Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32,—, polletno Din 16.—, četrtletno Din. 9.—, inozemstvo Din 6i.—. P o s t n o - č e k o v n i rac. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo; Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela siran Din 2000.—, pol sit rani Din 11)90.—, četrt strani Din 500—, !/s sirani Din 250.—, '/.o strani Din 125.--. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Svet sc mora razore-
■¡■■k,.
Grmeli so japonski topovi nad obmorskim kitajskim mestom Šangajem, japonska letala so sipala ogenj in smrt na hiše in ljudi v mestu: to je bila otvoritvena glasba za začetek delovanja svetovne razorožitvene konference v Ženevi. Na Svečnico popoldne je bila ta dolgo napovedana in težko pričakovana konferenca otvorjena ob prisotnosti 1200 odposlancev iz 64 držav z 1700 milijoni prebivalcev. Predsednik konference, bivši angleški zunanji minister Henderson, je svoj otvoritveni govor zaključil z besedami: »Ves svet zahteva razorožitev! Svet se mora razorožiti! V naši moči je, da preobrazimo zgodovino bodočnosti. Nad vsemi tehničnimi podatki o dejanskem stanju oboroženih sil, številu topov, tona-ži vojnih ladij stoji blagostanje človeštva in bodočnost našo civilizacije. Narodi pričakujejo, da jih bomo z našim delom rešili nevarnosti, ki jo za njo pomenja oboroževanje.«
i Dolžnost razorožitve nalaga Zveza narodov svojim članicam. Pravila Zveze določajo v členu 8 to-le: »Članice Zveze priznavajo, da jo k vzdrževanju miru potrebno, da se oboroževanje držav zniža na najnižjo mero. ki jo skladna z varnostjo države in z izvršitvijo s skupnim nastopom naloženih mednarodnih obvez. Svet pripravlja z oziram na zemljepisni položaj in posebno razmero vsake države načrte za razorožitev, da jih razne '-do pregledajo ter o njih določijo. Načrti se morajo z nova pregledati ter vsaj vsako deseto loto revidirati. Tako določena meja za oboroževanje se no smo, ako jo sprejmejo razne vlade, prekoračiti brez dovoljenja Sveta.«' Začetek razorožitve je morala storiti Nemčija. »Nemška razorožitev«, tako je izjavil takratni francoski ministrski predsednik Clemenceau v svoji noti (pripombi) k verzajski mirovni pogodbi, »jo prvi korak k splošnemu znižanju in omejenju oboroževanja, ki ga zvezne državo želijo izvesti kot eno najboljših sredstev za preprečitev vojne. To znižanje in omejitev oboroževanja izvršiti jo ona glavnih nalog Zveze narodov, Ko bo Nemčija to pot pokazala, bodo tudi zvezne države v popolni varnosti šlo to pot.« Da jo to dolžnost vseli držav, ki so članico Zvezo narodov, je naglasil Henderson kot aktivni zunanji minister Anglije 10. februarja 1931 o priliki zborovanja
mednarodne ženske zvezo, ko jo med drugim rekel: »Vsakdo zna, da smo kakor vsaka država-članica Zveze narodov po zakonu in časti obvezani k raz-oroženju. Pomisliti moramo, da je pogodba, ki vsebuje to slovesno obvezo, isti pogodba, ki zajamčujo učinkovito razorožitev drugih držav. Zato vemo vsi, da sedanji položaj ne moro končno-veljavno trajati.«
Obveza je torej jasna. Katoliška Cerkev je to obvezo feíüio tolmačila kot moralno (nravno) dolžnost. Papež Leon X111. je izdal 20. junija 1894 apostolsko pismo vsem vladarjem in narodom, v katerem pravi: »Kakšen je položaj Evrope, vidimo na lastne oči. Že več let jo mir samo šo videz. Ker jo izginilo medsebojno zaupanje ter se umaknilo sumničenju, skoró vsi narodi tekmujejo med seboj, da si pripravijo za vojno. Neizkušena mladina se izpostavlja nevarnostim vojaškega življenja, kjer jo brez'svteta staršev in brez njihovega vodstva. V cvetu in moči svojih let se- moška mladina od poljedelstva, blagovitega pouka, od trgovine in obrti poziva pod ó rež je. Radi ogromnih izdatkov jo državna blagajna izčrpana, bogastvo držav je skop-nolo, premoženje posameznikov težko oškodovano. Tako daleč smo že, da je oboroženi mir postal že neznosen. Ali je to naraven položaj, človeške družbe?« Predsednik razorožitvene konference v Ženevi Henderson |o v svojem otvoritvenem govoru poudarjal iste misli ter jo gled" na verni e stroík o oboroževanja izjavil sledeče: »Mislim, da jo odveč, če omenim, da je vprašanje razorožitve izrednega jiomena tudi v pogledu na hu-ló gospodarsko in finančno krizo, iz kato o išče izhoda prav sedaj večina narodov. Finančna bremena oboroževanja" iti preteklih vojn so prav gotovo eden izmed vzrokov to krizo. Ta bremena onemogočajo ravnotežje državnih proračunov. Saj-jo pristojno tajništvo '-'vezo narodov izračunalo na osnovi točnih podatkov, da izdajo vso državo za oboroževanje in likvidacijo vojnih bromen nad. í milijarde dolarjev (230 milijard dinarjev) na leto. Zato jo naravno, da vos svet zahteva razo ožUo','. Svetil je razorožitev potrebna in v naši moči ie, tla oblikujemo zgodovino bodočnosti.«
Velik glasnik t azorožii vene ideje je bil mirovni papež svetovno vojno Benedikt XV., ki smo dcselotnico njegove smrti obhajali 22. januarja. Naj omenimo samo eno njegovih poslanic, ki jih je izdal za to, da doseže med narodi
mir in razorožitev. A" sVoji poslanici vladarjem vojujočih so narodov z dne 1. avgusta 1917 poudarja, da je treba od splošnih besed preiti k praktičnim predlogom. DdslOvno naglasa naslednje: »Prva in največja točka mora biti: na mesto tvarne sile orožja stopi moralna moč pravice, ltadi tega naj se izvrši pravičen sporazum o istočasni in medsebojni razoroži h-i po načelih in. jamstvih, ki jih je treba določiti, in sicer v taki meri, ki je potrebna in zadostna za vzdrževanje javnega reda v posameznih državah. Na mesto armad bi stopila ustan'ova razsodišča s svojim veličastnim mi^otVofuim delom po gotovih določilih "in variiostnih uk repih proti državi, ki bi so branila mednarodna vprašanja predložiti razsodišču, aii sprejeti, njegove odločitve.« Pomenljiva je taxpi'v& hi najvažnejša točka Benediktovih predlogov. Naj bi so izvršila v prid narodov, držav in vsega človeštva! Aky bo svetovna razorožitve na konferenca v Žnevi pripomogla k dejanskemu uresničenju te točke, bo veliko storila in častna bo njena zasluga.
V NAŠI DRŽAVI.
Državni proračun. Finančni minister je predložil 3*. februarja narodni skupščini državni proračun za leto 1932-33. Objavljamo v naslednjem, kako so preračunani državni izdatki in dohodki.
Državni izdatki: Proračun državnih dohodkov in izdatkov znaša 11 milijard 400 milijonov dinarjev. Proračun državnih izdatkov
ima dva dela:
A. Državna administracija:
1.	Vrhovna drž. uprava 153,151.277
2.	Pokojnine in invalidske podpore . . . 873,158.735
3."	Državni dolgovi . . 1.558,711.039
4.	Ministrstvo pravdo . 381,250.805
5.	Ministrstvo prosvete 805,853.800 (i. Ministrstvo za zunanjo zadevo .... 13^371.442
7.	Ministrstvo za notranjo zadeve .... 558,886.800
8.	Ministrst. za finance 319,557.802 S). Ministrstvo vojsko in
mornarice .... 2.132,293.803
10.	Ministrst. za zgradbe 198,883.840
11.	Ministrst. za promet 101,281.390
12.	Ministrstvo za kmetijstvo ..........56,433.536
13.	Ministrstvo za trgovino in industrijo . .	50,106.655
14.	Ministrstvo za socialno pol. in nar. zdravje	162,963.739
15.	Rezervni krediti . .	30,000.000
Skupaj 7.550,907.708
B. Budžet izdatkov državnih gospodarskih podjetij v posameznih ministrstvih :
prosveta ...... 24,965.851
'inance....... 642,343.841
promet....... 2.692,101.452
kmetijstvo ..... 56,198.340
trgovina in industrija . 16,254.652 »ume in rudniki . . . 349,378.961 ¡socialna politika in narodno zdravstvo . . . 67,849.195 Skupaj iznašajo tedaj izdatki državnih gospodarskih podjetij po budžetu 3 milijarde 849,092.292 dinarjev.
Skupni državni izdatki za proračunsko leto	znašajo 11 milijard in 400 milijonov dinarjev.
Državni dohodki: Redni dohodki:
neposredni davki . .	1.625,000.000
posredni davki . . .	3.220,000.000
monopoli ..........2.319,266.300
vojna odškod. Nemčije ....
drž. gosp. podjetja . .	4.022,612.710 razni dohodki ministr.
socialne politike . . 163,120.990
skupni redni dohodki	11.350,000.000
Izredni dohodki: neposredni davki . . . 50,000.000 Skupen budžet dohodkov za leto 1932 —1933 znaša prav tako kakor skupen budžet izdatkov 11 milijard 400 milijonov dinarjev.
Gospodarski svet. Narodni skupščini je predložen načrt zakona o osnovanju gospodarskega sveta. Gospodarski svet bo štel 60 članov in ravno toliko namestnikov. Člani in namestniki bodo postavljeni iz vrst gospodarskih krogov in strokovnjakov v gospodarskih in socijalnih vprašanjih. Člane gospodarskega sveta bo imenoval predsed, nik vlade po zaslišanju ministrskega sveta. Za kmetijstvo in šumarstvo je predvidenih v zakonskem načrtu 24 članov, za trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, bankarstvo in rudarstvo 16 članov, iz vrst delavcev in zasebnih nameščencev bode imenovanih 5 članov, ostalih 15 članov pa bo imenovanih iz vrst javnih delavcev in strokovnjakov (prosvetnih delavcev, inženjerjev, novinarjev in zdravnikov). Zastopniki za kmetijstvo, šumarstvo, trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, bankarstvo, rudarstvo ter zastopniki delavcev in zasebnih nameščencev bodo imenovani v prvi vrsti iz vrst stanovskih organizacij, v kolikor take organizacije obstojajo, ter iz vrst strokovnjakov. — Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu zasedanju vsako leto na dan 1. oktobra, izredne seje pa bodo sklicane na poziv vlaue, ali kadar bo to sklenil izvršni odbor gospodarskega sveta in bo vlada tak sklep potrdila. ■— Predsed-ništvo gospodarskega sveta bo sestoja-lo iz predsednika, treh podpredsednikov in dveh tajnikov, izvršni odbor pa
PRI BOLEČINAH,
povzročenih vsled prelilajenja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgnjenje s starim domačim sredstvom in kozmetikom, Fellerjevim Elsafluidom. Poskusna steklenica (3 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali G vojnih ali 2 velike specialne steklenice G2 Din brej daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler, Stubica Donja, EIsatrg 341, Savska banovina.
iz predsedništva in sedmih Članov, ki jih izvoli plenum gospodarskega sveta. — Gospodarski svet ima pravico, pozvati k sodelovanju tudi strokovnjake-specijaliste za posamezna vprašanja, ki bodo imeli v gospodarskem svetu pravico, da posegajo v razprave. — Gospodarski svet se bo sestal k prvemu zasedanju najkasneje v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Japonci se ne zmenijo ne za Ameriko in ne za Evropo, ampak neugnano osvajajo Kitajsko. Nikomur ni znano, kaj lil (Ja je cilj japonske ofenzive, kateri se Kitajci le SišbO SCperstavlja-jo. Ruski sovjeti se prav nič ne v-tlkajO v kitajsko-japonski spor in prepuščajo Kitajcem in Japoncem, da se poravnajo med seboj. Ruska vlada bo posegla v krvavo zadevo le v slučaju, da bi biie ogrožene njene koristi na vzhodno-ki-tajski železnici, ki je življenjskega pomena za ruski izvoz ter uvoz. Šanghaj in Nanking prav nič ne brigata Rusov in se naj velesile same zmenijo glede varnosti trgovskih prednosti in posesti na Kitajskem.
Japonci so z vsemi močmi na delu, da se polastijo Kitajske iz Mandžurije in iz morske strani od Šanghaja proti Nankingu ter Pekingu. Sedaj šele, ko so uvideli Kitajci, da gre za popolno podjarmljenje, so začeli z resnim odporom in so ljute bitke med prodirajo-čimi japonskimi in branečimi se kitajskimi četami na dnevnem redu.
si l€ naroČil Nohor-¡€f€ hiti ge?
Morda bo kateri mislil sam pri sebi, ko bo prebral ta naslov: »No, tako daleč pa še nisem, da bi Mohorjeve knjige pozabil naročiti! Saj so to vendar moje stare znanke, ki mi leto za letom krajšajo dolge zimske večere in mi tudi prinašajo vedno marsikaj podučnega za življenje. Zato takoj, ko prve dobim, že druge za prihodnje leto naročim.«
Tako si bo kdo mislil in ta ima prav. Zato se naslednje vrstice ne tikajo tebe, ki tako delaš, razen če morebiti želiš naročiti kako knjigo, ki jo Mohorjeva družba izda vsako leto še poleg običajnih za doplačilo. Takrat, ko si knjige prejel, nisi vedel, katere knjige za leto 1932 bi lahko naročil vezane in katere za doplačilo. To še lahko vedno doplačaš; toda o teh knjigah bomo kedaj pozneje na kratko poročali.
Pač pa bi se danes želeli nekoliko pogovoriti s tistimi, ki iz kakršnegakoli vzroka še niso naročili Mohorjevih knjig za leto 1932. Res je, da je za to še
čas do 5. marca, torej še en mesec. Toda vedno je boljše, da vse napraviš malo prezgodaj, nego prepozno; posebno je pa koristno, če se človek navadi, da nobene nepotrebne stvari ne odlaša —j prav do zadnjega.
In taka res potrebna stvar je tudi —j Mohorjeva knjiga. Že dobrih 80 let ob-; stoja Mohorjeva družba in vrši med Slovenci svojo vzvišeno nalogo; sloven-j sko ljudstvo pa jo tudi od leta do leta višje ceni. Spočetka ni imela marsikdaj niti tisoč naročnikov, okoli leta 1860 pa je začela hitro naraščati in je dosegla ob koncu svetovne vojne visoko število 90.512 udov. Zmede po svetovni vojni,1 izguba Primorske in Koroške, izguba Celovca, selitev v Prevalje in druge nezgode so povzročile, da je začasno na-; zadovala, tako da je leta 1926 štela so samo 38.093 udov. Toda od leta 1926 pa do danes je močno napredovala, tako da šteje sedaj 61.848 udov.
Vendar s to številko še ne smemo biti zadovoljni. Kaže nam samo, kako se Slovenci vedno na novo zavedajo, kako silno potrebna in koristna jim je Mohorjeva družba, ki jim za kar mogoče nizko ceno preskrbi čim več lepega in koristnega berila.
Zato se nam je zdelo potrebno, da Šv, pravočasno opozorimo svoje bralce, da prav zagotovo obnovijo naročnino vsaj v teku meseca februarja.
Pa še neki drugi nagib nas je vodil, da smo že mesec dni pred potekom roka za naročanje zopet spregovorili o Mohorjevi družbi. Vemo namreč, da mnogi samo radi tega niso naročeni na knjige, ker jih nikdo ni pravočasno opozoril na nje. Sedaj ste knjige že prebrali, pokažite jih tudi znancem in boste videli, da vam bo marsikdo rekel: »Šest knjig za dva kovača se pa tudi v teh težkih časih splača!«
Res je, hudi časi so, slaba je za denar, a vendar kar mora biti, mora biti! Nekaj razvedrila tudi v slabih časih' človek mora imeti. In težko boš dobil lepše in cenejše razvedrilo, kakor čej kupiš sebi in svoji družini šest knjig za dva kovača.	j
Mohorjeva knjiga ti bo pa dala poleg razvedrila tudi pouka. V naslednjem letu n. pr. izide knjiga o perutninarst-vu. Če boš to knjigo prebral in po njenih navodilih ravnal s perutnino, lahko ti edino ta knjiga prinese mnogo — več kovačev, kot si jih pa dal za šest knjig.
Še enkrat pomisli: Šest knjig — za dva kovača. Kako poceni je to!
polppvpfcfl	
KATOLIšKIiM.	
Desetletnica papeža Pija XI. V petek, 12. februarja, poteče 10 let, kar je bil sv. Oče venčan za rimskega papeža. Dne 22. januarja 1922 je umrl papež Benedikt XV. Na njegovo mesto kot vrhovni poglavar katoliške Cerkve je bil 6 februarja izvoljen Ahil Ratti, kardinal in nadškof v Milanu. Pravijo, da jo v vsako vladarsko krono vpleteno
Uuj«, ki bode nosilca. Pri tiari (papeževi kroni) se to uresničuje še prav posebno. Desetletje, v katerem je vladal sedanji papež, je doba težkega gospodarskega in žal tudi moralnega propada. Cerkev se je preganjala po raznih državah, prej v Mehiki, sedaj v Španiji. V Rusiji divja brezboštvo ter vodi smrtni boj proti krščanstvu. V posameznih državah je zavladal zagrizeni nacionalizem s svojim neukročenim pohlepom, ki ogroža mir v Evropi in na svetu. Sv. Oče mora skozi te vrtince in mimo raznih globin voditi ladjo Kristusovo. Vodi jo s krepko roko v zaupanju na pomoč božjega Ustanovitelja katoliške Cerkve. Rešitev človeštva, narodov in posameznikov, je v zvezi s Kristusovo Cerkvijo, zgrajeno na skalo sv. Petra, ki ima v rimskih papežih svoje naslednike.
Slovo španskih jezuitov. V španskem parlamentu je bila razprava o izgonu jezuitov. Katoliški poslanec Lamarrie de Clairae je v izvrstnem govoru branil španske jezuite in njihovo delovanje. V imenu svobodomislecev je govoril Barriolero, ki je ponavljal stare klevete zoper jezuitski red. Te lažnjive klevete je zavrnil katoliški poslanec Gomez Rogi, ki je v svojem govoru apeliral na Zvezo narodov, naj se zavzame za krivično preganjanje ljudi visoke izobrazbe, kojim se ne more dokazati nobena druga krivda, kakor da so zvesto vdani Sv. očetu. O priliki izgona jezuitov je napravilo nekaj tisoč katoliških dijakov na vseučilišču v Barceloni velike manifestacije za te najboljše kulturne delavce na Španskem. Socialistični dijaki so hoteli te manifestacije motiti, pa so bili tepeni in vrženi na ulico. Pozneje so se manifestacije nadaljevale po ulicah, kjer so se študentom pridružili katoliški meščani in delavci. Slovo jezuitov od vernikov in še zlasti od mladine v posameznih krajih je bilo prisrčno in ga .ljivo. Staro in mlado se je jokalo. Ljudje so klicali odhajajočim jezuitom: »Kmalu na svidenje!« V baskiškili pokrajinah so jezuit je morali miriti ljudi, ki so hoteli zgrabiti za orožje. Mladi jezuiti so odpotovali v Južno Ameriko, stari pa v Francijo, Belgijo in Nizozemsko.
Španski jezuiti so bili svoji domovini samo v korist. Nasprotniki Cerkve in njenih ustanov bi po svojih časnikih radi opravičili postopanje framasonov in socialistov ter navajajo razne votle razloge. Popolnoma neresnična je med drugimi tudi ta trditev, da razpolagajo jezuiti z mnogimi milijoni. V Španiji je imel jezuitski red okoli 3000 članov, od tega je bilo kakih 1000 novincev in dijakov. Kakih 1000 španskih jezuitov deluje v Južni Ameriki in v misijonih. Njihovo šolstvo pa je bilo žc od nekdaj v Španiji zelo razvito in število od njih .vzdrževanih šol in število dijakov ter učencev najbolj dokazujejo njihove zasluge na prosvetnem polju. S tem, da sedaj uničijo njihove šole, uničujejo uspehe stoletnega dela in naporov, ne morejo pa na njihova mesta postaviti prav nič, kaj še le kaj enakovrednega. Prenehanje s poukom v njihovih šolah pomeni pravo žaloigro in veliko škodo
za vzgojo ljudstva, kajti državnih in občinskih šol je zelo malo.
Stari verni — mladi brezbožni. Neki ameriški poročevalec se je nedavno hotel prepričati v Moskvi, kako je prebivalstvo glede verskega življenja. Dobil je dve sliki, ki skrajno nasprotujeta druga drugi. Obiskal je neko cerkev. Dasi je bilo zgodaj zjutraj, je vendar našel cerkev polno vernega ljudstva, ki je glasno molilo. Večina ljudstva je pripadala rodu iz predrevolucijonarnega Časa. Drugo sliko pa je dobil, ko je na cesti vprašal neko malo deklico za pot do bližnje cerkve. Prejel je tak odgovor, kakoršnega bi mu ne dal niti najbolj zagrizen brezverec v Ameriki. Kako učinkovito zastrupljajo boljševiki srca mladine s sovraštvom proti veri in cerkvi, se je prepričal, ko je stopil v pogovor z gručo otrok. Na vprašanje, ali verujejo v Boga, stopi neki lOletni deček preden j in drzno odgovori: »Nikakor ne. Samo neumni ljudje buržuj-skega in kapitalističnega razreda verujejo v Boga. Duhovniki so naši sovražniki. Vera je mamilo za ljudi.« Govoril je, kakor so ga pač naučili. — »Ali hodi tvoja mati v cerkev?« ga je vprašal poročevalec. — »Da, toda ona nikdar ni imela prave vzgoje. Mi v novi Rusiji smo bolj prosvitljeni in držimo oči odprte.« — Nič čudnega taki odgovori, saj se boljševiki poslužujejo vseh
vzgojnih sredstev za razširitev nevere. *
Na iremosfni kongres!
V nedeljo, 21. februarja, se vrši v Ljubljani slovenski treznostni kongres. Nastopilo bo 25 govornikov in govornic, prišli bodo tudi zastopniki Hrvatov in Srbov, celo vodja protialkoliolnega gibanja v Nemčiji bo prišel iz Berlina. Na predvečer bo treznostna akademija, ki jo priredi dijaška in delavska mladina. V nedeljo zvečer po zborovanju bo gledališka igra. S kongresom bo združena tudi protialkoholna razstava. Pijančevanje je veliko zlo, ki tlači naše ljudstvo ter mu izpodjeda zdravje in blagostanje. Divjaške navade in surovost med mladino, pretepi, poboji in uboji so njegove žalostne in sramotne posledice. Temu strašnemu razdejanju med našim narodom in tej naši narodni sramoti mora biti konec! Zato pohitite na ta važni kongres! Udeležba mora biti velika. Polovična vožnja za vse udeležence po železnicah je zaprošena ter bo najbrž dovoljena. Povabilu na kongres naj se odzovejo posamezniki, zlasti še tudi naše prosvetne organizacije.
Zamudila sfa placaii — naročnino pravočasno!
Pretekli teden sta bila dva naša naročnika in sicer:
Martin Kranjc v Št. Lovrencu na Dravskem polju in' Franc llauptman, posestnik V Descn-cih 10, p. Sv. Urban,
iako nesrečna, da jima jc pogorela stanovanjska hiša. Bila sta sicer naročena
na »Slovenskega gospodarja«, toda — naročnina jima je že potekla in je žal nista pravočasno obnovila. — Martin Zoreč pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju pa je plačal nekaj dni pred požarom celoletno naročnino — in je že dobil izplačanih 1000 Din.
Ni naša krivda, dragi naročniki, ako zamujate z naročnino. Ti slučaji preteklega tedna vas sami opozarjajo, da vplačujte točno in celoletno! Opozorite na te slučaje tudi svoje prijatelje in sosede, da se pozneje ne bodo kesali.
Celoletna naročnina znaša 32 Din. — Položnice dobite na vseh poštah. Številka položnice 10.603.
Uprava »Slovenskega gospodarja« v
Mariboru. *
ss lno^uoM
Kmetijska eksporina zadruga v Mariboru zapečatena. Na ukaz državnega pravdništva je zapečatila policija dne 6. februarja poslovne prostore mariborske Kmetijske eksportne zadruge, ki se je bavila s posmrtninskim zavarovanjem. Policija je zaplenila poslovne knjige in aretirala štiri voditelje zadruge ter jih predala sodišču. Stična zavarovalna zadruga v Ljubljani je bila istotako uradno zapečatena.
Vlom v trgovino. V Mariboru na Tržaški cesti je bil izvršen vlom v pisarno trgovine Sluga. Iz navrtane blagajne je bilo odnesenih 1700 Din in po vlomu povzročena škoda znaša 4000 Din.
Pretkan vlomilec pod ključem. Mariborska policija je aretirala Ernesta Lista, ki se je izdajal za slikarskega mojstra, a je štirikrat vlomil v skladišče »Kemindustrije«, ki je last g. Goleža in je odnesel blaga za 20.000 Din.
Na ledu spodrsnil in si zlomil desna nogo. 781etni Ivan Germavc od Zgornje Sv. Kungote se je mudil na Svečnico na obisku pri svojih znancih v Mariboru. Na poledici na Frankopanovi cesti je starčku spodrsnilo, da je padel in si zlomil desno nogo.
Pri tihotapljenju 50 zavojev saharina je bil izsleden in prijet pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu graški pek Štefan Lašič. Mariborska carinarnica ga je obsodila na globo 12.000 Din ali 100 dni zapora.
Z zabodljajem v rebra se jc zatekel 181etni zidarski vajenec Martin Vero-nek iz Podove pri Račah v mariborsko bolnico. Ranjeni je izpovedal, da ga je sunil z nožem v prepiru tovariš.
S težkimi poškodbami je bil oddan v mariborsko bolnico Ivan Babič iz Polzele. Omenjeni je obiskal pred dnevi Maribor ter zašel v neko krčmo v Studencih, kjer je došlo med njim ter pivci do prepira in konečno še do pretepa.
Strei na avtomobil. Dne 1. februarja je privozil Liningerjev avtoomnibua, ki vzdržuje osebni promet med Mariborom in Ptujem, do postajališča Ročna pri Št. Janžu na Dravskem polju. Naenkrat je odjeknil iz bližine strel, krogla je prebila šipo na avtobusu ter
švignila mimo glav potnikov. Zadevo s strelom je razvozljalo orožništvo, ki je predalo v zapore ptujskega sodišča neko 201etno kmečko deklino, ki se je izgovarjala, da je oddala strel iz pištole tako za šalo.
Miad samomorilec. V hlevu pri svoji materi se je ustrelil v Hotinji vasi pri Mariboru 181etni posestniški sin Otmar Rojko. Vzrok samora je neznan.
Požar. Dne 31. januarja zgodaj zjutraj je izbruhnil ogenj pri posestniku Petru Lorberju, p. d. Potočniku na Kozjem vrhu pri Dravogradu, ki je hitro upepelil stanovanjsko hišo, hišo pre-vžitkarja in hlev. Zgoreli so pridelki in živina ^n so si rešili domačini jedva golo življenje. Zavarovalnina je prav neznatna.
Velik požar pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Na Svečnico zvečer po večni luči je v gornjem Sv. Lovrencu v gospodarskem poslopju kmeta Jurija Pernata, p. d. Tominca, izbruhnil ogenj, ki je njemu in sosedu Martin Kranjcu upepelil vse razen stanovanjskih hiš in novih svinjakov; tretjemu sosedu, Martinu Zorecu, pa je — ker je imel vse s slamo krito — sploh vse zgorelo, le v stanovanje ogenj sam ni vdrl, pač pa je vsled gašenja gorečega ostrešja vse razmočeno. Rešili so pač živino in večino orodja in zrnja, a prvemu pogorelcu so zgoreli vsi vozovi in drugo. Došle štiri požarne hrambe so mogle širjenje ognja omejiti, ker hvala Bogu ni bilo vetra. Velika sreča je tudi bila, da ljudje še niso legli spat. Kako je mogel ogenj nastati, se ne ve, a v tem času pač težko drugače nego po zločinski roki.
Norec ubil s sekiro starčka. Dne 3. t. m. je s sekiro razklal glavo posestnik Ivan Ačko v Prebukovju pri Sv. Martinu na Pohorju 801etnemu sosedu Stre-harju, ki ga je prišel obiskat. Ačku je pred leti uničil požar imetje, radi tega se mu je omračil um in v neodgovornem stanju je izvršil grozen zločin, ki je pretresel celo slovenjebistriško okolico.
Neprevidno igračkanje s llobertovko.
131etni Slavko Frohlich iz Slov. Bistrice se je igral z nabito flobertovko, ki se je nenadoma sprožila in je zadel strel fantka v trebuh.
kovce. Napadli so ga trije neznanci in zahtevali od njega denar. Ker se je pa napadeni zoperstavil, so ga obdelali z noži in je napadalcem komaj ušel živ.
Star grešnik obsojen radi vlomov. — Ivan Strasser iz Pobrežja pri Ptuju je že bil radi tatvin obsojen od porote na pet let. Kmalu po prestani kazni se je lotil krog Ptuja vlomilskih poslov in je napravil škode za 5000 Din. Iz ptujske okolice se je zatekel na Hrvatsko in kradel do Osijeka, kjer so ga zalotili, ko je hotel izprazniti nabiralnik v kapucinski cerkvi. V Osijeku aretiranega
Brat japonskega cesarja, poveljnik čete japonskih rekrutov, ki so odločeni za fronto.
so poslali v Maribor, kjer je bil 3. t. m. obsojen na dve leti ječe.
Nevarno je ranil z brivskimi škarjami Rudolf Steiner tovariša Jožeta Co-kana iz Št. Uja pri Velenju. Šlo je za krvavo poravnavo spora radi nekega dekleta.
Osrednje ostrešje na bolnici v Brežicah zgorelo. V noči od (i. na 7. februarja je krog 11. ure izbruhnil na podstrešju bolnice v Brežicah iz do sedaj neznanega vzroka požar, ki bi bil upepelil celo lepo bolnico, ako bi ognja ne bila sestra pravočasno zapazila in bi ne bili prihiteli na pomoč od vseh strani gasilci. Ker je bilo vse z izredno požrtvovalnostjo in junaštvom pri reševanju in gašenju, je uničil ogenj samo osrednje ostrešje in povzročil škodo 250.000 Din. Vse bolnike so spravili še pravočasno na varno. Pri gašenju je bilo ranjenih pet gasilcev.
Smrtna nesreča. Železniški islužbe-nec iz Šmarja pri Sevnici Kari SuŠin se je vozil vedno v Brežice v službo. Ko je stal pri zaprti zapornici, so naenkrat pridivjali po cesti proti zapornici spla-šeni konji. Prelomljena zapornica je udarila Sušina tako močno, da ga je ubila.'
Mednarodni slepar in tat prijet. V
Ljubljani je padel v roke pravice Anton Kubiček, ki se je mnogo klatil po Dunaju, a je pristojen v Prago. Znan je policiji vseh večjih mest, ker je najrajši sleparil ter kradel po samostanih. Iz bolnice križevskega reda v Ormožu je hotel odnesti poln nahrbtnik pokradenega blaga, a je sestra še pravočasno preprečila, da ni odnesel plena. Iz Ormoža se je podal Kubiček v Ljubljano,
dni iz
Možganska kap je ohromila po desni strani sodnika v Št. Lenartu v SI. gor. g. Franca Tavželj. Huda nesreča je zadela priljubljenega gospoda v pisarni.
Ali je sam smrtno padel, ali ga je pa kdo ubil? Na Svečnico zjutraj je našla Marija Majhen ob cesti iz Rečice proti Cmureku v jarku 821etnega prevžitkar-ja Josipa Ornika iz Spod. Velke z razbito glavo, da so izstopili možgani. Starček se je vračal dne 1. februarja z obiska pri svojem nečaku v Počeniku. Ali mu je na cesti spodrsnilo, da je padel in si razbil na kamnu lobanjo, ali pa gre za zločin? Raztelesenje je dognalo, da gre v zgorajnem slučaju za kap in za padec na glavo.
Vlom. V sobo Matije Zadravca v vasi Krajna v Prekmurju so vdrli neznanci ,in odnesli posteljnino in obleke za 5000 dinarjev.
Komaj ušel napadalcem. Alojzij Kol-man se je vračal iz Petrove v Prekmurju skozi mali gozd proti domu v Sata-
Nankiny — dosedanja prestolica kitajske vlade.
Zlato iz Indije za Angleško. Angleška narodna banka je prejela zadnje Indije za 400 milijonov Din zlata v zabojih.
kjer so ga zaprli kot opasnega mednarodnega tatu in sleparja.
S samokresom prebodil napadalce.
Na Svečnico zvečer se je vračal na vo-žu iz Novega mesta v Dolnje Ivronovo posestnik Pirkovič v družbi sina in še enega sorodnika. Na odprti cesti so mu ustavili konje in zahtevali denar trije neznanci. Izropanja je otel Pinkoviča sorodnik, ki je pregnal napadalce s samokresom.
Po-žoiJ Cerkveno predstojni.štvo na Brezjah (Gorenjsko) ni nikogar pooblastilo, da bi nabiral darove za nove zvonove. Previdnost!
Kraj potopljene angleške podmornice »M 2« najden. Smo poročali, kako je vadila angleška podmornica »M 2« na odprtem morju potapljanje, se iz neznanega vzroka ni več prikazala izpod vode in je umrla strašne smrti celotna posadka. Angleška mornarica je poskušala vse, da bi nudila ponesrečencem pomoč, a kraja nesreče niso mogli najti. Dne 4. februarja so zadeli na podmornico, ki počiva na dnu morja 5 milj od Portlanda, pa potapljači ne morejo do nje, ker so toki premočni. Podmornico bodo dvignili še le na spomlad.
Grozen potres na otoku Kuba. — Na ameriškem otoku Kuba je divjal v noči od 2. na 3. februarja 30 sekund silovit potres, ki je uničil pretežni del pristaniškega mesta Santiago. Število mrtvih znaša 1500, ranjenih nad 2000, poslopij je bilo porušenih 500.
Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja ,vsem našim cenj. članom kakor vsemu cenj. ¡občinstvu, da ni v nobeni zvezi s podpornimi pruštvi »Vzajemna samopomoč« v Ljub jani In »Kmetijska eksportna zadruga« v Mariboru. Naše poslovanje je bilo revidirano mesca oktobra 1931 po inšpektorju ministrstva za /trgovino in industrijo dr. Mladen Bedič v Bel-¿rgadu, ki je našel isto popolnoma v .redu; ra-jdi tega prosimo za nadaljno zaupanje kakor do sedaj.	193
Tehtnica na prodaj. Mariborska r.bčinapro-fda po ceni tehbnco na Trgu svobode, ki -e za 'tovore do 5000 kg. Tehtnica je v dobrem sta mu. Vprašati je pri mariborskem gradbenem ■uradu v Frančiškanski ulici.
Tako se varčuje! Ni se treba prenagliti^ [nakupom, posebno ne pri nakupu ure, ksiii !iudi najcenejša u."a je draga, če jo moraš da-¡jati vsak hip v popravilo. Najbolje varčuješ, 'če kupiš poceni in dobro obenem. Zato vas fionovno opozarjamo, zahtevajte novi letni cenik 7. nad 1000 slikami otl tovarniške tvrdke Ur H. Suttner v Ljubljani št. 992, ki ga dobite ipopolnoma brezplačno. V njem dobite ure ze «a 35 Din, ure zapestnice za 98 Din, ure budilke za 45 Din, kakor tudi razno zlatnino in Arebrnino, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah.	v .....
Ogrožena lepota ulcle nevarnosti škodljivih Učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo i dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada k a zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-po-gnada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za Vnaprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez 'daljnih strošksv v Elsafluid-tovarni Eugen V.
feller, Stubioa Donja, Elsatrg341, Savska ban. *
M\nega zaklada.
Pred kratkem je našel starinoslovec OVlfonz Časo v Mehiki zaklad Aztekov, ki so prebivali v mehikanski pokrajini pred prihodom Špancev.
Omenjeni učenjak jo zadel čisto slučajno na zakladnico. Profesor Caso je iskal ter izkopal grobove poglavarjev
plemena Mixtekov. To pleme je prebivalo v južnem delu Mehike in je živelo v sporih s tedajnimi gospodarji Mehike z Azteki. Malo pred osvojitvijo Mehike od Špancev se je posrečilo Aztekom, da so Mixteke premagali in jih takorekoč iztrebili. Grobnica poglavarjev Mixte-kov je bila zelo spretno izbrana. Dohod do grobišča je prikrit z ogromnimi kvadratastimi skalami. Profesor Caso je domneval, da se skrivajo za skalovjem starine. V resnici pa je njegova najdba naravnost presenečila najditelja in njegovega pomagača, ko sta stopila v obokano grobnico. Stene oboka so naravnost posute z dijamanti, rubini in ametisti. Na raznih predmetih iz najčistejšega zlata so napisi v doslej neznani pisavi. Obok je dolg 24 čevljev, 5 visok in 7 širok.
Baš odkriti zaklad prekaša glede vrednosti in zgodovinskih znamenitosti znatno najdbo v grobnici egipčanskega faraona Tut-ank-Amona. V eni krsti je našel Caso krasne ovratnice iz najbolj dragocenih draguljev, čudovito dragoceno izdelane prstane, dijamante izredne velikosti, krasne zlat© posode in čaše. posode it oniksa ter iz kristalov, velike ter dragocene uhane, zlate sokole in nešteto biserov.
Nekateri amerikanski učenjaki so mnenja, da se je posrečilo prof. Času odkritje bajnega zaklada, katerega so Azteki skrili, ko je pridrvel nad nje Španec Ferdinand Cortez. Osvojitelj Mehike je pustil na stotine Aztekov mučiti, da bi mu odkrili mesto zaklada, a so rajši prenesli vse muke ter celo smrt in so odnesli skrivnost s seboj na drugi svet.
*
Dvodnevni kletarski tečaj se vrši v petek in soboto dne 26. in 27. februarja t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen
in praktičen ter traja dnevno od-8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu
se vrši v pondeljek dne 15. februarja t.-1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
*
Šolnina nvedena.
Od g. finančnega ministra narodni skupščini predloženi načrt finančnega zakona vsebuje poleg državnega proračuna tudi druge določbe in med temi uvedbo šolnine, katere so proste edino le osnovne, strokovne in vojaške šole. Šolnina je razdeljena na tri kategorije in se plačuje po skupni svoti neposrednega davka, katerega plačujejo starši.
» v
Pregled šolnine
v dinarjih letni davek roditeljev	šolnina
		III.	II.	I.
		kategorija		
300	500	100	125	150
500	750	125	150	200
750	1.000	150	200	250
1.000	1.500	200	250	300
1500	2.500	250	300	350
2.500	4.000	300	350	400
4.000	6.000	350	400	450
6.000	9.000	400	450	500
9.000	12.000	450	500	550
12.000	15.000	500	550	600
preko 15.000 za vsakih				
1000 Din		20	30	50
Šolnine so prosti državni gojenci. — Starši, ki imajo več kakor enega otroka na šoli, ki je podvržena šolnini, plačajo polno šolnino le za najstarejšega, za mlajše pa polovico.
Učenci srednjih šol plačajo šolnino v enem ali dveh obrokih in sicer učenci nižjih razredov gimnazije po III. kategoriji, učenci 5. in 6. razreda po II. kategoriji, učenci 7. .in 8. razreda po I. kategoriji.
Zemljevid, na katerem so označeni vsi kraji, ki se dnevno imenujejo v kitaj-sko-japonski vojni.
Stroj za poljedelca. V Berlinu so razkazovali zadnje dni motor na bencin, katerega se da obesiti na hrbet in je mogoče spraviti v pogon napravo, ki kosi travo, žaga, vrta in opravlja tudi druga dela.
Učenci učiteljišč, srednjih tehničnih Šol, višjih ženskih obrtnih šol, trgov-ekih akademij, bogoslovij, železniških, prometnih ter babiškili šol, in sicer: v 1. in 2. letu po II. kategoriji, v nadaljnjih letih pa po I. kategoriji. Če traja gola samo dve leti, plačujejo v 1. letu po II. kategoriji, v drugem letu po I. kategoriji. Učenci trgovskih šol plačujejo po II. kategoriji, učenke babiškili šol pa po III. kategoriji.
Učenci meščanskih šol plačujejo šolnino polovico II. kategorije, prav tako učenci strokovnih obrtnih šol, ženskih ¡strokovnih in ženskih nižjih ter nadaljevalnih šol, učenci srednjih in nižjih 'poljedelskih ter šumarskili šol.
Privatni učenci morajo plačati pred polaganjem izpita trikratno šolnino za razred in kategorijo, za katerega polagajo izpjt. Poleg te šolnine se ne smejo uvajati nobene samoupravne šolnine.
Razven šolnine je plačati za višji tečajni izpit Rft gimnaziii in na srednjih šolah 300 Din. Za spričevalo o .dovršeni meščanski šoli 50 Din. Teh taks ne plačajo učenci, ki so oproščeni šolnine.
Banovinski proračun
za leto 1932-33 je uravnan in znašajo dohodki 111,951.978, ki se krijejo z izdatki. Bodoči proračun je nižji od tekočega za 4,400.721 Din ali za 3.71%.
Izdatki in dohodki so takole porazdeljeni:
Izdatki:
1.	Splošni odd. in gl. pis. 7,392.620
2.	Upravni oddelek	283.356
3.	Kmetijski oddelek	13,503.040
4.	Prosvetni oddelek	9,290.021
5.	Tehnični oddelek	38,147.918 0. Oddelek za coc. pol. 26,129.314
7.	Finančni oddelek	10,690.676
8.	Oddelek za TOI	2,805.152
9.	/vgrarne operacije	1,047.308 10. Rezervni kredit 2,662.573
Skupaj	111,951.978 Dohodki:
1.	Banovinske doklado	31,440.000
2.	Trošarine	41,300.000
3.	Banovinske davščine	18,010.000
4.	Prispevek avto podjetij	1,500.000
5.	Državna dotacija	11,933.747
6.	Rtzni dohodki	7,768.231
Skupaj 111,951.978
Zgorajšni proračun je bil predložen banskemu svetu dne 8. februarja. Od kuluka, ki je bil predviden na banovin-skih cestah na 6 milijonov Din, je bilo po izjavi g. bana plačanih do 15. januarja t. 1. 2,636.000 Din.
Zadružna pomoč.
Piše A. F. iz Slov. goric.
O čem naj pišemo? O gospodarski krizi, ki nas vsestransko tišči in stiska? O tarnanju in mnogobrojnili pritožbah ubogega viničarja, malega posestnika, pa tudi velikega kmeta? Ali o predlogih raznih strokovnjakov? — llcd tomi razpravami gre propadanje
kmetskega gospodarstva svojo pot naprej. Denarni in ž njim ves gospodarski promet zastaja; prodajne in nakupne cene se ne uravnovesijo; kakor mora nas tiščijo še nerešena najvažnejša gospodarska vprašanja. Čimdalje bolj se polnijo listi v »Črnih bukvah kmetskega stanu«. Jeli treba za to še jasnejše dokaze, kot so vsak dan se množeče javne dražbe? Vse se samo vprašuje, odkod bo prišel konec tem težkim razmeram, ki postajajo že tu in tam usodne. Nič drugega danes ne slišiš, pa naj prideta dva ali trije skupaj, ali jih je cela skupina, najsi so na cesti ali doma, v trgovini ali gostilni, povsod samo eno in isto: o krizi in o tem, da ne bo več mogoče dalje izhajati. Ne bom tukaj razpravljal o raznih sredstvih, ki se priporočajo v rešitev iz sedanje gospodarske krize. Tudi ne o tem, kaj misli država, odnosno parlament podvze-ti v omiljenje gospodarske stiske. Na te ukrepe čakamo. Poudariti hočem le samo nekaj, kar bi moralo vzrasti iz nas kmetov samih. Spričo teh žalostnih dejstev bi se morala vzbuditi naša kmetska stanovska »avest. Še sedaj se nismo organizirali, ko nam Že vedž v grlo teče! Kmetski stan bi se moral tako daleč in tako močno organizirati, da bi sam določeval cene svojim pridelkom, bodisi živini, pri vinu in sadju in tudi pri lesu. V sedanjem položaju bi nam moglo dosti koristiti dobro zasnovano in upravljano zadružništvo. Zadružništvo je rešilo kmeta v času, ko ga je stiskal žid in drugi oderuhi, zadružništvo mu tudi danes lahko dosti pomaga k rešitvi iz propadanja. Jaz ne mislim tukaj posojilnic ali kreditnih zadrug, ki jih je po naših krajih že precej, ampak zadruge, ki bi oskrbovale vse, kar kmet prodaja in istotako vse, kar kmet rabi. Takih zadrug je še bore malo, pa bi jih moralo biti več. Proč z mešetarstvom! Proč s posredno trgovino! Vse, kar prodaš, ali kar kupiš, naj bi šlo skoz zadrugo direktno od produ-centa do konzumenta; od tistega, ki pridela ali izdela, do tistega, ki rabi! Dobiček pa, ki bi ga izkazala zadruga, naj bi spet ostal v rokah kmetskega ljudstva. Proč s predsodki glede zadrug! Kmetski stan si bo opomogel, ko bo zadružništvo, ki je medsebojna naša kmetska samopomoč, se tako vživela v kmetsko vas, da bo šel vsak dinar skozi njegove roke! Kmetje,.dobro premislite !»Črnc bukve kmetskega stanu« se ne bodo prej zaprle, dokler ne bode ideja kmetske sloge in samopomoči prodrla v vsako vas, v vsak kmetski dom in prešinila vso dušo našega kmetskega ljudstva.
Živela torej kmetska sloga in zadružna misel!
GOSPODINJE
Naš vrt.
Kaj kmalu bo prišel čas, ko bo treba začeti z delom na vrtu. Poprej pa se mora vse potrebno pripraviti in dobro
premisliti, kaj bomo sejali, koliko ter kam.
Sedaj je prvo naše delo, da pregledamo vrtno orodje in če ni v redu, ga popravimo ali nadomestimo z novim. — Drugo še važnejše delo je pa priprava semen. Kdor je v redu spravljal in hranil semena, ima lahko delo in dober pregled. Manjkajoča semena si pa naj vsakdo takoj naroči od poštenih in vestnih ljudi oziroma trgovccv in sicer se naj vedno priskrbi najboljše, če tudi dražje seme. Ta malo večji potrošek se stotero povrne.
Ne odlašajmo s preskrbo semena, da ga imamo pri roki, ko pride prva ugod-! na prilika za setev. Sicer se nam lahko pripeti, da dobimo zbirke ali ostanemo morda brez, mogoče prekasno dospe in škodo zamujenega časa imamo sami, če ostane gredica neposajena.
Množino potrebnega semena določimo po velikosti prostora, katerega nameravamo obsejati, ki pa mora odgovarjati potrebam gospodinjstva.
Kam pa bodemo sejali oziroma vsadill to in ono?
, To je treba zelo dobro premisliti. Porazdelitev vrta mora biti smotrena in gospodarska, če hočemo i>neti hasek. Prilagoditi se mora potrebam gospodinjstva. Brezmiselno, brez vsakega načrta, saditi eno rastlino zraven druge, ali leto za letom na istem mestu, se ne sme. Prvo in glavno pravilo za prav uspešno obdelovanje vrta se glasi: noben košček zemlje ne sme ostati če tudi samo kratek čas neobsejan.
Za dobro gospodarsko obdelavo vrta si pa moramo napraviti načrt. Pa tudi ne šele zadnji hip, ko je treba že sejati in saditi. Takrat je pravi čas že zamujen in zamujeno se v tem letu ne da več nadomestiti. Tak načrt obdelovanja vrta nam nudi pregled, kako se zemlja izčrpa. Če torej delamo brez načrta, nimamo pregleda in ne moremo zemljo uspešno izrabiti. V izčrpani zemlji ne obrodijo razne rastline in tudi zapadejo slabotnejše vsakovrstnim vrt-! nim škodljivcem. S prevdarkom se teh" neuspehov prav lahko obvarujemo.
Naše vrtne rastline imajo glede kakovosti zemlje kaj različne zahteve, ker potrebujejo posamezne vrste drugo hranilne snovi. Delimo jih v tri skupine:
1.	rastline, ki potrebujejo močno zemljo;
2.	rastline, ki uspevajo v srednje močni zemlji in
3.	one, ki se zadovoljijo s slabejšo zemljo, a kljub temu prinesejo dovoljšen sad.
V vrtu imamo pa še večletne rastline kakor: jagode, beluše (špargel), ra-barber in razna dišavna zelišča (majo-ran, timijan, žajbelj, drobnjak i. dr.). Te rastline uvrstimo v posebno četrto skupino.
Vrt razdelimo na štiri dele. Tri delo uporabljamo za menjalno posetev, na četrtem namestimo večletne rastline. Ta zadnje omenjeni del vrta moramo gnojiti vsako leto in po nekaj letih tudi te rastline presadifi oziroma na novo posaditi na drugem kraju, ker bi sicer ne uspevale dobro.
Na jesen, ko smo vrt docela pospravili, prelopatimo ves vrt, pognojimo pa s hlevskim gnojem samo prvi del, ki je določen za prvo skupino. Sem spadajo vse vrste kapusnic (zelje, ohrovt, rožni kapus, cvetača, kolerabe, rudeče zelje), glavata solata, kumarce, buče, zelena, hren, pore, paradižniki, špina-ča in krompir.
Drugi del vrta gnojimo spomladi s kompostom ter posadimo z rastlinami dru^e skupine: solata berivka, repin-cel/pesa, črni koren pa tudi špinača in krompir iz prve skupine.
Tretji del vrta ne gnojimo kakor prva dva dela. Določen je za tretjo skupino, ki obsega stročnice (fižol, grah, bob, rdeče in rumeno korenje, čebulo, repo, krešo kakor tudi repincel), ki smo ga uvrstili tudi v drugo skupino. Stročnicam gnojimo pred setvijo z lesnim pepelom.
Drugo jesen prelopatimo zopet ves vrt. Gnojimo pa s hlevskim gnojem 3. del, kateri sploh ni bil letos gnojen in spomladi namestimo nanj rastline 1. 'skupino. Drugi del ne gnojimo sploh nič, ker ga obscjemo z rastlinami tretje skupine. Prvi del pa gnojimo s kompostom, ker je določen za drugo skupino.
Tretjo jesen gnojimo drugi del in ob-sojemo s prvo skupino. Tretji del gnojimo spomladi s kompostom in obseje-mo z drugo skupino rastlin. Prvi del ne gnojimo in obsejemo s tretjo skupino. .Tako se skozi tri lota menjuje posetev in s tem izkoristi zemljo najbolje.
Lahko vrtno zemljo pa tudi lahko izrabljamo z dvoletno menjalno setvijo. Pol vrta se gnoji prvo leto in obseje oz. nasadi s kapusnicami, zeleno, porejem, kumarami, paradižniki, bučami, solato, špinačo in krompirjem. Drugi, ne-gnojeni del pa zasadimo s peso, črnim korenom, stročnicami, čebulo, redkvico in korenjem. Stročnicam gnojimo z lesnim pepelom.
Za koline. — Svinjski vrat (šinek) v želodcu.
Iz svežega svinjskega sinka izloči previdno vse kosti, da ostane meso kolikor mogoče celo. Morebitne krpe od-reži.
K polovici potrebne soli primešaj ščep solitra in noževo špico zmletega popra. S tem naribaj meso od vseh strani in ga pokaplaj s česnovo vodo. (Česen zdrobi, pomešaj z žlico vode in ožmi skozi čisto krpo.) Meso zgani skupaj in položi za 24 ur v skledo na hlad. Zdaj soli z drugo polovico soli in stlači v obrnjen svinjski želodec. Želodec pre-reži pri čiščenju le toliko, da ga lahko obrneš in potem spraviš vanj meso. Nategni želodec prav tesno krog mesa in zašpilji odprtine. Čim trdnejše se prijema želodec mesa, tem bolje se pozneje drži meso. Ohlapna mesta zategni ob straneh s špiljami.
To meso položi med dve deski in ob-teži s kamnom. Drugi dan obrni želodec z deskama vred in zopet obteži. Tretji dan ga 3tisni med dva lesena križa iz prst širokih deščic. Konci križa morajo segati preko mesa, da se jih lahko zveže med seboj. Tako varno stisnjen povezan žclodec obesi v dim. Na pol prekajenemu snami les in ga premesti, nato pa zopet obesi v dim, da se okadijo razreze od lesa.
Konečno odstrani les, poveži želodec križem s špago in obesi v zračen suh prostor. Tak šinek v želodcu se drži najdalje, je izredno okusen in sočen, ter ga lahko narežeš kot suho meso surovega v prav tanke listo, ali pa kuhanega in shlajenega.
*
Cene io sejmsfta poročila.
Mariborski trg. Na mariborski i.raj v soboto due G. februarja so-pripeljali špeharji 104 kn-madov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 12 Din, slanina 12 da 1 i. Kmetje so pripeljali 8 voz sena po 75. da 85, 1 otave po 70, 1 voz mešane slame po 70, S2 vreč krom-
pirja po 1 do 1.50, 48 vreč čebula po 5 -P> (če« sen 10 do 15), 57 vreč zelja po 2—i. Rž je bila po 1.50, ječmen 1.50, oves 1.25 ao 1 50, koruza 1.50, proso 1.50 do 1.75, ajda 1 35 t"1 1.50, aj-> dovo pšeno 3.50 do 4.50, fižol 1.50 do 2.50. Kot koš 25 do 40, piščanci 25 do C0, raca ¿0 d) 30, gos 50 do 80, puran 50 do °0. Celi orehi 5—6, luščeni 16-20. Hren 12—14, kar^jola 4 do 12, ohrovt 2—3. Ivislo zelje 3—i, -epa 2. Špinača (kup) 1, radič 1 kg 12 Din. Jabolka 3—5. M le« ko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo 24 d3 32. Jajca 0.75 do 1, med 14 do 20, suha slive 8 do 12 Din.
Mariborski svinjski sejem dne 3. iebr. 193)'% Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih sair.3 93 svinj, cene so bil sledeče: mladi prašič! 7—9 tednov stari komad 80—90 Din, 3—4 me« sece stari 150 do 250 Din, 5—7 mesecev stari 350 do 400 Din, 8—10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 800 do 900 Din, 1 kg žive tež® 6.50 do 7.25 Din, 1 kg mrtve teče 9 do 10.50 D«
Prodanih je bilo 53 svinj.
*
lehme m polet ¥ stratosfero.
Zadnje mesece je večkrat poročalo časopisje, da je nameravanih več poletov v stratosfero (višina z razredčenim zrakom). Pred vsem se hoče podati v stratosfero Ivipfer, Piccardov spremljevalec pri lanskem dvigu v višino 17.000 metrov. Ali bode tokrat zraven še tudi profesor Piccard, ni gotovo. Napovedani so tudi stratosferni poleti od francoskih in belgijskih inženerjev. Oglasil se je tudi Dunajčan in razglaša, da bo letos presenetil radovedne Dunajčane z dvigom v stratosfero.
Dunajsko časopisje poroča to-le: Na Dunaju živeči ogrski grof Teodor Zi-chy, ki je znan avtomobilski dirkač, in «najditelj nov iga višinskega merila, inžener Ivan Braun, sta izdelala načrt za polet v stratosfero, ki bo uresničen letos koncem marca z denarno pomočjo ameriške družbo. Grof Zichy in inžener Braun ce nameravata dvigniti v
Izprašaj si vest.
Pobožni oče je imel izprijenega sina, ki je bil najrajši v družbi hudobnih tovarišev. Oče ga ni mogel spraviti na pravo pot. Cez nekaj časa je oče obolel in čutil je, da mu je umreti. Poklical je sina in mu je rekel: >:Ne bom ti delal očitkov radi tvojega slabega življenja. Umrl hom in ti boš za menoj vse podedoval. Zato pa mi izpolni zadnjo prošnjo, ki ti jo stavim.«
Sin je obljubil, da ]>o to prošnjo na vsak način izpolnil.
Tedaj mu je rekel oče: »Obljubi mi, da boš skozi dva mesecu iel vsak večer za pol ure sam v svojo sobo
Januš Goleč:	7
Trojno gorj^.
Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov.
Ob posinu kmečke svobode bode tudi njen ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krč mar na kamenitem pilštajnskem hribu. Baš ono, na kar je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzra-slo veliko, lopo, oboževano in zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja!
IV. POGLAVJE.
Da plos z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili punlu tudi «tajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovač v Lesičnom je
zvedel od tamošnjih somišljenikov in enooki Be-lak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je bilo doigralo pred kratkim na Tahovem štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že znal glavne ob' rise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili sta-tenberški podložniki radi Taliovega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tem slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jo preostalo kmetom drugega nego samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili neznosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile večji uspeh, nogo so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Stattenbergu niso posluževali niti sile, ampak so so polastili gradu prav na lahek način' z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanali jo bil skraja ključar, potom sodnik in naposled
zračne višine v balonu, ki bo zgrajen po opazovanjih ter izkušnjah profesorja Picarda. Dvig v zrak se bo izvršil v bližini Dunaja in nameravata letalca doseči višino 20 km.
Zrakoplov dunajskih višinskih raziskovalcev gradi tvrdka Riedinger v Augsburgu v N .mčiji, odkoder ie bil tudi balon profesorja Piccarda. Gondolo balona izdelujejo na Dunaju. Način gradbe gondole se razlikuje od Pic-cardove v toliko, da ima novejša dve steni. Gondola bo na ta način pritrjena na balon, da se bo ločila avtomatično (sama) od balona pri pristanku s pomočjo padala. Padalo bosta uporabila raziskovalca za slučaj, da bi bil balon uničen v nepredvidenih viharjih.
MIBTVJ5
Desetletnica Katoliške Omladine v Mariboru. Katoliška Omladina slavi v soboto dne 13. in v nedeljo dne li. februarja svojo desetletnico. V soboto ob sedmih zvečer razsvetljenje Omladinskega doma, obhod po mestu z godbo in sežiganje rakeriov na Piramidi. V nedeljo ob pol osmih zjutraj opravi presvitli g. pomožni škof dr. Ivan Tomaži« zahvalno •službo božjo, katere se udeležijo župnijska in druga društva z zastavami. V nedeljo ob pol petih popoldne se priredi slavnostna akademija, pri kateri nastopijo vsi društveni odseki z raznovrstnim sporedom. Pri akademiji bo sodelovalo do sto članov. Posetite prireditev iz mesta in iz okolice v najobilnejšem številu, tla tako poplačaite požrtvovalnost delavnih Omladincev. Dvorana bo seveda zakurjena. Torej na svidenje!
Sv. Anton v Slov. goricah. Tukajšnje Prosvetno društvo je priredilo na Svečnico pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. kot gost Gasilnega društva Juršjnci igro: »Revček Andrejček«. Ob tej priliki' smo bili tako lepo sprejeti ter gostoljubno postrežem, da se čutimo dolžne,
da se tem potom tudi javno: zahvaljujemo. Upamo, da bomo prijateljstvo, ki smo ga začeli, tudi • nadaljevali. Bog živi Šenilovren-čane!
Vojnik. Tukajšnje izobraževalno društvo je imelo dne 17. januarja svoj občni zbor. Na tem občnem zboru se je izvolil tudi nov odbor, ki si je stavil kot eno svojih glavnih nalog, da poživi društveno knjižnico. Sedaj je knjižnico na novo uredil, nakupilo se je tudi precej novih knjig in zato vabimo vse ljubitelje lepih in dobrih knjig, da pridno obiskujejo našo knjižnico, ki je odprta vsako nedeljo pred in po deseti sv. maši.
izpolnjeno pr0kl€ls(Y0.
Italijanski časnikar Italo Sulliotti je objavil pred kratkem čudne okoliščine, od katerih je bila spremljana smrt njegovega prijatelja Andreja Tudesq, ki je bil znamenit potopisec pariškega lista »Journal«.
»Takoj po vojni«, piše Sulliotti, »se je podal Tudesq na potovanje okrog sveta. Obiskal je predvsem Indijo. Na potovanjih po Indiji sta ga spremljala francoski inžener ter angleški oficir. Lepega dne je prodrla trojica v gozdič pri Nepalu, v kraj, ki je malo ali sploh nepoznan. Naenkrat so stali na sredini gozda pred razvalinami prastarega templja. Pred vhodom se je dvigal orjaški kip indijskega boga Šive, katerega je presegal kip boginje Kali. Indijski nosači in spremljevalci so svarili karavano, naj ne prestopi praga svetišča, a kljub svarilu so se podali trije Evropejci v notrajnost. Pred nje je stopil izza lian, ki so ščitile vhod, star duhovnik, ki jim je branil z dvignjenimi rokami vstop. Tudesq in njegova dva prijatelja so porinili starca na stran in se podali naprej v svetišče. Svečenik je stopil na kamen, kjer je pisal v zrak skrivnostna znamenja in izgovarjal zagonetne besede. Tudesq je pozval enega od indijskih spremljevalcev, naj mu raztolmači, kaj da prav za prav govori.
Duhovnikove besede so se glasile: »Naj se obesi za pete teh treh belih mož pro-kletstvo sv. Trimurtija! Vse tri naj doleti pred zaključkom leta božje maščevanje! Naj umrejo v dneh, ko sveti na nebu polna luna!«
Evropejci so se smejali in nadaljevali potovanje. V mestu Bombay so se razšli in je ubral vsak v drugi smeri pot v domovino. Pri prvi polni luni je umrl angleški oficir na mrzlici na krovu par-nika, štiri tedne pozneje je postal inžener smrtna žrtev železniške nesreče. Dober mesec za tem je obolel tudi Andrej Tudesq na bolezni, katere si zdravniki niso mogli razložiti. Njegovo stanje se je slabšalo od dneva do dneva in Francoz je umrl v hotelski sobi daleč proč od svoje domovine.
				
L	■MXSUCOSK	um	HP	
BlIHUHli	M		n	L
Trbonje. Čas je, da se enkrat zopet oglasimo v »Slovenskem gospodarju« in vsemu svetu razglasimo svoje novice. Evo jih! Silno se čuti tudi v našem skritem kraju pomanjkanje denarja. Lesna trgovina se komaj za silo še giblje in vsled tega se mnogo delovnega ljudstva le s težavo preživlja. Kmet ne more plačevati davkov, zato so mnogi sedaj zarobljeni. Ker drugače ne morejo spraviti svoje živine za primerno ceno v denar, so kmetje začeli doma klati in meso prodajati. In mesarji že prerokujejo višje cene mesu, če bodo kmetje vse sami doma poklali. Plemenske ži-i vine pa bo gotovo v spomladi manjkalo. Tu-* di v naši župni cerkvi so bile preteklo leto nekatere spremembe. Prižnica je bila prestavljena k Marijinem oltarju na epistelsko stran, kjer je edini prostor zanjo. Ker smo bili do-sedaj brez orgelj, smo si jih izposodili od po-družne cerkve sv. Danijela. Popravil in oglasil jih je znani veščak g. Ivan Končnik iz Le-gna pri Slovenjgradcu. Orgije sedaj lepo pojo in ljudje so zadovoljni in veseli. Slišimo tu-
deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje.
Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava lia Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in sre-brnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le Želeli, rešiti se krutega tlačanstva, ne pa ropati
tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.«
Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdo-vec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečko slo-vensko-lirvaška vojska se bo začela zbirati in oborožcvati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistri ško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčanc in Pišečane je sprejel čast kapi-
in da se boš tam raz-govarjal sam s seboj.«
Sin mu je to obljubil v roko.
Oče ga je blagoslovil in je umrl.
Po pogrebu se je vrnil sin v veselo svojo družbo in živel kakor prej.
Vsakega večera pa se je spomnil svoje obljube. V začetku mu ie bila izvršitev nadležna. Mislil si je pa, da bo vendar dva meseca i zdržal. Pa glej! Odprle so se mu ob tem polurnem razmišljanju oči. Srce ga je obtoževalo. Spoznal je svojo krivico, razjokat se je in je postal drug človek.
Pobožni strugar.
V velikem mestu Je živel zelo pobožen ter
di, da se je na pameški in trbonjski župnijski meji zadnje čase pojavila neka adventistična krivoverska družba, ki obljublja baje ljudem 1000 Din, kdor pristopi v njihovo krivo vero. Baje tudi učijo, da dolgov ni treba plačevati, da v cerkev ni treba hoditi in da bodo v treh letih vse naše cerkve podnte itd. itd. Prihajajo k nam tudi razne osebe, celo iz Maribora, ki prodajajo krivoversko sv. pismo in kri-voverske nabožne brošure. Pametni ljudje jih ne kupijo. Mnogi pa, če jih kupijo, jih sežge-¿0, ko pozneje spoznajo, da so krivoverske. Dobri župljani pokažejo vrata takim prodajalcem slabih knjig. — Tiho v krogu svoje Obilne družine sta na Svečnico obhajala srebrno poroko vrla zakonska Anton in Marija Ošlovnik. Vsi njuni znanci in prijatelji jima želimo, da bi učakala še oOletnico, zlato poroko, v zdravju in veselju!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Se pa res
motite, ako mislite, da se pri nas nič ne gibljemo. Ne samo, da se fantje včasih malo ste-pejo, saj se še odraslim dedcem ta umetnost posreči, ampak to mislim, kako smo letošnji ipredpust dobro izrabili za ustanovitev novih družin. Kar 14 parov je bilo v celem oklica-mih: sedem čisto domačih, eden ženin si je privedel nevesto iz Cirkovec, kar ste že poročali; trije so si po neveste šli v gorsko župnijo, oziroma eden je kar tam zagospodarli; dva sta se priženila semkaj, in ena nevesta je bila odvedena v župnijo Sv. Vid. Dva ženina bosta kot železničavja pomagala vzclrža-vati naš javni promet. Gostije so letos času primerno večinoma dokaj preprosto obhajali; kjer pa so imeli vendar večje slovesnosti, pa tudi niso pozabili na one, ki so v pomanjkanju. Tako se je poleg že zadnjič omenjene zbirke na gostiji Drevenšek-Draškovič nabralo še naslednje: svatje na gostiji Franca Per-šuha-Nežike Sagadinove v Zgornjih in Spodnjih Pleterjah za novo bogoslovje 85 Din in Ea dijaško semenišče 85 Din. Na gostiji Matevža Predikaka in Marije,Dreverišek v Zgornjih Pleterjah so za novo bogoslovje zložili 175 Din, nevesta pe je še posebej kot Marijina družbenica za misijone izročila 50 Din. Vsem darovalcem Bog prav obilo povrni, no-voporočence pa i.a j vselej spremlja njegov blagoslov! — Pri zaJnjem požar ju je dobil
Kje kupujejo naši naročniki?
V trgovinah, ki so tukaj navedene: V teh trgovinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplačno Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar.
Te trgovine so: V Mariboru:
Anton Macun, trgovina z manufakturo v Gosposki ulici. Mariborski konsum, Glavni trg. Franc Klajnšek, trgovec, Glavni trg. Jančič Kari, trgovina, Aleksandrova cesta 11.
PeniS Mira, trgovina, Vetrinjska ul. 9 Sv. Jurij ob Ščavnici: Josip Farkaš, trgovina. Perger Tomaž, trgovec. V Kapeli pri Radencih. Franjo Steinbauer, trgovina.
V	Ptuju.
Anton Brenčiš, trgovina z železnino. V Ormožu H. Jurkovič, trgovina.
V	Celju
Franc Dobovičnik, Gosposka ulica 15. (pri nakupu za 300 Din.) Franc Strupi, steklar. Brumec Anton, trgovec, Gosposka 2 (pri nakupu za 200 Din)
Pod tem zagiavjem bomo objavljali te in druge «trgovine, ki se bodo še prijavile. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
t
hude opekline gasilec Jjmez Murko, tako da so ga morali zapeljati v ptujsko bolnico to ga je rešilo, sedaj mu gre že na bolje.
Sv. Lovrenc a Dravskem polju — Ptujska gora. Dne 25. januarja t. 1. sta : podala roko
za skupno srečno zakonsko «ivljeoje Jakob Dolenc iz Gornjih Pleter in Genovefa Krneža iz Ptujske gore. Bog daj srečo! S tj> med svojim ;poštenim veseljem spomnili mariborskih dijakov in darovali za Dijaško kuhinjo 136 Din, kar naj jim ljubi Bog poplača! Posnemajte !
Sv. Barbara v Halozah. Tukaj je umrl idealen fant in dijak Jože Petrovič iz Pohorja in ugledne Ilrastinske rodovine. V 19. letu se je odločil iti študirat v salezijanski zavocl v Veržej, kjer je bil gojenec Marijanišča, z gorečo željo, postati duhovnik. Pa Bog ga je hotel imeti k sebi kot čisto dušo. Umrl je kot tretješolec za jetiko na svojem domu. Na dan pogreba in že po noči je bilo grozno slabo sneženo vreme, vendar sta prišla dva dijaka peš iz Veržeja po noči, izkazat prijatelju zvestobo do groba, družini pa sočutje V imenu dijakov in zavoda. Dijak g. Munda je zapisal družini te-Ie besede v tolažbo: »Imel je Jože prijatelje na poti k poklicu, od koder ga je Vsemogočni kot čisto lilijo presadil v rajski vrt.«' Domači g. kaplan se je poslovil od njega z lepim nagrobnim govorom. Tudi domači gimnazijec g. Davorin Petrovič se je poslovil na grobu od njega kot tovariša dijaka. Pevci so mu zapeli nagrobnico. Vsem omenjenim in vsem prijateljem Vam kliče Jože iz neba: Bog Vam plačaj za vso prijateljstvo, ljubezen in dobroto! Družini kliče: Ne žalujte, mama in vsi dragi domači, zlasti Vi ljubi stric Jo-žek, saj se še vidimo nad zvezdami, kjer bo večno nova maša, ker moje niste včakali!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Po kratki in mučni bolezni je umrl dne 30. januarja priden mladenič Jože Vavpotič iz Malevasi. Ker je pokojni bil res dober fant, je njegova izguba prav bridko zadela njegove dobre starše, ki jim je bil edinec, zelo ga bomo tudi pogrešali pri tukajšnjem fantovskem odseku, čigar član je bil. Blagega pokojnika smo položili k več« nemu počitku dne 1. februarja ob veliki udeležbi župljanov. Pri odprtem grobu so mu pevci zapeli dve žalostinki, g. konz. svetnik Šketa pa je v pomenljivem govoru povdaril njegovo vzgledno življenje in opozoril navzoče, posebno mladino, da bi bili vedno pripravljeni na smrt, ki prav nič ne izbira. Bog mu daj večno plačilo v nebesih, težko prizadeti
priden strugarski mojster. Božja beseda mu je bila nad vse draga. V svoji hiši se je držal lepega običaja. — Vsako nedeljo po obedu so dobili pomočniki izplačano svojo tedensko mezdo. Pred izplačilom jim je prečita! pridigo ali odlomek iz «svetega pisma. Marsikateremu pomočniku je to Trajalo predolgo. Ta je mogel v božjem imenu oditi. Tedenske mezde pa v nedeljo ni prejel. Tako je dal mojster pomočnikom božjo besedo s seboj na pot v — krčmo ali na plesišče.
Neki strugarski pomočnik je dolgo delal pri tem- mojstru, Ko je odšel v druge kraje, je rac! pripovedoval o
tana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga Imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške doline in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od Cesargrefda do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirale preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potom si bo pridruževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samo-
boru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak' pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija GregorlC, vojvoda.
Ko je prečital Pavel Gregoričev bojni načrt
rodbini pa naše iskreno sožulje! — Izgubili smo še drugega, istotako agilnega člana fantovskega odseka. Dne 1. t. m. se je namreč poročil Ivan Zamud«, posestniški sin, z vrlo mladenko Marijo Ožingar, članico Marijine družbe in Dekliške zveze, oba iz Placarovec. Mladoporočs/ncema izrekamo najlepšo zahvalo za njuno delovanje v tukajšnjih katoliških mladinskih organizacijah, jima želimo prav nmogo sreče v novem stanu. Bog živi!
Loperšice. Dne 4. februarja je poteklo leto dni, odkar je bil ustreljen MaAija Šulek, delavec v Loperšicah, o priliki gostije Roškar-Ivuster, istotam. Šulek je bil oženjen ter je poleg žene oskrboval tri otroke. Teden dni po njegovi smrti se mu je rodila še hčerka. Vdova Marija Šulek je ostala v veliki bedi skoro brez sredstev. Sedaj preživlja težke čase, ko mora skrbeti sama za sebe in za štiri otroke. Okrožno sodišče je obravnavalo ta zločin dne 13. maja 1931 ter obsodilo Franca Jurkoviča mlajšega, kmetslcega sina v Šalovcih, na 12 let roblje. To sodbo je tudi stol sedmorice v Zagrebu potrdil. Jurkovič je bil obsojen tudi na mesečno vzdrževanje nedoletnih otrok, katerim pa se do sedaj ni plačalo niti pare, da-sh-avno je preteklo že leto dni. Opozarjamo na to državne oblasti!
Prihova. Na gostiji g. Franca Skrb i rišeta, posestnika na Seveu in cerkvenega ključarja, in g. Josipe Jesenek, hčerke cerkv. ključarja g. Josipa Jesenek, posestnika na Prihovi, se jo nabralo za Društvo za razširjenje sv. vere 306 Din. Bog plačaj!
Prihova. V nedeljo dne 7. t. m. popoldne ob treh je priredila naša pridna mladina v novi šoli šaljivo igro »Trije vagabundi« z najboljšim uspehom. Igralo se je izborno, četudi so igralci in igralke vsi prvikrat nastopili na odru. Vsa hvala in čast ¡J. šolskemu upravitelju Kontlerju za vr? trud in prizadevanje, posebno še, da je oskrbel za naš« razmere res krasen oder. Vse je navdušeno, staro in mlado, mladina pa želi čim preje nastopiti s ka-. ko drugo lepo igro.
Šmarje pri Jelšah. Zadnji dnevi januarja in prvi teden februarja so privabili novo življenje izpod streh; kmetje vozijo gnoj na njive tet* orjejo in tako pripravljajo zemljo za spo-mladno setev; nekateri že celo zdaj oves se-jfltjo. Preorana zemlja dobro prenirzuje in s
tem se znatno izboljšuje. Tudi po vinogradih
se že tu in tam oglašajo škarje in žagica, ker je na solncu prav toplo in se da rezati. Vinska trta je v jeseni prav dobro dozorela in kjer je ni lanska toča uničila, je trs prav močno dorastel, kar nam daje upanje na dobro trgatev, ako nas Bog obvaruje spomladne slane, toče in drugih večjih nezgod. Čeravno nima dandanes vino nobene cene, si vendar želi vsak vinogradnik obilo in prav dobre kaplji-ee, ker dobro vemo, da lažje spravimo na svoje mesto, če je kaj, kakor pa če ni prav nič. Takozvani »pušenšankarji« so že pričeli svojo obrt. — Dopisnik iz Šmarja — vsem naročnikom .»Slovenskega gospodarja« — želi za veselo pustno zabavo — veliko svinjsko glavo, — da bo letošnji pust — res masten okoli ust!
Sv. Primož pri Sv. Juriju ob južni želez.
Marsikaj se pač spremeni v enem le'u. Tudi pri nas smo imeli veliko različnih novic v preteklem letu. Mnogokateri so nas zapustili in odšli po zasluže. i plačilo na drugi svet. Navili gospodarj z mladi- i gospodinjami smo v naši fari dobili precej. Korajže je treba, potem pa gr^. To je pokazal tudi mladenič Jožef Fidler od Sv. Primoža, ki je stopil v zakonski stan. Dobil je kot svojo izvoljen-ko vrlo mladenko Katiko Povalej iz Brezja ter jo povedel na svoj 'om. Oba sta iz ugledne krščanske liiie. Zato pa želimo novoporo-čencema obilo sreče in božjega blagoslova!
Kotijo. (Xovo življenje.) Letošnja zima je prinesla v naš kraj novo življenje. Da ob poletnem času radi prihajajo k nam tujci, na to smo že vajeni, saj imamo tukaj daleč znano letovišče »Rimski vrelec« in je cela okolica po svoji prijazni, idilični legi za letoviščarje, zlasti za take, ki ljubijo mir in naravo, kakor ustvarjena. To zimo pa so izsledili smučarji, da imajo Kotlje tudi za smučanje zelo ugodno lego. Prihajajo k nam smučarji od vseh strani, največ pa iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Vršilo se je že več tekem. Zadnja, najbolj težavna, je bila na Svečnico in sicer iz i69G m visoke • Uršelske gore v Kotlje na 12 km dolgi progi. Tekmovalo je 14 smučarjev in je privozil prvi na cilj v 40 minutah in 15 sekundah. Smučarji so vzdramili tudi domače sankače, da so tudi ti hoteli pokazati,
kaj znajo in so isti lian to je dne 2. februarja, popoldne priredili tekmo v sankanju. Tekme se je udeležilo 45 moških in 11 žensk. Najboljše se je izkazal Srečko Zdovc, po domače Rožankov, ki je prevozil blizu 4 km dolgo progo v 4 minutah in 15 sekundah. Tudi (hLigi niso daleč zaostali. Med najboljše sankače se jo razdelilo 16 lepih dobitkov, čisti dohodek pa je namenjen za domače uboge. Kakor vse kaže, bo zimski šport v našem kraju pri-šel do vedno večje veljave.
Vojnik. Žalostno so peli zadnje dni vojniški zvonovi in naznanjali pretresljivo novico. Še mladi fant Štefan Brezovšek, sin župana občine Bezovica, je umrl tam daleč v Skcplju. Lani, ko so prve pomladne cvetke pokukala v božji svet, je z drugimi vred šel, da odsluži svojo dolžnost do domovine. Z vriskom in pesmijo je takrat odhajal v trdni veri, da se kmalu spet vrne. In res je potem prišel na zimo na dopust, in ko je odhajal nazaj, je odhajal v zavesti, da se v jeseni za stalno vrne. Pa se ne bo, konjsko kopito mu je zadalo smrtno rano. Štefan! Ni te več! Zopet bodo cvetele rože, prišla bo solnčna pomlad, a tebe ne bo. Vrisk in vesela pesem se bo zos pet razlegala po naših hribčkih, a tvojega glasu zraven več ne bo. Zopet je padel eden mecesen v naši gori! Ah, kako so prazne go-ličave! Snivaj sladko, Štefan, na svidenje!
Ljubečna pri Celju. Naše Prosvetno društvo nas je dne 31. januarja razveselilo s prav lepo igro »Samska domačija«. Igralci s« svojo vloge prav dobro rešili in si želimo, da bi nas kmalu zopet razveselili s kako igro. Samo 4o bi želeli, da bi bil v dvorani večji mir. —: Drugače pa se tudi nam Ljubečanoni ne godi predobro, v tovarni se le malo zasluži, naše opekarnice pa po zimi mirujejo. Sicer pa sedaj bo že vsak dan boljše, otroke bomo poklali žabe lovit, ki so jih polne naše jame. S tem si bodo zaslužili za kako šolsko stvar. Po Ve-J liki noči pa bomo tudi mi šli v jame, da na-; pravimo kaj opeke, kajti Celjani bodo zopet zidali.
Za več desettisoč dinarjev inanufak-' turnega blaga so odnesli neznani vlo-| milci trgovcu Pungarčiču v Skorjami na Kranjskem.
ter navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je pa Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cepljenje moči, prodno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno poraziti in nato še poiskati posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red kmečke vojske. Ako se bodo pnntarji že koj začetkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo južino. Nadalje bi še bila najnujnejša potreba zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja. Kaj sta- cc-pec, kosa, kij ali vilo proti oklepu, sablji, sulici tor krogli!
Po slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca se je vršilo zbiranje puntarjev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo čisto očito. Po nedeljah so se vršili v Lesičnem pravi tabori kme-čkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke bršljan, stopali v puntarski krog ter dvigali de-
snice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«.
Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očiglod zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn in ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, je bil s posestjo vred precej v razsulu in tedanji upravitelj je clržal na skrivaj s kmeti. Ilar-tenštajnski »pfleger« je imel na razpolago le par beričev in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Ilelfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči že znali, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmečke punto dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja.
Kmetje iz Bistriško dolino so vreli kar tru-mpma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušen vojnik.
Nadaljevanje sledi.
lepem običaju ¡meno-1 vanega mojstra.
Cez par let se je do-tični pomočnik zopet vrnil v mesto, v katerem je bil tisti pobožni mojster. Prva pot jo bila do njega. Dal mu je roko in je rekel:
»Prav iskreno Vaa zahvaljujem. Vi ste mi dajali najprej zlato in potem denar. Božja'1 beseda mi je bila zlato. Ohranila me je na potu dobrega in res-1 ničnega. Naj Vas Bog za ¡to blagoslovi!«
Razlaga.
Učitelj (pri pouku fizike): »Zdaj smo videli, da se nič ne vi-< di. Zakaj nič ne vidi-», mo, bomo sedaj takoj videli.«
Nove ftnfige.
Pred leti je izhajala v »Slov. gospodarju« povest »Titana«. Vsakdo jo je čital z velikim j užitkom in mnogi so obžalovali, da ni izšla ¡V ponatisu. Sedaj je povest izšla v knjigi pod naslovom »S 6trelo in plinom«. Dobi se v prodajalnah Cirilove #askarne. Stane samo 10 D. Ker je naklada mala, hitite z nakupom, da
ne ostanete brez te res krasne povesti. *
Vprašania in odgovori.
J. S. v V.
Kako bi se izučil za šoferja?
O d g o v o r:
Ako se želite učiti za šoferja, se lahko obr-inele na vsakega koncesij on i ranega avto-pod-ufttiiika, da Vas sprejme. Stari morate biti (najmanj 18 let. Učne dobe ni in je glede plačila ali neplačila merodajna pogodba.
Svetujemo Vam pa, da se poprej, če še ni-ete preveč stari, izučite kot mehanik, ker samo s šoferskim izpitom že danes le težko dobite službo.
B. K. v F.
Prodal sem cea.o preko travnika, zdaj si pa fcemljo lasti. Ali mu lahko vrnem denar?
O d go v o r:
Ako ste prodali samo pravico do vožnje ¡preko travnika, si vendar nikdo ne sme svo-Jiti zemlje. Kako ste to naredili v zemljiški knjigi? če prostovoljno sprejme denar nazaj, Vas ne more tožiti, drugače pa se morate držati sklenjene pogodbe.
J. F. v R.
Ali sme župan sam vzeti svet za cesto?
Odgovor:
Vaše vprašanje ni jasno. Zemlje jemati pa brezplačno ni upravičen tudi ne župan, ako 5>o okolnostih in iz javne koristi ni v to pooblaščen. Najbrže je postopal po zakonu o cestah. Dajte pogledati na občino.
J. F. v R.
Gramozno jamo so skopali, da ne morem hiti orati, niti pasti.
Odgovor:
Če Vam dela graščina z gramozno Jamo fckodo, imate pravico zahtevati povrnitev škode, v kolikor je resnično nastala. Oddaljenost jame se ne more kar tako določiti, mora pa fciti tolika, da Vi lahko nemoteno njivo obdelujete. Najbolje je, da se z graščino sporazumele, sicer Vam preostaja le še sodna pot.
K. F. v P.
Imam sobo zgovorjeno. Ali lahko souporab-ljam sušilnico za hmelj? Ali lahko kaj nazaj zahtevam?
Odgovor:
Zahtevati imate pravico le to, kar je zgovorjeno, drugo nič. če ui pisana souporaba shrambe za hmelj, je tudi ne smete uporabljati. Zgovorjeno stanovanje mora izprazniti in Vama prepustiti, ako ne, zahtevajte izpraznitev sodnim potom. Za nazaj nimate nič zahtevati, pač pa od dne, ko ste se hoteli poslu/liti Vaših pravic. Če pa je sobo poškodoval, jo mora spraviti v stanje, kakoršno je bilo, ko ste si ga izgovorili in v kolikor ga ni poškodoval zob časa.
I. K. v J.
Mojster mi je dolžan, pa ne plača: Priče nimam, pismeno tudi ne. Ali dobim?
Odgovor:
.Vašega mojstra za dolžno svoto lahko tožite vsak čas tudi brez priče. Ako bo obstoj j terjatve tajil, bo sodnik ali drugemu naložil prisego, kateri se mu bo pač zdel bolj vero-
dostojen, in nasprotnik, ki ni dobil prisege, bo tožbo zgubil. Tirjajte ga enkrat pred pričami m če bo priznal dolg, ne morete pravde zgubiti.
T. B. v M.
Kje dobiti zanesljivega izvedenca, da bi našel vodo?
O d g o v o r:
Glede iskanja vode Vam le lahko svetujemo, da se obrnete na Upravo dravske banovine, hidrografični oddelek, v Ljubljani, kjer boste dobili potrebna pojasnila. »Wünschelrute« je neka palica, s katero se baje sigurno izsledi voda v kratkem času. Ako gre za pitno vodo več hiš, se Skupaj obrnite na Zdravstveni dom v Mariboru, da iudl OÖ iz zdravstvenih ozirov posreduje.
A. Š. v B.
Kdaj zastara račun od obrtnika? Ali lahko sam vložim tožbo?
O d g o v o i:
Računi obrtnikov zastarajo v treh letih po obračunu, oziroma po izstavitvi računa, ako ni bil dogovorjen rok za plačilo po preteku treh let, za ta slučaj ob zapadu roka, in če med tem ni znova priznal dolga z delnim odplačilom ali sprejemom opomina. Svoje račune lahko proti plačilu kolkovirie iztožite naravnost pri sodišču, v katerem okolišu se nahajajo Vaši dolžniki, vsak uradni dan. Do zneska G250 Din se Vam ni treba posluževati advokata.
I. K. v K.
Leta 1930 sem prodal vole. Dotični mi je OStul dolžen 050 Din. Letos je cn vole dalje prodal, toda veliko ceneje kot je od mene kupil. Ali res ni dolžen meni vrniti onih 650 D?
Odgovor:
On vam je dolžen vrniti. Vidva sta napravila v redu kupčijo. Če pa so med tem cene padle, so padle samo na njegovo škodo. Prav pa je, če mu dovolite odplačilo na daljši rok.
F. K. v J. g.
Ali bi lahko moj sin odložil vojaški rok za eno leto?
Odgovor:
Pošljite potom občine dobro utemeljeno prošnjo na vojni okrug v Mariboru.
N. B. v P.
Ali dobi hči zavarovalnino, ki je celoletna naročnica »Slovenskega gospodarja«, če pogori hiša očetova?
Odgovor:
Ne! Naročnik mora biti sam lastnik ali pa najemnik cele hiše. Kdor samo poleg stanuje, kot otrok ali prevžitkar, osebno ne dobi zavarovalnine izplačane. Izpremenite naslov na očeta!
H. H.
Zavezal sem se plačati dolgove, ko prevzamem posestvo. Ker pa so sedaj že sami plačali precej dolgov, ali moram jaz (to povrniti očetu?
O d g o v o r:
Če sta se dogovorila tako, da plačate one dolgove, ki so obstojali na dan dogovora, on lahko zahteva, da mu povrnete. Če pa sta se dogovorila, da plačate one dolgove, ki bodo na dan prevzema, potem vas ti tedanji ne tičejo. Za vas menda velja prvi slučaj. Boste
Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladkosee-nosti, izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebav.o. Raziskovalci na polju da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	IS
se pa že sporazumeli! — Glede naslova bode. kmalu v redu, ko bo nov naslov natiskan.
J. C. v P.
Kakšen mora biti vojaški kovček?
Odgovor:
Glede vojaških kovčekov, Id jih naj vzamejo rek ruti seboj, je došel od minististva vojske odlok, da morajo vsi enake imeti in sicer: višina in širina 35 cm, dolžina 70 cm. Pokrov mora biti raven, kovček sivo pobarvan. Znotraj na levi strani mora biti predal širine 12 cm, dolžina 10 cm. — V toliko popravljamo zadnji odgovor.
J. Š. v R.
Kje bi dobil posojilo?
Odgovor:
Trenutno ie položaj tak, da noben denarni zavod ne daje posojila, ker koče v prvi vrsti zadostiti željam vlagateljev. Postaja, pa položaj že ugodnejši in je upati, da bodo denarne razmere kmalu dovolile tudi dajanje posojila.
J. P. v V.
Ali ima žena pravico do kakega deleža po možu poleg otrok?
Odgovor:
Ima pravico in ji je gotovo sodišče pri zapuščinski razpravi pravilno priznalo.
F. P. v C.
Moj sin je potrjen k mornarici, kdaj bode vpoklican?
Odgovor:
Poziv pride na občino, najbrže je že tam,
zato vprašajte na občini.
★
Triurna mm fofovafe?.
Mestece Pine River v ameriški državi Minnesota je postalo pred kratkem žrtev tolovajskega napada. Mesto šteje krog 800 prebivalcev in ga je napadlo pri belem dnevu 100 roparjev, ki so se pripeljali po glavni cesti ria štirih tovornih avtomobilih, ki so bili oboroženi s strojnicami. Z največjo brzino so zavozili vozovi pred rotovž, kjer so se postavili banditi z dvema strojnicama. 20 mož se je podalo v poslopje in užu-galo uradnike. Župan se je hotel poslu-žiti telefona, a napeljava je bila že pre, trgana. Tolovaji so napadli policijsko postajo in pobili šest stražnikov, ki so bili v službi. Napad je bil izredno dobro organiziran. 100 mož broječa tolpa je korakala po ulicah in oznanila prebivalstvu, da je mesto od njih zasedeno in vsak upor bi bila takojšnja smrt. Župan se je moral udeležiti sprevoda po mestu. Vsa križišča cest so bila dobro zastražena.
Namen napada je bil seve — denar! Vodja tolpe je razposlal po mestu patrulje, ki so se polastile blagajn po raznih trgovinah. Pri ropanju je prišlo do spopadov. Ubita sta bila dva roparja in štirje meščani. Vodja v družbi 10 po-magačev je izropal mestno blagajno, nato se je lotil s strojnico napada na obe banki, katerima je ugrabil 70 tisoč dolarjev in so bili še ustreljeni 3 meščani. Celotni xden je znašal 150 tisoč dolarjev.
Tolovajska vlada je trajala tri ure, nc da bi bil prihitel kdo izven mesta na pomoč.
Roparska banda se je odstranila, kakor se je bila pripeljala na avtomobilih. Pri odhodu so vzeli roparji s seboj šo
10 talcev in med temi župana ter predstojnika policije. Meščanom je bilo zabičano, ako bi se drznili tolovaje zasledovati, bodo talci takoj postreljeni. Še le čez nekaj ur so se vrnili talci nepoškodovani na enem od avtomobilov, katerega so jim prepustili drzneži. Med tem so že bile popravljene telefonske zveze In vest o napadu na mesto pri belem dnevu se je raznesla z bliskavico v svet. Vsa poizvedovanja v okolici mesta so bila doslej brezuspešna. Kakih 100 km izven mesta so pustili tolovaji avtomobile, na katerih so se bili pripeljali in odpeljali, a ti so bili seve — ukradeni.
*
Raznoterosti.
Dukate topijo. Odkar je Anglija opustila svojo zlato denarno valuto, je denar kot tak seveda padel v svoji vrednosti. Nasprotno pa je zlato ohranilo svojo veljavo in tako je zlati funt vedno še vreden Dol 4.86 in dočim je prej veljal 20 srebrnih šilingov, se dobi sedaj zanj 30 šilingov. Ker je torej zlato samo v zlatem funtu več vredno, kakor funt sam, so prišli nekateri na idejo, da zbirajo zlate funte, jih pretopijo in nato maso prodajajo po teži kot zlato. To je sicer protizakonito, vendar se ti tički znajo izogniti zakonu in delajo s tem lep dobiček.
20 milijonov oseb v bedi. Predsednik delavske federacije v Washingtonu W. Green se je izrazil, da je točasno najmanj 8 milijonov oseb brez dela v Ze-dinjenih državah Severne Amerike. Če prištejemo k tem še število njih družinskih članov, ki so odvisni od njih, je danes več kot 20 milijonov oseb v pomanj kanju.
S šunko vzdržuje ženo. G. Klupta v Čikagu je bil tožen od svoje ločene žene, da je zaostal s plačevanjem vzdrževal nine. Obtoženec pa je pred sodiščem izjavil, da za svoje delo, ki ga točasno opravlja v neki delikatesni trgovini, ne dobiva nič plače, marveč samo kos — štiinke in klobase vsak teden. Od tega pil da je vedno dajal ženi tri četrtine namesto denarja. Sodnik je odločil, da s«? mora žena še v naprej zadovoljiti s šunko.
Če hočejo preplašeni vlagatelji dvigniti vloge. »Union Savings Bank« v Da-vhiportu v Severni Ameriki je prišla n«t novo idejo, kako se da obvarovati v kritičnih časih banko pred navalom ljudi, ki hočejo dvigniti svoje vloge. Banka je najela odličen orkester, ki igra v poslovnih prostorih samo vesele in ko-l&jžne skladbe, izvrstni govorniki pa prigovarjajo nestrpnim in preplašenim ljudem, naj ostanejo mirni. Pravijo, da *e je ta pomirjevalna metoda prav do-itro obnesla.
Protifašisti pošiljajo bombe. Na poštnem uradu v Eastonu v Ameriki je bilo nedavno oddanih sedem zavojev, ki so se zdeli uradnikom sumljivi. Odprli «o dva, kar pa je bilo usodepolno za oba uradnika. V zavojih so bile namreč — bombe, ki so eksplodirale, ko so zavoj odprli. Dva uradnika sta bila pri tem ubita in trije ranjeni. Zavoji so bili naslovljeni na razne italijanske osebno-
sti, med drugim na par italijanskih konzulov, in iz tega se sklepa, da je bilo to delo protifašističnih agitatorjev.
Obleko zahteva nazaj, ne pa žene. —
Neki Adkins v Cliarlestonu v Severni Ameriki je vložil tožbo proti svojemu gostu L. Klingu, češ, da mu je ukradel obleko, vredno 40 dolarjev. Mimogrede je pristavil, da mu je omenjeni lump ukradel tudi ženo in zbežal z njo v Ohio. Vendar njo lahko obdrži, le da mu vrne obleko ali pa denar.
Z revolverjem dobila moža. »Ali me poročiš, ali pa te ustrelim!« Tako je 24. decembra m. 1. rekla 231etna Lovie Teel v Birmingliamu v Severni Ameriki svojemu izvoljencu, ko je prišla k njemu s samokresom v roki. Izvoljenec, John Rigdon, jo je rajši poročil, kakor pa — umrl in tako sta šla do sodnika, katerega je energično dekle enako s samokresom v roki prisilila, da jo je takoj poročil. Zakonska sreča pa ni trajala dolgo, kajti koncem lanskega leta je prisiljeni ženin vložil tožbo za — razpo-roko.
Pijani ženin. Neki delavec, ki prebiva blizu Prage, se je hotel poročiti. Na dan poroke je bilo že vse pripravljeno: jed je bila pripravljena in pijača tudi in tudi svatje so že čakali, samo ženina ni bilo od nikoder. Iskali so ga in iskali — a našli ga niso. Šele naslednjega dne so ga našli v slami na skednju, toda možakar je bil tako vinjen, da je moral spati še naslednjih 24 ur, predno je mogel vstati.
*
Mi kapitala v starem veha.
Pred kratkem so odkrili grški zlati zaklad na Priučen otokih in pokazali javnosti množino starodavne umetnosti v kovanju denarja. Odkritje omenjenega zaklada pa nam razkriva tudi dejstvo, da so v stari dobi kriz skušali pobegniti s kapitalom iz ogroženega ozemlja. Na največjem otoku iz Princen skupine, ki se nahajajo južnovzhodno od Carigrada v vzhodnem kotu Marma-ra morja v bližini maloazijske obali, so našli grški zaklad. Na otoku je mnogo samostanov iz bizantinskih časov, kamor so pošiljali v prognanstvo sumljive in nepriljubljene plemenitaše in od tod tudi ime »otoki princev«.
Zaklad se je nahajal v grmovju na neobdelanem polju med dvema kamnoma in le 30 cm globoko. Našla sta ga dva delavca, ko sta kopala zemljo za vrt.
Zaklad obstoja iz cele vrste — zlatih novcev. Čas zakopanja mora segati v dobo macedonskega kralja Filipa. Zbrane so štiri vrste novcev, kar je bilo v zvezi s tedaj no t rgovino na Črnem morju. Ker pa manjkajo v zbirki novci Aleksandra Velikega, se da tudi natančno določiti čas skritja. V letu 335—334 pr. Kr. je imel posestnik bogastva dovolj vzroka, da je prepeljal zlato iz Carigrada in ga skril na otoku. Zakopal ga je proč od prometa, a tako, da bi bil z lahkoto denar po prevožnji iz Carigrada dosegel. Na takratni »borzi« so gotovo širili vesli, da se bo lotil sin krgt-..
lja Filipa, Aleksander, leta 334 vojnega pohoda proti Perzijancem, da se maščuje za razdejanje grških svetišč. Posestnik zaklada ni imel zaupanja v vojno srečo tedaj mladostnega Aleksandra, časi so napovedovali vsestransko nesi-gurnost in radi tega je pribežal z zlato
dragocenostjo na skrito Princen otočje. *
Povesi isivsei® smola.
V majhni hišici v mestu Mobile (se-verdfemeriška država Alabama) živi še danes zadnji zamorec, ki je bil prepeljan pred več desetletji z nekaj sto tovariši na ladji, ki je trgovala s sužnji, iz Afrike v Zedinjene države. Omenjeni je zadnja žrtev ameriške trgovine s sužnji. Zamorec Gvido Lewis je danes star 94 let. On je edini še pri življenju od 309 sužnjev, ki so spadali k zadnjemu prevozu »afriškega živega blaga« pred ukinitvijo trgovanja s črnci v Ameriki.
Stari črnec je povedal poročevalcu zadnje dni,kake so bile tedaj življenske prilike, ko je bil zajet. Do 18. leta je živel Gvidon v Kongo pokrajini, približ« no 200 milj od afriške zapadne obali. Pleme, kateremu je pripadal, se je imenovalo Tavkari ter se je odlikovalo po veselju do dela in po moralnem življenju. Divji Daho-zamorci so napadli lepega dne Tarkari-vas, pobili so odrasle moške in ujeli pa mlade fante in deklice. Med ujetniki je bil tudi Gvido. Zajete so gnali kakor čredo živali proti obalnemu mestu Whydach in jih zaprli v ograjen prostor. Tri tedne za tem se1 je usidrala v luki ladja, last amerikan-* skega pustolovca Bila Forster in je —J sprejela na krov živo blago.
Nad 300 črncev so stlačili v dušljivč prostore za prtljago, kjer so bili v popolni temi in natrpani, da se nikdo ni mogel prav ganiti. Samo enkrat tekom treh dni so nagnali sužnje na krov, da so si nekoliko raztegnili otrple ude in se nadihali svežega zraka. Prevoz je trajal 70 dni. Ob ameriški obali Alaba-mas so izkrcali sužnje in so jih prodali posestnikom ondotnih plantaž. Gvido je opravljal težka dela kot suženj na' bombaževi plantaži, dokler ga ni osvo« bodila ameriška državljanska vojna.
PIALA OZNANILA
Dobra mirna družina išče srednje, 5 do 10 oiaiov veliko posestvo, kjer bi se lahko rei d ¡le 2 ali 3 krave, v najem za več let. Hiša naj bi bila zidana in ne daleč od župnijska cerkve. Naslov v upravi lista.	I7i
Pozor! Kupim po najvišjih cenah stare slike in tudi druge stare stvari. Dopise na J.Fi;
folt, Maribor, Resljeva cesta 8.	181
---------
Prodam hišo z vrtom in njivo. Studenci pri. Maribora, Poljska ulica 34.	18$
Viničarja s 4—5 delavskimi močmi z lastno živino sprejme I. Schvvarz, Košake 36, pošta Maribor.__18$
1000 komadov fižolovih štang kupi Krempl J.,1 Maribor, 74. Radvanjska cesta 68,_184
Gozd za sečnjo, nad 1K- orala, 10 minut od glavne ceste v Grušovi, se proda. Cena 5n pogoji se Izvejo pvi g. Antonu Suman, poštkK pn_Sy. M h/j (j t i (>1/J'V-<ryoi.	^
Ich treh mesecih
pred žre
njem
je doseglo loterijsko podjetje Dobrodelnega društva sv. Vincenca v Belgradu v svrho
zgradDe rimsho-kotollSkc katedrale v Belgradu
ogromen uspeli I
DOÜMhi:
ZXBIn 2,500.000'-=Din 5,000.000'- m ZX„ 500.000'-= „ 1,000.000 -1: 10X „ 100.000--= „ 1,000.000 -100 10.000'-= „ 1,000.000'-
Giovni doiMch
Din 5,000.®»®-
Cene srečli:
'/. (cela) .... Din	100*-
*A (polovica) . . . „	50'-
V< (četrtina) . I ; „	Z5'-
1. maja 1932
Ne odlašajte, ker lahko zamudite priliko, zato kupite še danes
sreihe la zgradbo katedrale
po katerih se sedaj mnogo povprašuje. Z velikodušno podporo vseh slojev naroda se pričakuje popolna razprodaja ter konečni uspeh.
Samo ena vloga
Ne igra se na Kolo (razrede)
SreCKe prodajajo: vse kolekture, denarni zavodi, rimsko-katoliški župni uradi,
cerkvene in druge ustanove etc.
Glavna uprava: BEOGRAD
ULICA JOVANA RISTlCA
Prodajna podružnica: ZAGREB TVBIKOVA ULICA S
H»
Razne praviiice,
(Dalje.)
Tako so dospeli do jase sredi ogromnega gozda. Oče in mačeha sta nabrala suhih vejic in sta napravila ogenj. Nato sta dala otrokoma košček kruha in sta jima rekla:
»Otroka! Midva morava še dalje v gozd, da dobiva drva. Vidva sedita tu. Grejta se. Pozneje bova prišla po vaju.«
Janko in Metka sta dobro vedela, kaj to pomeni, a nista, nič odgovorila. Pojedla sta kruh in sta kmalu nato trdno zaspala. Ko sta se zopet prebudila, j& že mrak legal na zemljo. Metka se je od strahu in gladu začela jokati. Janko jo je tolažil: »Ne boj se, Metka, po kamenčkih, ki sem jih potrosil na pot, bova lahko našla domov.« Nato je prijel hrabri deček svojo sestrico za roko in šla sta proti domu.
Drvar in njegova žena sta že bila davno doma. Niti on, niti ona nista bila srečna. Mislila sta na ubogo det-o, ki sta jo pustila sredi gozda v takem hladu. In baš tega dne je bil neki mož, kateremu sta bila prej nasekala poln voz drv, prinesel toliko denarja, da sta mogla kupiti polno torbo moke Premišljevala sta o tem, kar sta čula, da nekdo trka na vrata in kako kličeta tanka glaska:
»Oče! Mati! Odprita vrata, naju zelo zebe.«
Oče je brž skočil in odprl vrata, mačeha pa je rekla:
»O! Hudobna otroka! Kako sta me prestrašila! Mislila sem, da sta se izgubila v goz 'u!«
Nekaj dni je bilo vse dobro. Ko pa je zmanjkalo kruha, je hudobna mačeha nagovarjala moža, naj še enkrat odvedeta otroka v gozd. Samo zdaj Janko ni mogel ven, da bi si nabral kamenčkov, ker je mačeha vrata zaklenila, ključ pa vzela s seboj. Namesto kamenčkov je dal Janko v žep krušne drobtinice in te je potem drugega dne posipal po potu. Ali joj! Ko sta se otroka hotela vrniti iz gozda, nista več mogla najti pota, ker so bile ptice pobrale vse drobtinice.
Dva dni sta otroka tavala po gozdu, hraneč se z divjimi jabolki. Pa niti najmanjše stezice nista našla.
Tretjega dne ju je zbudila velika bela ptica,
ki je nad njima prepevala na vejici. Otroka sta ptico opazovala. Polagoma sc je oddaljevala, skakajoč od drevesa do drevesa. Otroka sta ji sledila. Nazadnje sta prišla do male hišice, na katero se Je ptica spustila.
Oh. kaka hišica jc to bila! Zidovi so bili iz kruha, streha pa iz kolačev. Okna so bila sami veliki bonboni. Janko je izruval opeko s strehe in jo jo začel hlastno jesti. Metka pa je odlomila
kos zidu in malce okna, pa je grizla zdaj eno, zdaj drugo.
Naenkrat se je slišal glas iz hišice:
»Čujem miško, ki mi grize hiško.«
Odprla so se hišna vrata in ven je prišla stara, sključena žena z velikim nosom. Gledala je otroka s svojimi rdečimi očmi. Reveža sta bila kar trda od strahu. Žena pa ju je začela božati, potem ju je odvedla v hišo, dala jima je dobro večerjo ter ju je dala spat v lepe, čiste postelje.
Ta žena je bila hudobna čarovnica, ki si je rada pekla in jedla male otroke. Kakor vse čarovnice, je imela i ona rdeče oči, s katerimi pa ni baš dobro videla. Pač pa je čutila vonj na veliko daljavo. Tudi deco je vonjala v gozdu, zato je poslala belo ptico, da ju privede na njen dom.
Drugega dne je zaprla Janka v močno kletko, Metki pa je rekla:
»Vstani in pospravi po hiši, jaz pa bom pripravila obed za tvojega brata. Dosti mora jesti, ker hočem, da bo debel, ko ga pojem.«
Uboga Metka je žalostno zajokala. Kletke ni mogla odpreti, ker je bila čarovnica zelo oprezna, da bi utekla, tega pa ni hotela. Kako bi tudi mogla zapustiti svojega brata?
Vsakega dne je pristopila čarovnica h kletki in je govorila tako:
»Janko, pokaži mi prsi, da vidim, če si sc že kaj zredil!«
.Tanko je kmalu spoznal, da čarovnica dobro ne vidi. Zato ji je pomolel namesto svojega prsta kost od piščanca. Čarovnici se je to zdelo čudno. Kako to, da postaja'deček č.imdalje bolj suh? Na koncu četrtega tedna je rekla Metki: »Tvoj brat se noče odebeliti. Naj bo že, kakršen hoče, danes ga bom spekla in snedla.«
Ko je bila velika glinasta peč dobro zakurjena, je rekla čarovnica Metki:
»Odpri peč, otrok moj, porini notri glavo in poglej, če je v peči vse v redu in če je mogoče dati vanjo kruh za peko.«
Mislila je, da bo sunila deklico povsem v peč, ko bo enkrat z glavo notri. Potem bi hitro zaprla peč in otrok bi se spekel.
Metka pa ni bila neumna, ona je prav dobro vedela, kaj hoče čarovnica. Zato ni hotela nič prav razumeti. Pogledala je v peč in rekla:
»Kako morem z glavo v peč, ko pa je odprtina tako mala?« "
»Joj, kako si neumna!« je odgovorila čarovnica. »Odprtina*je tako velika, da bi jaz mogla cela skozi njo. Samo glej!«
Nato jc porinila čarovnica glavo v peci Metka pa je brž priskočila in je sunila starko v peč ter jo brž zaprla vrata. (Daljo prihodnjič.)
Nracraren socijalist.
Maram jaz za denarje! Vrag vzemi denarje in kapital! Bolj pijan, kakor sem ja*, ne more niti milijonar biti!
Kakor lani.
Županstvo v N. je tudi letos, kakor lani, razglasilo, da morajo posestniki pismeno na« znani t i, koliko d» imajo živine. Pri Omaj novega gospoda liiši ge ni nič spremenilo, in zato so zapisali: Andrej Oman, ravno tista ži 'na, kakor lani.
Neugodne okoliščine.
Upnik (stopi vši k dolžniku, katerega zasači, ko se ravno masti s puranom}: A glej, glej! Svojih dolgov ne plačate, pač pa se ma-stite s purani!
Dolžnik: Okoliščin» tako nanešejo, dragi moj, zgolj neugodno okoliščinel Mesni' mi na upanje ničesar več ne da, a oni, ki prodaja purane, mi je pa kreditiral!
Čuden svetnik.
Sodnik: Najprej sle ukradli 100 gld., zdaj pa zopet 80 gld. Jvaj se ne mislite pobolj-«. šali?
Tal: Saj sem se poboljšal — za 20 gld.! Vsled ogromne večine.
Nekdo vpraša moža, ki je bil bržčas bolj šaljivec kot norec, pa je moral v norišnico^ zakaj je prišel v do-tični zavod.
Samo vsled majhnega prepira, odgovori šaljivec. Jaz sem liam-reč rekel, da so val ljudje norci, vsi ljudje pa so trdili, da sem jaz norec. Ker so pa bili ljudje v' večini, je bila pravica na njihovi strani in — vtaknili so me v to hišo!
Dobro sredstvo.
Prvi kmet: Sosed,
kako storiš, da se iz-! nebiš gosenic?
Drugi kmeti Oblet čem si kožuh in se; grem po vrtu sprehajat. Gosenice pa, ki mislijo, da je že zimai zlezejo koj hitro v ml j o,
Ugoden nahup osianhoi po Din ©•—, 7-—, «•—, IO'— In 12- v
„Tekstilnem bazarju/' Maribor, Vefrinfsha ulica 15
Vinič.arja-ma jerje z najmanj 2, moškimi močmi rabi: Misftp., Jarenina 47.	206
V petek dne 12. februarja in v soboto dne 13. t. m. vsled selitve velika prodaja več lepih omar, postelje, madraee, odeje, rjuh, pod-zglavnikov, perila, kuhinjska posoda, porcelan: Maribor, Strossmajerjeva ulica 5, na dvorišču desno.	205
Vajenca sprejme takoj Nekrep Franc, sedlar, Lormanje, p. Sv. Lenari, v Slov. gor.
Vajenca pekovskega sprejmem: Pečnik, Selnica ob Dravi.
Najprimernejši dar za neveste:
S veta mati Ana.
Molitvenik za žene in matere. Podučna stanovska knjiga.
Trgovci na deželi! Dobite sf od nas malo zalogo tega molitvenika, da ga boste imeli vedno pripravljenega; in neveste vam bodo hvaležne! Priproste, pa tudi elegantne vezave v raznih cenah nudi
Tiskarna sv. Cirila — Maribor.
Mizarska družina išče v najem viničarijo v Rošpaliu ali Kungoti, prevzamem vsa popravila: F. K., mizar, Rošpah Štev. [>3, pošta Pesnica.	204
Priden vlnlčar 3 osebe se sprejme takoj v bližini. Maribor, Gosposka 28, knjigarna, 202
Tri kmečka posestva po 56, 16 in 3 orale, dobre njive, 35.000 do 300.000 Din. Posredovalnica Raipid, Maribor, Gosposka 28. 203
Cepljene trte, prvovrstne, komad 1 Din, korenjaki komad Din 0.25, izvanredna kvaliteta, pri naročilu vsestranske ugodnosti: Drevesnice J. Gradišnik, Šmarjeta, p. Celje. 49
Cepljene trte eno in dveletne na različnih podlagah po zelo znižani ceni, nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, Pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik.	1718
Kmetje, najboljša in najlepša priložnost, zamenjati jn prešati bučno olje, je v tovarni bučnega olja J. Hochmuller v Mariboru, južna stran mosta.	153
Vinsko trsje, garantirano, najpriporočljivejših vrst na raznih podlagah nudi Gabrijel Koren, trsničar in drevesničar, Št, IIj pri Velenju.	74
Viničar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme: Novnčnn, Košaki, Maribor.	164
ftihliniDIK) 111 druge kožo od divjačine kupuje UllIUl julfu I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 199
JBEEBBEBEBBEBEBBEBBB NalbOlfSe fam&orlCC
Kdor želi prave in poceni
pristavske moiike, trsne škarje,
gnojne vi'"» in krampe, cement in traverze, žično ograjo, bodečo žico, podkove, pluge in posamezno železje za nje, šine in drugo železo, kakor tudi barve, lake in firnež, naj se oglasi in ogleda zalogo pri:	197
FRAN30 VRABL, železnina, PTUf
Oglašujte v „Slov. Gospodarju"!
Faikaševega in sremskega sistema izdeluje ter razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburie
StjBPSii M. Gilg Sisak 12S
Hrvatska.
Cenik tamburie pošljem na zahtevo brezplačno.
Odlikovan s 3 zlat. kolajnami.
Nihče ni primoran, kupiti v »Testilnem bazarju«, Maribor, Vetrinjska ulica 5. Vsak si pa lahko ogleda blago, ker je res lepo in poceni. Svileni robci, žamet, hlačevina,, sukriO,-nogavice, raznovrstno perilo ter velika izbira venčkov in šopkov za neveste. Postrežba točna in brez vsiljivosti.	108
Kupim staro zlato, srebro, srebrno blago kakor tudi zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ackermann in Kindl, Ptuj.	78
iiuho si pomagal
iZ S€šIH6i|€ i€ilc?
Neverjetno je, da
Anton Macun
v Mariboru, Gosp. ulica IO
prodaja razno manuf akt urno blago -40 odstotkov pod dnevno ceno in sicer: iz tovarne, katera je prenehala z izdelovanjem svilenega cvirncajga po 8 D, cela obleka 32 Din belo platno po 5 Din svila za obleke po 10 Din tiskovina (druk) po 8 Din Zgotovljene moške obleke po 196 Din Dečje obleke po SG Din
Obleke po meri se izgotovi v 3 dnevih«
Za dobro ureditev hotela, restavracij In stanovanj so nujno potrebna
dobra ogledala
brušene steklene plošče, ravne, upognjene, le-* dene ali matirane. Vstaklenje v medi. Oplo-čevanje zidov s steklenimi ploščami raznih barv, kakor sobe, dvorane, preddvorja, kopalnice, umivalnike, mize, pulte, vitrine, izložbe, vetrobrane, avtomobile itd. dobavlja najpo-voljneje:	16i
SPECTRUM D. D«
Tovarna ogledal, brusilnice stekla Ljubljana, Celovška cesta 81, telefon 23—34. Zagreb, Samoborska cesta 11, telefon 26—63 Osijek, Desatičina ulica 39, telefon {—03.
EBBEBBBBBEBEBBBSBSBBBEBEBEBEBSBBEBEBEBEEEBEMEEBSB
B B B B B B B E B B B E B H
r—i a ;
B
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica

r. z. z n. z.

Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresii za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
08BF- Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
Znižal smo coi« oiiiiivi za m družino!
Prci Pin m —
Od dfill€S
Din
MOŠKI ČEVLJI Z MOČNIM PODPLATOM ZA STR APAČ.
Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. S iem znižanjem se želimo odjemalcem oddolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje in čim ceneje. Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno.
Vrsta 1255-31 še vedno potrebne snežke proti mrazu, vodi in blatu, prodajamo jih iz gabardina za bagatelno ceno.
Vrsta 3345-C3
Udobni čevlji za široke ali boleče noge, izdelani iz lastina z usnjatim podplatom.
Vrsta 9315-03
F.vo lepih ženskih čevljev, iz lasti hn ali baržuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksuz.
Vrsta 9375-03
Vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico in ples, a dobite jih tudi z nizko peto.
Vi sio 3945-03
«Za vsakdanjo rabo praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žulji niti nog niti žepa.
NARODNO GOSPODARSKO NALOGO VRŠI NAJBOLJE ONI, KI PRODAJA SVOJE PROIZVODE ZA TAKO CENO, KI .TO KI PEC ZMORE, SVOJIM SODELAVCEM PA NUDI NAJVIŠJE MOGOČE PLAČE.
Novi koleselj, močno okovan, in 1 novi voz za 1 par lahkih konj ima na prodaj Matej Bre-gant v Orehovi vasi.	185
Naznanilo preselitve. Naznanim cenj. občinstvu. da sem trgovino z mešanim blagom iz Meljskp ceste 15 premestil v Slovensko ulico 36. Blago, bom dajal po najnižjih cenah ter prosim za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Ludvik Peeuh, Maribor. 180
Viničar se sprejme, pa^en in delaven, tudi za poljsko "delo živine, dobi kravo, zemljo in drve. Viklor" Vrbas, Slemč i, i>." S*elnicii
192
ob Dravi.
Posestva ali hiše od'35.000 Din naprej'prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna '10. ■ 189
Posestva za prodati, srednja in mala, fía Drá vskem polju pri ij!. . Lovrencu. Vet: pove. Lubaj Matija v Apačah, pošta Št. Lovrenc na Dravske mpolju.	190
Prodam 80 centov sladekga sena: Jauk Fran, Polička vas 1?. p. Jarenina.	191
Sprejmem šafarja z ženo brez otrok, vaiengga krav. konjev, hmelja in vrta. Ponudbe nn trafiko Kovač, Celje, Aleksandrova.' 18H
Zastonj ne dobite, ampak zelo poceni lahko kupite ostanke kamgarna, sukna in hlai-e
\ ¡no za moške obleke. Denarja ni 1):1 ga ni, ali ako imate vsaj 100 Din v žepu, dobite že ostanek dobrega blaga 7.a celo moško obleko v trgovini Metoda-S*nčar, Ljutomer. .Vifodošli klobuki že nil 58 Din naprej. 187
V Zbslovski gori, Loče pri Poljčanah, >e od da ugodno v najem s 1. marcem žn 1 -2 let večje krasno posestvo. Pogoji se zvejo pri: Anton Mes-inšek, Zbelovska gora.	196
Posestvo -e odda ni katerem se
v najem v bližini Ljubljane, lahko redi 25 glav /.i vi ne, z vsem živim in mrtvim inventarjem. Nnslov v upravi lisla.	198
Vinsko trsje od nas je odlično in jamčimo vsestransko. Bratje Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	195
Nudimo sadno drevje, visokodobelno in pritlično, odličnp kakovost. Drevesnica Jelen. Št. ll;j pri Velenju.	.	138
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Jarenini, r. z. z n. z., ki se vrši dne 28. februarja 1932 ob 8. uri v Društvenem domu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobren,je zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva in računskih pregle-
dovalcev. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. A.
Potrjenje računskega zaključka za leto 1931.
5. Volitev načelstva. G. Volitev računskih pregledovalcev. T. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem-š evHu navzočih članov. — Na-čelstvo.	200
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskeaa Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.