VESTNIK

^)miummitmttmmmtnimm)t<ntm)mnutnm)mttutm
Poštni urad 9020 Ceiovec E	Verlagspostamt 9020 Klagenturt	^
E	izhaja v Ceiovcu
E Erscheinungsort Kiagenfurt
E	Posamezni izvod 3 šiiinge
E	mesečna naročnina 12 šiiingov	=
E ceioietna naročnina 120 šiiingov g
P. b. b.
TitmMttHiHnuumHumHutmtmmomutHttmtmHtuHmmmr:
LETNiK XXXiV.
CELOVEC, PETEK, 16. NOVEMBER 1979
ŠTEV. 46 (1943)
Začetek gradnje karavanškega predora
v ozračju dobrega sosedstva in sodeiovanja
Predsednik Djuranovič
je v Ceiovcu sprejei predstavnike koroških Siovencev
Kot demonstracija dobrih sosedskih odnosov in piodnega sodeiovanja med Avstrijo in Jugosiavijo se je zadnji petek odvijat uradni začetek dei pri gradnji cestnega predora pod Karavankami. Meja med obema državama se je za ta dan v resnici spremenita v most, preko katerega so se udeieženci brez vsake formainosti in kontroie voziti z ene na drugo svečanost — za navadni vsakdan seveda še vizija. To razveseijivo izjemo je pač narekovaio dejstvo, da so biti navzoči vo-diini predstavniki obeh sosednih dežei in držav: predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Jugosiavije Veseiin Djuranovič in avstrijski zvezni kancier dr. Bruno Kreisky, predsednik izvršnega sveta SR Siovenije dr. Anton Vratuša in koroški dežeini gtavar Leopoid Wagner, prometna ministra Ante Zeiič in Kari Lausecker ter mnogi drugi častni gostje.
Najprej je biia svečanost na Hrušici blizu Jesenic. Na kraju, kjer bo čez štiri leta južni vhod v karavanški predor, je goste iz obeh držav pozdravil predsednik skupščine jeseniške občine Stavko Osredkar. Poudaril je veliki mednarodni pomen bodočega karavanškega predora v širokem evropskem merilu, še posebej pa za neposredne sosede, ki jih bo še bolj zbližal in prispeval k nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov. Podrob-
StaHšče ZSO
h kaneterjevim izjavam
K izjavam zveznega kanclerja dr. Kreiskega, ki jih je dai avstrijski in jugosiovanski teieviziji ob priiožnosti začetka dei pri gradnji karavanškega predora, je zavzet sta-iišče tudi izvršni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem.
„Če zvezni kancier izjavija, da ni sovražnik manjšin," je rečeno v staiišču ZSO, „po-tem je mogoče samo upati, da bo to svoje staiišče v manjšinski poiitiki tudi potrdi). Po drugi strani njegov ponovni poziv, naj siovenska manjšina posije svoje zastopnike v manjšinske sosvete, ne potrjuje takega prijateij-stva do manjšin. Njegovo mnenje, da sodeiovanje v manjšinskih sosvetih ne bi pomeniio .neposredne privo-iitve zakonom', pa je v nasprotju z jasnim besediiom zakona, ki čiane sosveta izrecno veže na zakon in njegovo izpoinitev."
Če zastopniki siovenske narodne skupnosti iščejo pogovore z zvezno vtado, potem so to zanje iahko samo neposredni in enakopravni pogovori, ki jih ne morejo nadomestiti medsebojna posvetovanja med posameznimi skupinami siovenske narodne skupnosti v sosvetu, je daije rečeno v izjavi ZSO, ki ob koncu poudarja: „Ko-roški Siovenci nasprotno pričakujejo neposredne pogovore z viado, kakor so biti v skupnem sporočiiu ob obisku jugosiovanskega zunanjega ministra prikazani kot najboij-ša pot za rešitev vseh vprašanj, ki zadevajo poiožaj in pravice siovenske in hrvaške narodne skupnosti. "
no pa sta pomen tega skupnega av-strijsko-jugoslovanskega projekta orisala prometna ministra Karl Lausecker in Ante Zeiič. Minister Lausecker je naglasil, da je evropske prometne probleme mogoče reševati le s skupnimi prizadevanji, o čemer priča zlasti tudi ta svečanost, ki dokazuje pomen tega projekta ne le za prebivalstvo obeh držav, marveč tudi za vso Evropo. Podobno je naglasil tudi član zveznega izvršnega sveta SFRJ in predsednik zveznega komiteja za promet in zveze Zeiič. Dejal je, da bodo z zgraditvijo predora ustvarjeni bistveno ugodnejši pogoji za hitrejši razvoj mednarodnega prometa in trgovanja; predvsem pa bo predor velika pridobitev za obmejno prebivalstvo, ki mu bo olajšal medsebojno komunikacijo in spoznavanje.
Svečanosti na Hrušici so številne za-
stave obeh držav in dežel, godba, narodne noše in množica ljudi dajali praznično vzdušje. Pa tudi potem v Podrožčici je prireditev potekala kot pomemben dogodek. Zupan šentjakobske občine Johan Gressl je v navzočnosti številnih domačinov izrekel dobrodošlico visokim predstavnikom obeh držav ter izrazil željo, da bi uresničitev tega velikega, narode povezujočega načrta služila obogatitvi gospodarskih impulzov in ohranitvi miru v sožitju. O pomenu bodočega predora, o odnosih in sodelovanju med obema državama in o njunem mestu v široki mednarodni skupnosti sta spet spregovorila oba prometna ministra. Medtem ko je minister Lausecker svoja izvajanja postavil v širši evropski okvir, je predsednik Zeiič naglasil predvsem bilateralno raven in izrazil prepričanje, da bo nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja prispeval k nadaljnji utrditvi medsebojnega razumevanja in zaupanja med državama in njunimi narodi. Pri tem pa je še posebej poudaril: .Prepričan sem, da bosta morali imeti v sklopu takšnega sodelovanja pomembno vlogo tudi slovenska in hrvaška narodnostna manjšina v Avstriji."
Ob .robu" svečanosti — najprej v Kranjski gori in za zaključek v (Jelovcu — so imeli predstavniki obeh držav razgovore, kjer so obravnavali celotno problematiko dvostranskih odnosov in vprašanja širšega mednarodnega okvira.
Avttnjsho-jugosiovanshi ..vrh' ob tačotku gradnje katavančkoga predora — z desne prot) )evi: predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugosiavijo Veseiin Djuranovič, avstrijski zvezni kancier dr. Bruno Kreisky, predsednik izvršnega sveta SR Siovenije dr. Anton Vratuša, koroški deieini giavar Leopoid Wagner ter prometna ministra Ante Zeiič in Kari Lausecker.
Med svojim kratkim bivanjem na Koroškem ob začetku dei pri gradnji karavanškega predora je predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Veseiin Djuranovič minuii petek v Ceiovcu sprejei tudi predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. V deiegaciji so biii za Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zvvitter in tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser ter za Narodni svet koroških Siovencev predsednik dr. Matevž Griic in tajnik mag. Fiiip Warasch, medtem ko so z jugosiovanske strani biii navzoči še predsednik izvršnega sveta SR Siovenije dr. Anton Vratuša, jugosiovanski veieposianik na Dunaju Novak Pribičevič in generaini konzui v Ceiovcu Miian Samec.
V imenu obeh organizacij kot iegitimnih zastopnikov ceiotne siovenske narodne skupnosti na Koroškem je dr. Franci Zvvitter pozdravi) predsednika Djuranoviča „na tieh naše sedanje in zgodovinske naseiitve" ter se mu zahvaiii, da tudi v tem kratkem bivanju na Koroškem nudi priiožnost predstavnikom koroških Siovencev za pogovore. Njegov obisk pozdravijamo z veseijem in zadovoijstvom, je dejai dr. Zvvitter, ker je povezan s siovesnim aktom pričetka dei za karavanški predor, ki naj bi ne ie prometno povezovat sosedni državi in sosedne narode, marveč jih tudi duhovno zbiiževai. „Tudi koroški Siovenci hočemo kot naravni most med sosedi kakor dosiej prispevati svoje k temu ciiju, vendar bi bit naš doprinos brez dvoma še vseboij iskren in naše prizadevanje še vseboij učinkovito, če bi biia zadovo-ijivo rešena živijenjska vprašanja siovenske narodne skupnosti na Koroškem."
Z zadovoijstvom je dr. Zvvitter ugotovi), da so biti v zadnjih dveh ietih s strani matičnega naroda in Jugosiavije že storjeni doiočeni ukrepi za gospodarsko in sociaino krepitev našega čioveka in njegove narodne identitete. Hkrati pa je opozorit tudi na dejstvo, da se od zadnjega obiska deiegacije koroških Siovencev v Beogradu pred več kot dvema ietoma „giede formainega reševanja čiena 7 državne pogodbe s strani avstrijske viade ni nič spremeniio in je za nas sedanja ureditev manjšinskega vprašanja potom sedmojuiijske manjšinske zakonodaje iz ieta 1976 absoiutno nesprejemijiva".
Koroški Siovenci smo sicer reaini dovoij, da ne pričakujemo spremembe trenutne zakonske ureditve čez noč, vendar upravičeno zahtevamo primerne ukrepe za reševanje posameznih konkretnih vprašanj, so poudariti na razgovoru ter našteti ceio vrsto področij, na katerih
/Dd/je nd #. strdni)
„Naprodai nismo Sioveni nikdar!"
7*0 oJ/oČno in ponosno izpovej je vrge/ V o/?rdz /?izdntins/iemK Jespotn /ustinijdnd /zto/i — jnnd^ Finžgdrjevegd zgoJovins&egd ro??MHd „PoJ SVo/?oJnim Soncem". 7d izpoved, &i /O je pisdte/j p-ovezd/ z Jogdjdnji prej 7400 /eti, pd imd svojo ve/jdvnost tu J? Jdnes. 7md svo ve/jdvnost še posede; tnJi v zvez; z dvsrr;;s^o-;Kgos/ovd?i-s/iim srečdnjem oj? nrdJnem zdčet^n Je/ pr: grdJ-nji ^drdvdnš/iegd preJord. Ndjti Zd /epo jdSd^o Md zundj ?MdH:jest;rdMfgd ^o(:regd soseJstvd in soJe/ovdnjd je red/nd pof:f:^d ^dZd/d t;< Ji svojo Jrngo strdn.
Td Jmgd in Jošt: mdnj /epd strdn pd ndre^nje potrebo, Jd ^d^or ne^oč /zto^ neJvoiimno izpovedo.- „NdpnoJdj nismo 5/oveni ni^Jdr" — ne Zd ceno ^drdvdnš^egd preJord in Jrngi/? prdv td^o potreZ?ni/? in pozitivni/? skupni/? d^cij; nili Zd ceno to/i^o in to/i^o tisočev jngos/ovdns^i/? „gdstdr/?eiterjev" (*^i pd ji/? je v rdzmerju š šte-v:7om pre/?ivd/cev gotovo precej mdnj ^ot ji/? imd zivslnjd nd primer v $vici d/i Zd/io Jni Nemčiji); pd tu Ji ne Zd Jevize dvstrijs^i/? turistov nd jdJrdns^i o/?d/i (v o/?rdtni smeri viJno nd-rdščd pritok jdgos/ovdns^i/? gostov v centri/? ^o-roš^egd zims/iegd fMrizmd).
Tčdvno v to smer so ndmreč š/d nepres/išnd opozori/d z dvstrijs^e strdni — minister Z.dKsec&er
je o tem govori/ ??d otvoritveni svečdnosti; zvezni ^dne/er 7(reisZry, ^i md je /?i/d nd svečdnosti sd-mi JoJe/jend /e v/ogd „stdtistd", pd se ji/? je po-s/nž?7 v svoji izjdvi zd te/evizijo, Zijer ji/? je ne-posreJno povezd/ s pozivom ^oroš^im S/ovencem, Jd mordjo soJe/ovdti v sosveti/?. Nismo td^o zd/?iti, Jd ne Z?i rdziime/i prozornegd ndmend tegd povezovdnjd. ToJd ^dne/er nds tu Ji ne Z?i sme/ imeti zd td^o ndivne, Jd ne /?? veJe/i, ^o/i-Z:o resnosti je /?i/o v njegovem zdgotov?7n, Jd soJe/ovdnje v sosveti/? ne /?i pomeni/o posreJne privo/itve zd/?onn o ndroJni/? s^npind/?.- sdj je venJdr zd^ons/io Jo/očeni pogoj zd soJe/ovdnje v sosveti/? prdv prizndvdnje tegd Zd/iona in pri-ZdJevdnje Zd njegovo izpo/njevdnje. /n končno tnJ: /idnc/erjevd širo^ogmJnd poniiJ/?d, Jd mdnj-šine v sosveti/? „/d/?^o Zd/?tevdjo vse, /idr se jim z Ji pore/?no", ne more prepričdti, Z?djt? ndm in z/dsti njemn ^ot po/iti^n in prdvni/;ii je gotovo zndno, Jd se v Je/?dtirnem ^rož^n, ^i nimd nobeni/? pristojnosti, mdnjšind ne more nve/jdvit? ^ot sn/?je^t in nosi/ec svoji/? teženj.
Zdto ^oroš^i ^/ovenci s/ej Z*o prej oj/i/dnjdjo soJe/ovdnje v td^i/? sosveti/? in prizndvdnje td-^egd Zd^ond ter ndsprotno pričd/mjejo neposreJ-ne pogovore s pristojno v/dJo, s ^dtero so vsd/i-
čds priprdv/jeni skupno v end/:oprdvnem Jid/o-gn is^dti rešitve vse/? še oJprti/? živ/jenjs^i/? vp?*d-šdnj. 7*o ni n;7:d/iršnd trmd, /lot ndm stric/jevs/io poJti^dVdjo Jo/očeni /irogi, temveč iz/?djd to ndše std/išče iz tegd ndče/d, ^i gd je o/? neJdv-nem o/?is^n jugos/ovdns/iegd zundnjegd ministrd nd Dnndjn osvoji/d in pojpitd/d tu J? nrdJnd rlv-strijd,- „Jd je Jid/og in soJe/ovdnje meJ dvstrijs^o zvezno v/dJo in orgdnizdcijdmi s/ovens^e in /?r-vdš/ie ndroJnostne mdnjšine ndj/?o/jšd pot zd nrejdnje vse/? vprdšdnj, Z:; se tičejo nji<negd po/o-ždjd in prdvic".
Z.e ^rdt^e tri teJne po nrdJni prog/dsitvi tegd std/iščd, ^jer ni no/?ene /?eseJice o /id^ršnem ^o/i sosvetu, pd Joživ/jdmo nove poskuse, Jd Z?i nds n^/oni/i v jdrem tristrdn/:drs^egd Ji^tdtd iz /etd 7976. O/? td^o /?itro se spreminjdjoči/? std/i-šči/? je p'dč tre/?d vprdšdti, ^Jdj je dvstrijs^d nrdJ-nd po/iti^d res veroJostojnd. Neri/o te veroJo-stojnosti seveJd ne morejo /?iti Je^/drdtivne iz-jdve, temveč so iz^/jnčno sdmo Jejdnjd. Zdto se /?o mord/ potni Jiti tu Ji /idnc/er Nre:s^y, Jd /?o še prej ndmerdvdnim nrdJnim o/?is^om v /JeogrdJu pri/?oJnje spom/dJ? z Jejdnji Jo^dZd/ iskrenost svoje /dstne izjdve, Jd „ni sovrdžni/i mdnjšin".
POT V N EODVISNOST
postala v Južni Afriki prava farsa
De! avstrijskega in tudi koroškega tiska si v zadnjem času prizadeva, da bi razmere v Južni Afriki nasiikai kar v najiepšth barvah. Tamkajšnji rasistični režim se v iuči teh poroči! spreminja v višek demokracije. Med drugim je govora o tem, kako uspešno se tamkaj razvija gospodarstvo, kako dobro živi tamkajšnje prebivaistvo itd. — skratka, nepoučeni bratec dobi vtis , da je v Južni Afriki vse v najboij-šem redu in da mora biti tamkajšnje črnsko prebivaistvo iz srca hva-!ežno svojim beiim gospodarjem, da spioh sme živet) v tem „raju". Resnica pa je seveda bistveno drugačna.
Ne bomo govorili o južnoafriškem rasizmu in o politiki apartheida — to so pojmi, ki so danes že splošno znani, predvsem pa de-iežni odločne obsodbe najširše mednarodne javnosti. Zlasti Združeni narodi, so sprejeli že celo vrsto resolucij in drugih sklepov ter pozvali vse demokratične države, da se vključijo v široki boj za odpravo teh pojavov, ki predstavljajo sramoto za človeštvo dvajsetega stoletja. Kljub tem obsodbam in pozivom svetovne organizacije pa je še vrsta držav, ki so jim gospodarski dobički vredni več kot boj proti rasizmu. Med temi državami je žal tudi Avstrija: šele pred nedavnim so vrsto avstrijskih podjetij pred forumom OZN znova postaviti na zatožno klop.
Kako je v resnici ..demokratičen" južnoafriški režim, pa med drugim kaže tudi način, kako Južna Afrika podeljuje ..neodvisnost" posameznim narodom oziroma plemenom. Pred tedni je dobil tako „ne-odvisnost" še tretji južnoafriški bantustan — Venda, medtem ko sta jo prej ..dobila" že Transkei (leta 1976) in Bofutacvano (1977). Tako so znotraj južnoafriškega ozemlja nastale že tri ..države", ki pa jih kot take prizna le Južna Afrika sama, kajti vsem drugim državam je jasno, da taka pot v neodvisnost ni nič drugega kot navadna farsa.
Južna Afrika zasleduje s to politiko več ciljev. V zdaj nastajajoči strategiji premiera Bothe o nekakšni konfederaciji držav na afriškem jugu pod okriljem Pretorie naj bi imeli bantustani predvsem vlogo nekakšnih notranjih ..tamponskih con", ki naj bi zamenjale obrambni okop. ki so ga do zloma portugalskega kolonialnega imperija sestavljale portugalske kolonije. Spričo popolne gospodarske odvisnosti bantustanov od Južne Afrike in dejstva, da poglavarji bantustanov v očeh črnskega prebivalstva vedno bolj veljajo za kolaboracioniste z belo vlado, je jasno, da bantustani, tudi če bi hoteli, ne bi mogli ubraniti politike, ki bi prišla v nasprotje z interesi južnoafriške prestolnice.
Drug pomemben cilj se izraža v dejstvu, da prebivalstvo posameznih bantustanov potem, ko le-ti
dobijo ..neodvisnost", avtomatično izgubi državljanstvo „bele" Južne Afrike. Tako so na primer Afričani, ki so po poreklu iz Vende, pa tega bantustana morda še videli niso, ker so se rodili v „beli" Južni Afriki, zdaj tam, kjer živijo in delajo, samo še tujci s pravico do začasnega bivanja in dela — tujci, ki jih je mogoče kadarkoli nagnati v ..domovino". Na tak način lahko bela vlada po mili volji in po trenutni gospodarski konjunkturi uravnava pritok delovne sile iz bantustanov, ki tako niso v resnici nič drugega kot veliki rezervoarji poceni delovne sile.
Radenska
SE UVELJAVLJA V AVSTRiJ)
Prihodnji teden bodo na Dunaju podpisati sporazum o ustanovitvi mešane jugo-stovansko-avstrijske družbe Giobtrade. Družbo ustanav-!jajo Zdraviiišče Radenska, detovna organizacija Emona Commerce s svojim podjetjem Giobus ter kot avstrijski partner Pau! Att iz Spodnje Radgone (Radkersburg).
Radenska in njen avstrijski partner sta že dosiej sodeio-vaia v mešanem podjetju Si-cheidorfer Heiiquet!e GmbH v Žetincih (Sicheidorf); z vstopom tretjega partnerja Emona Giobus pa se bo podjetje preimenovato v Giob-trade ter bo ime!o svoj sedež na Dunaju. Emona Commerce oziroma njeno podjetje Giobus je v ta namen skieniio z Zdraviiiščem Radensko samoupravni sporazum o skupnem nastopu v Avstriji, v novo družbo Giob-trade pa vstopa z deiežem v višini 1,3 miiijona šiiingov.
Novo podjetje ne bo pro-dajaio ie mineraine vode „Tri srca" iz Radencev po vseh ceiinah, ampak tudi btago široke potrošnje in industrijske izdetke. Seveda pa bo z ustanovitvijo nove družbe predvsem oiajšana in razširjena prodaja mineraine vode in drugih pijač Radenske v Avstriji.
Končno pa je pomembno še nekaj. Kar zadeva sestavo prebivalstva, so vsi bantustani organizirani na podlagi pripadnosti njihovega prebivalstva posameznim večjim etničnim skupinam. Vladno geslo, da je taka ureditev potrebna zaradi varovanja identitete posameznih plemenskih skupin, je demokratično le na videz — njegov globoki smisel je v tem, da skuša Pretoria na ta način črnsko prebivalstvo v celoti obdržati razdrobljeno, vpeto v tradicionalne etnične, verske, kulturne in druge posebnosti in antagonizme. Zapiranje črnskega prebivalstva v bantustane oziroma njihovo izpuščanje na delo iz teh ..domovin" je torej tudi način, s katerim skuša bela manjšina večinsko črnsko prebivalstvo obdržati kot neenoten, razdrobijen blok, s tem pa si zagotoviti nemoteno nadaljnjo nadvlado.
Zgornje ugotovitve dovolj prepričljivo ponazarjajo naslednji podatki o najmlajšem bantustanu — Vendi: Gre za majhno (6500 km^), na več kosov razdrobljeno ozemlje, poseljeno s 26 plemeni (skupno z emigrantskimi delavci naj bi živelo na njem okoli pol milijona ljudi). V dokaz svoje neodvisnosti" se ponaša z nekaj praznimi simboli, kot so zastava, grb in himna, v vsem drugem pa ostaja popolnoma od Južne Afrike odvisna tvorba. Ta „država" nima cest in železnic, zemlja je v glavnem neplodna, povrhu pa še preobljude-na, tudi industrije ni, dohodek na prebivalca pa znaša le 22 randov mesečno (rand je vreden nekaj manj kot dolar). Dobra tretjina prebivalstva dela v mestih „beie" Južne Afrike, ker doma zanjo ni dela.
V Vendi živijo stalno — to je za bantustane sploh značilno — predvsem ženske, otroci in starejši ljudje. Kako nesposobna je Venda za samostojno gospodarsko in s tem tudi politično živijenje, kaže študija južnoafriške univerze, po kateri prispeva Pretoria okoli pet šestin Vendin proračunskih sredstev. Ista raziskava pa je tudi ugotovila, da bi moraii v Vendo vsako leto investirati okoli 72 milijonov randov, in to za dobo 20 let, če bi hoteli vzpostaviti osnovne temelje za njen gospodarski razvoj, ki bi zaposlil tudi večino delovne sile, ki dela zdaj v „beli" Južni Afriki.
Že teh nekaj podatkov dovolj jasno pokaže, kaj se v resnici skriva za južnoafriško politiko podeljevanja ..neodvisnosti" domačemu črnskemu prebivalstvu — kajti ta pot v neodvisnost postaja vedno bolj navadna farsa.
Jugoslavija zahteva izročitev
vojnega zločinca Andrije Artukoviča
Zahteva po izročitvi vojnega ziočinca Andrije Artukoviča je pravzaprav stara že 28 )et, vendar je sedaj postaia spet aktua)na. Ameriško pravosodno ministrstvo je namreč zveznemu sodišču za vprašanja priseijen-cev v Los Angeiesu pred nedavnim posiaio uradno zahtevo, naj prcktiče svoječasni skiep, na podlagi katerega ameriške oblasti zdaj že skoraj tri desetletja iz formalističnih vzrokov vedno spet zavračajo jugoslovanske zahteve po izročitvi Artukoviča.
Direktor urada za zasledovanje vojnih zločincev pri ameriškem pravosodnem ministrstvu Walter Rockler je v tej zvezi poudaril, da zdaj ni več nobenih pravnih ali drugih vzrokov, ki bi ovirali izročitev Andrije Artukoviča Jugoslaviji, kjer naj bi ga postavili pred sodišče zaradi zločinov, ki jih je v tej državi zagrešit med drugo svetovno vojno. „Čas je in pravičnost zahteva, da bo Artukovič sedaj izročen," pravi Rockler v svojem pismu, ki ga je poslal zveznemu sodišču v Los Angelesu.
Znani beograjski list „Večernje novosti" v svojem poročilu o zadevi Artukovič piše, da zločini Artukoviča ne morejo zastarati. List opozarja, da je Andrija Artukovič kot policijski minister ustaške ..Neodvisne države Hrvaške", ki so jo ustanovili nacisti po okupaciji Jugoslavije, izvajal genocidno politiko. Odgovoren je za smrt več kot 200.000 ljudi, neposredno pa je umoril 1293 oseb, med temi 230 dojeničkov in otrok, mlajših
od 13 let, nadalje 27 srbsko-pravoslavnih in 48 židovskih duhovnikov. Vendar je to le del obtožnice, ki jo je leta 1951 napravilo okrožno sodišče v Zagrebu, poudarja omenjeni beograjski list.
Artukoviču je uspelo leta 1948 pod drugim imenom zbežati v Združene države Amerike, kjer živi še danes. Čeprav so tudi ameriške oblasti ugotovile številne podrobnosti o zločinih Artukoviča, pa so vse doslej trdovratno zavračale zahtevo po izročitvi tega vojnega zločinca, ki jo je Jugoslavija v minulih desetletjih vedno spet ponavljala.
Ali bo zdaj končno le prišlo do spremembe v tem stališču? „Večernje novosti" v zvezi z dolgoletnim zadržanjem ameriških oblasti ugotavlja, da mora biti v Ameriki nekdo, ki ščiti vojnega zločinca Artukoviča — ta „nekdo" pa bi vendar moral poznati staro pravno načelo, da je tudi tisti kriv zločina, ki zločinca krije. Še posebej pa list v tej zvezi spominja na zagotovilo bivšega ameriškega predsednika Harrvja Trumana, ki je svoječasno izjavil, da bodo ZDA radevolje ugodile vsaki zahtevi po izročitvi vojnih zločincev, samo da bodo predloženi osnovni dokazi o njihovi krivdi. Jugoslavija je za Artukoviča predložila take dokaze že pred desetletji — torej bi bil res že čas, da bi ameriške oblasti temu primerno ukrepale ter končno izročile zločinca tisti državi, v kateri je zagrešil svoje zločine.
Zanimivo predavanje
o desnem ekstremizmu
Konec septembra je Dokumentacijski arhiv avstrijskega odporništva izdal zajetno knjigo o ^Desnem ekstremizmu v Avstriji po letu 1945", ki je na Koroškem hudo razburila prizadete kroge. O problematiki desnega ekstremizma v Avstriji pa je minuli četrtek v celovški galeriji Hildebrand predaval sourednik omenjene knjige in sodelavec Dokumentacijskega arhiva dr. Wolfgang Neu-gebauer, ki je tudi avtor brošure „Gefahr von rechts", katera je izšla letos spomladi.
Pri svojem predavanju se je precej držal strukture te brošure in po kratki opredelitvi pojma „desni ekstremizem" nanizal celo pahljačo skupin in organizacij na desnem krilu avstrijske družbe. Ta pahljača sega od najmanjših skupin, kakor so ANR — Aktion neue Rechte in Volkssozialistische Arbeiterpartei, preko Burgerjeve NDP in raznih ideološko-kulturnih združenj pa tja do velikih organizacij desnega radikalizma, med katerimi so najpomembnejše Ostcrreichischer Turnerbund (UTB), Osterreichischer Kamerad-schaftsbund in seveda Karntner Heimatdienst. Podal je tudi pregled menarodnih zvez teh skupin in organizacij, ki ne obsegajo le nekdanjih in idanašnjih nacistov, temveč tudi večje desnokonservativne stranke in gibanja v tujini. Poleg tega pa je opozoril še na skrajno desne sile v svobodnjaški in ljudski stranki ter naletel na kritiko zaradi tega, ker je pri tem izpustil socialistično stranko (v prid mu je šteti, da ni zamolčal svoje pripadnosti tej stranki).
V diskusiji je z več strani prišla do izraza ena bistvena hiba avtorjevega prikaza desnega ekstremizma. Vse te skupine in skupinice, ki se včasih vedejo prav divjaško in polvojaško, ne bi predstavljale nobene realne nevarnosti, če jim ne bi pripravljali tla rasistični in nacionalistični predsodki med prebivalstvom, ki jih nekatera sredstva javnega obveščanja pridno gojijo naprej. V tej zvezi je dr. Theodor Veiter opozoril na dejstvo, da npr. diskriminacija slovenske narodne skupnosti na Koroškem ne izhaja toliko iz manjših ali večjih skupin, npr. Heimatdiensta, marveč temelji na zadržanju in vedenju velikega dela prebivalstva. Prav tako v tej zvezi pa je nekaj diskutantov opozorilo na pisanje nekaterih koroških dnevnikov, npr. „Kleine Zeitung" in „Volkszeitung", ki sicer nista glasili desnega ekstremizma, ki pa po mnenju diskutantov s svojim pisanjem o narodnostni problematiki brez dvoma pripravljata tla za uspevanje desnih skrajnežev. Desni ekstremizem torej ni samo problem manjših ali večjih, neonacističnih skupin, začne se že pri desnem konservativizmu, ki tem skupinam takorekoč orje ledino, da lahko raztrosijo svoje seme.
PODCENJEVANJE
NEVARNOSTI
je že enkrat vodilo v katastrofo
Nastop KL/D-jevskega predsednika prejšnji teden na ggroHoms^i visoki šoli na D%H<3jM., o štetem smo poročali že v prejšnji številki našega lista, je pravzaprav ie eden Izmed primerov, ki se v zadnjem časa množijo in resno opozarjajo na nevarnost, k; grozi s strani desničarskega ekstremizma v Avstriji. Porodni krogi, ki so organizirali in potem s silo obvarovali Feidnerjevo ..gostovanje" vsaj pred popolnim polomom, so ie nekaj dni pozneje v Linza pripravili zborovanje A'DP-jcvskega poglavarja hargerja in s tem prav tako izzvali demokratično javnost, kakor se je v začetka tega tedna ponovilo še v Salzbarga.
Naj se organizacije imenajejo kakorkoli že in naj se v ospredja pojavljajo različni ijadje — medsebojne povezave so tako očitne, da jik ni moč spregledati. Ravno danajski primer je to zelo jasno pokazal, saj je lok segal od koroškega Heimatdiensta preko LPO-jevsklh štadentov tja do NDP-jevskega /largerja in neonacistične y4NR. Povezave so torej splošno znane in je zato enoten tadi odpor vsek demokratičnik sil proti tem pojavom, pa naj gre enkrat za ščavanje proti manjšinam ali dragič za okajanje in širjenje nacistične miselnosti.
široka demokratična javnost se zaveda nevarnosti, ki grozi s te strani,-podcenjevanje te nevarnosti je že enkrat vodilo v katastrofo. Le na merodajnih mestih za to nevarnost ostajajo slepi in giahi — jo omalovaža-jejo ali sploh zanikajo in s tem dajejo potaho silam, ki zlorabljajo demokratične astanove za svojo nevarno dejavnost. Če pa demokratična javnost izsili konfrontacijo s temi silami, se varnostne oblasti navadno zelo hitro znajdejo — toda ne na strani demokratov, temveč zelo pogosto na strani desničarskih ekstremistov. Dogodki prešnji teden so to znova pokazali, ko so varnostni organi najprej na Danaja in potem še v Linza naravnost ..vzorno" zaščitili skrajneže, na proteste in zahteve demokratičnih sil pa odgovorili z bra-talnim nasiljem.
Takaj se zadržanje odgovornih de-
javnikov kaže v čadni inči. Ne za-dostnje namreč, če pravosodni minister na kakšnem zborovanja bivših baden in zabraniti že začetkom, namreč neonacizma,' kakor tadi ni do-dovoij, če notranji minister napiše nvodno besedo v knjigo o desnem ekstremizma in se potem pod pritiskom teh krogov „jnnaško" distancira od knjige. Lden in dragi in z njima celotna vlada nosijo odgovornost za vse, kar se dogaja v državi.* naj bo to protlmanjšlnska dejavnost ali pa obajanje in širjenje nacistične miselnosti — oboje je z državno pogodbo nedvoamno prepovedano in je torej zakonita dolžnost pristojnih krogov, da primerno akrepajo.
V Zahodni Nemčiji je ravno v zadnjem časa slišati zahteve po ostrejših akrepih zoper množeče se pojave desničarskega ekstremizma; zahteva gre tadi po zaostritvi tozadevnih zakonskih predpisov. Nevarnost iz iste smeri vidno narašča tadi pri nas v zfvstriji in bi bil torej čas, da se na merodajnih mestih zavejo svojih dolžnosti — da ne bo spet enkrat prepozno/
^Hccinctz
ccižnc bremeni
Nacistični vojni zločinec Franc Gustav Wagner je že tretjič poskusi) napraviti samomor: med obiskom pri sorodnikih v Sao Paolu si je prerezal žile na zapestjih in se ranil z nožem v prsi.
Njegovi ponovni poskusi, da bi si vzel življenje, očitno kažejo, da ga bremeni slaba vest. Brazilsko vrhovno sodišče je letos spomladi s formalističnim sklepom sicer zavrnilo zahtevo Zahodne Nemčije, Avstrije, Poljske in Izraela po izročitvi tega vojnega zločinca, vendar Wagner tudi po izpustitvi iz začasnega zapora ne more ubežati pred spomini na vojna leta in na zločine, ki jih je kot zloglasni .krvnik iz Sobibora" zagrešil nad številnimi nedolžnimi žrtvami, ki jih je nečloveško mučil in poslal v smrt.
SLOVENSK) KOLEDAR ZA LETO 1980:
Pristna in sveža podoba
domovine in živijenja Siovencev po svetu
Slovenska izseljenjska matica v Ljubijani je izdaia „Siovenski koledar" za ieto 1980, ki je že sedemindvajseti po vrsti, odkar pri matici vsako ieto izide obsežen in vsebinsko izredno bogat zbornik. O njem je uredništvo zapisaio, da naj bi bi) ta zbornik .pristna in sveža podoba domovine in živijenja Siovencev po svetuki ga naj sprejmejo kot ..zajetno prijateljsko pismo", in že takoj za uvod iahko zapišemo, da je uredništvo svoj namen dosegio, saj je ..Siovenski koiedar" tudi tokrat po svoji vsestransko zanimivi vsebini in iepi opremi res dragoven prispevek k pogiabijanju stikov in spoznavanja med siovenskimi rojaki doma in po svetu.
Letos je ..Slovenski koledar" uredi) Janez Kajzer (dosedanja urednica Mila šenkova, ki je koledar urejala več kot 20 let, je šla v pokoj), ki je k sodelovanju pritegnil več kot 80 ljudi in tako zagotovil, da posreduje koledar res obsežno podobo slovenskega današnjega trenutka. Po tematiki je koledar razdeljen v več poglavij.
Najprej je govora o domovini: o Sloveniji v ožjem in o Jugoslaviji v širšem merilu. Cela vrsta avtorjev piše o Slovenski izseljenski matici in njenih stikov z rojaki po svetu;
Tudi Ausehwitz
uvrščen v svetovno dediščino
Komite z% svetovno JeJiščino ^ri organizaciji OZN za izoBražcvanje, znanost in Ba/taro (UNESCO) je prej nejavnim .sestav:/ m potrJi/ seznam svetovne zgoJov/ns^e in Ba/-tarne JeJiščine. V ta seznam je Mo avrsčeniB Bomaj 4.5 Ba/tarniB spome-niBov izjemne ametnišBe in zgoJo-vinsBe vrednost: iz /S Jržav po vsem sveta.
Brez dvorna je zan:m:vo, Ja so mej zgoJovinsBa, ametnišBa in naravna Bogastva tzreJnega pomena in vreJnosti za vse č/oveštvo sB/eni/i avrst/t:	ta J:	z/og/asno nae:st:eno
BoneentracijsBo taBor:see zlasrBtoitz (Ostviecim) na Po/jsBem. Ne J na-Ja/jnjimi „Biseri" svetovne zgoJoVine /n Ba/tare so na primer se Da-BrovniB, Ve/iBi Banjon v amerisBi Jržavi Go/oraJo, Noant Everest, stari Je/ DamasBa, rašev/ne Persepo/Zsa, eno /zmeJ mest Najev v Gvatema/Z, ZzvZr Ee/ega Ni/a Zn BateJra/a v CBartresa.
Države, v BateriB so tZ spomeniBi, so se pogoJBeno oBveza/e, Ja Bojo sBrBe/e za ta Bogastva na svojiB t/eB. PoseBej pa je Bomite za svetovno Je-Jiščino sB/eni/ avestZ najne aBrepe za oBranZtev otočja Ga/apagos ZCBva-Jor), prazgoJovZnsBZB nase/BZn v Tanzaniji Zn restavracZjo zgoJovZn-sBega sreJisča v Kaira.
o letos umrlem mislecu in politiku Edvardu Kardelju; o politiki neuvrščenosti in vlogi Jugoslavije; o verskih skupnostih v Sloveniji; o podvigu jugoslovanskih alpinistov v Himalaji; o uspešnem razvoju in mednarodnem uveljavljanju slovenskega oziroma jugoslovanskega gospodarstva; o gradnji avto cest v Sloveniji; o naravnih spomenikih, o Lipici in njenih lipicancih, o Planici in njenih skakalnicah in še o raznih drugih zanimivostih. Za Slovence v domovini in tudi za nas v zamejstvu, ki vendar živimo tesno povezani z matičnim narodom, je marsikaj od tega ..vsakdanjost" — za rojake, ki so raztreseni po vsem svetu, so to večinoma nova odkritja o stari domovini.
Drugo poglavje kot ..literarni almanah" predstavlja avtorje, ki ustvarjajo bodisi doma ali v tujini. Zlasti pa je rojakom po svetu posvečeno tretje poglavje, kjer so zapisi o slovenskem življenju in kulturnem ustvarjanju v raznih deželah. To vetja tudi za poglavje, ki nosi naslov ..Kronika" in katerega lok sega od Argentine in Avstralije preko Belgije, Francije, švedske, Švice in ZR Nemčije do Združenih držav Amerike, kot vez med tujino
in domom pa se uveljavlja Slovenska izseljenjska matica. V vseh teh prispevkih prihaja do izraza neomajna ljubezen do rodu in materinega jezika; to ljubezen in zvestobo izpričujejo rojaki, ki jih je pot usode popeljala na vse strani sveta. s požrtvovalnim kulturnim delom, s katerim se dejavno in častno uvrščajo v vsenarodno kulturno ustvarjanje.
Poseben del koledarja je posvečen slikovnim prispevkom. Tako je v slikah, večinoma barvnih, predstavljen vznemirljivi svet znanega slovenskega slikarja in Prešernovega nagrajenca Iveta Šubica. V slikah pa je tudi obujen spomin na tisto Slovenijo, ki je ni oz. skoraj ni več, medtem ko „razglednice iz domačih logov" posredujejo nekaj pokrajinskih lepot iz raznih predelov slovenske zemlje. Prav tako je lepa obogatitev tudi še koledarski del, ki je opremljen z risbami in grafikami, s katerimi so slovenski šolarji sodelovali na V. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok v Kostanjevici na Krki. Med pri-speveke v besedi in stiki pa so na gosto posejani še ljudski pregovori.
Tako bi bil na kratko predstavljen ..Slovenski koledar" za leto 1980, ki bo - kakor že njegovih 26 predhodnikov — dobrodošel gost v številnih slovenskih domovih širom po svetu ter jih bo povezoval v veliko narodno družino. Koledar, ki obsega 360 strani pestre vsebine in bogatega slikovnega gradiva (naslovno stran krasi barvna slika Kranja), stane 100 dinarjev ali enakovrednost v drugih valutah ter ga lahko naročite tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
Fotktorni ansambe! „Lado"
PRAZNUJE LETOS TRIDESETLETNICO
Znani zagrebški ansambel narodnih plesov in pesmi „Lado" praznuje letos tridesetletnico obstoja: ustanovljen je bi) namreč 11. novembra 1949 z uredbo prosvetnega ministrstva Ljudske republike Hrvaške kot državni zbor narodnih pesmi in plesov.
V minulih treh desetletjih svojega delovanja je priredil „Lado" po vsej Jugoslaviji in na svetovnih odrih okoli 3500 nastopov; letos spomladi je po svojem nastopu na Dunaju gostoval tudi na Koroškem ter imel koncerta v Beljaku in Celovcu. Povsod je zabeležil izredne uspehe ter za svoje dosežke prejel vrsto priznanj doma in v tujini.
Praznovanje jubileja bo ansambel „Lado" osredotočil na začetek prihodnjega leta, ko bo minilo tudi trideset let od njegovega prvega javnega nastopa na odru hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Glavno slovesnost pripravlja za 4. februar 1980, ko bodo priredili razstavo, izdali plošče in organizirali razne druge prireditve.
bc SfCSŽcvtzF na
Klub slovenskih študentov na Dunaju prireja v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu v četrtek 22. novembra 1979 ob 19.30 uri v Schubertovi dvorani dunajskega Koncertnega doma
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
Ta najbolj znani slovenski vokalni ansambel bo prvič v svoji zgodovini gostoval na Dunaju. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel dunajski župan Leopold Gratz.
Ljubitelji kvalitetnega petja in prijatelji ..Slovenskega okteta' prisrčno vabljeni!
ROVA SERUA GRAMOFONSKIH PLOŠČ:
Ljudska gtasbena ku!tura
z vsega stovenskega etničnega ozemija
Sekcija za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je v sodelovanju z mariborsko založbo Obzorja oziroma njeno tovarno gramofonskih plošč He-lidon pripravila načrt za izdajanje plošč s posnetki izvirne ljudske glasbe z vsega slovenskega prostora. Izdaja nove serije gramofonskih plošč z izvirno slovensko glasbo pomeni brez dvoma izredno pomembno kulturnozgodovinsko in narodno-politično dejanje, saj bo prikazala in potrdila izredno pestrost in bogastvo slovenske ljudske glasbene kulture na vsem etničnem ozemlju slovenskega naroda.
Nova serija z naslovom .Slovenska glasba — zvočni primeri izvirne ljudske glasbe", ki bo predvidoma izšla tekom petih let, naj bi obsegala devet plošč. Po izdelanem načrtu bodo najprej predstavljena pevska in inštru-mentalna izročila zamejskih Slovencev; s tem izborom bodo poudarjene neločljive vezi manjšine z matičnim narodom, skupna kulturna dediščina in narodnostna indentiteta, prikazana in dokazana pa bo tudi nenavadna živost in bogastvo slovenskega ljudskega izročila.
V smislu tega načrta je prva plošča, ki je pravkar izšla, posvečena Porab-
ju, torej Slovencem na Madžarskem, katerih ljudska glasba je predstavljena z devetnajstimi dokumentarnimi zapisi. Plošča je zasnovana po znanstvenih kriterijih ter obsega spremno študijo z muzikološko analizo ter besedila pesmi in notne zapise. Kot druga v tej seriji bo spomladi izšla plošča, ki bo predstavita pesmi in inštrumen-talno glasbo iz Rezije; potem pa bodo sledile še plošče z gradivom iz Beneške Slovenije, Tržaškega, Koroške, Goriškega, Gorenjske, Štajerske, Prekmurja, Bele krajine, Dolenjske, Primorske in Notranjske, medtem ko bo serijo zaključil pregledni izbor nekaterih značilnejših zvočnih primerov z vsega slovenskega etničnega prostora.
Serija .Slovenska glasba" pomeni seveda pravo novost ne le v slovenskem, ampak tudi v širšem jugoslovanskem okviru in predstavlja redkost celo tudi v mednarodnem pogledu. S to serijo bomo Slovenci dobili pregled in vpogled v ljudsko glasbeno ustvarjalnost, katere bogastvo izpričuje dejstvo, da ima sekcija za glasbeno narodopisje pri SAZU zbranih več kot 40.000 zvočnih zapisov. V izborni obliki pa bo to bogastvo predstavljeno tudi mednarodni javnosti, zlasti strokov* nim muzikološkim in folklornim krogom v svetu.
TONE ZORN
Karntner Landsmannschaft
in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti
Razumljivo je, da je propagandni list ob drugem napadel tudi slovenske kulturne in druge ustanove, vse tja do pevskih zborov in kuharskih tečajev. Več kot poučno je bilo ob tem retorično vprašanje lista: „Ali smo do sedaj Korošci živeli v taki nekulturi, da so morali priti šele Čuši, da bi nas kulturno vzgojili?" In dalje: če bi imela Jugoslavija denar za resnične kulturne potrebe svojega ljudstva, bi ta denar gotovo ne uporabila na Koroškem, kajti ..Koroška ima vseskozi bolj izobraženo prebivalstvo kot pa država SHS". Celo Kranjski, ki je bila pod skrbjo stare avstrijske vlade med vsemi jugoslovanskimi deželami najbolj razvita, gre sedaj slabše kot pa Koroški. Nemškonacionalnim strunam je bilo prirejeno tudi naslednje zagotovilo: V kolikor hočejo Kranjci biti . .. kulturonosci, jim cveti vseskozi bogato delovno področje v albanskih in srbskih vaseh. „Tu je kultura čisto na tleh, tu je prebivalstvo v nevednosti in vbedi. Koroški nimajo Jugoslovani kaj pokazati, ker je njena gospodarska (!) kultura nad njimi" (KL, 15. maja 1920, št. 50).
Leta 1920 najdemo v Karntner Landsmannschaft tudi zapise o tem, da južnokoroški delavci zavračajo združitev z Jugoslavijo ter vključitev socialnodemokratskih organizacij (na primer v Borovljah) v ljubljansko centralo (prim. KL. 16. junij 1920, št. 54). Med drugim najdemo nekaj opozoril o komunističnem gi-
banju (na primer v Jugoslaviji, gl. KL, 29. maja 1920, št. 52). Beremo tudi, ida so Jugoslovani sicer nasprotniki komunizma, vendar pa so se pri razlaščanju tuje lastnine (mišljena je bila očitno tedanja jugoslovanska agrarna reforma ter skupaj z njo sekvester južnoko-roške nemške veleposesti) še bolje ..izkazati" kot pa madžarski boljševiki med takratno revolucijo (KL, prav tam). Ob tem je nemško-koroška propaganda izkoriščala tudi krvavo aprilsko stavko jugoslovanskih železničarjev in med drugim pisala o njihovi vstaji (prim. KL, 14. avgusta 1920, št. 63).
IV
Julija 1920 je Karntner Landsmannschaft pozdravila prihod medzavezniške komisije na Koroško, med rugim v upanju, da bo sedaj ..prenehalo (jugoslovansko) politično nasilje v plebiscitni coni A" (KL, 24. julij, št. 60). Še posebej pa je bila nemško usmerjenim južnim Korošcem namenjena napoved, da bo sedaj padla demarkacijska črta med obema plebiscitnima conama (KL, 31. julij 1920, št. 61).
Videti je, da je morala zaradi prisotnosti plebiscitne komisije velikonemška misel Hansa Steinacherja in njegovega kroga sedaj vsaj za trenutek stopiti v ozadje. Še maja meseca lahko beremo v propagandnem listu geslo o ..svobodni republiki Avstriji" (KL, 22. maj
7	1920, št. 51), sedaj pa se je temu geslu pri-
družil oklic Karntner Heimatdiensta, ki je pozival glasovalce, naj se pri predstojcčem plebiscitu opredelijo za ^nedeljeno Koroško". V oklicu beremo, da imata Rož in velikovški okraj na izbiro, da pripadeta ..svobodni, ljudski (sic!) republiki Avstriji" ali pa „vojaški monarhiji kralja Petra".
Značilno je, da Karntner I leimatdienst sploh ni omenjal narodnostnega vprašanja, ampak je poudarjal, da je bistvo plebiscita v tem, ali bodo ..Karavanke meja Balkana, ali pa bo . . . meja tekla skozi našo Koroško". Prizadete je organizacija spraševala, ali želijo „ zamuditi nov vzpon skupaj s kulturno višje stoječim avstrijskim ljudtvom (Volk), ali pa graditi .. . svojo prihodnost na negotovih jugoslovanskih obljubah in vabah". Gre namreč za vprašanje, ali bo Koroška še naprej dežela miru in svobode, kot je to bila tisoč let, ali pa bo „dežela nemirov, polna sovraštva in nesvobode (Unfrieden) (gl. KL, 14. avgust 1920, št. 63).
To pa vendarle ni izključevalo, da se ne bi slab mesec pred plebiscitom znova pojavilo velikonemško opozorilo. Ko je Slovencem uspelo razbiti heimatdicnstovska zborovanja v Grebinju, Velikovcu ter v Bistrici v Rožu, je Karntner Landsmannschaft pomljivo opozarjala na ..dokumentiranje nemškega duha domovini zvestega prebivalstva pred plebiscitno komisijo" (KL, 14. september 1920, št. 68). Ne glede na to pa nemško koroška propaganda tudi sedaj opozarja na „skupno kulturo, skupno zgodovino" ter na ..zaupno ljubezen (obeh narodnosti) do skupne domovine".
Kot v preteklih mesecih, je celovška propa-
ganda tudi v času plebiscitne komisije poudarjeno opozarjala na vojaško obveznost v Jugoslaviji (KL, 28. avgust 1920, št. 65). V listu sedaj znova beremo o pripravah Jugoslavije na nove ..osvajalne vojne", o ..jugoslovanskem militarizmu", pa tudi o tem, da slovenski mladeniči iz Kranjske in Slovenske Štajerske bežijo pred prisilnim vojaškim vpoklicem (v Avstrijo). Dalje lahko beremo trditve o „divji Makedoniji" ter o mrzlici, ki vlada v Albaniji, seveda s poudarjenim opozorilom, po katerem naj (v obeh deželah) ..jugoslovanska mladina služi srbskemu imperializmu kot topovska hrana". Prizadetim mladincem je bilo naslovljeno retorično opozorilo: „Čc glasujete za Jugoslavijo, to pomeni: ,V vojaški suknjič ter v Beograd ali v Bitolo'! Tu vas v divjih območjih Balkana čakajo nove strahotne muke ter stiske". Matere, žene in dekleta, je opozarjala Karntner Landsmannschaft, kdorkoli agitira za Jugoslavijo, ta vam „krade vaše sinove, može, brate, zaročence ter jih pošilja kot žrtve srbskega imperializma". Nasprotno pa nemška Avstrija ne pozna več militarizma; v njej si ljudstvo samo vlada ter je enotno v trdni, neomajni volji v miru doseči blagostanje (KL, 4. september 1920, št. 66).
Med propagandnimi cvetkami koroške nemške propagande najdemo tudi vzporednico med turškimi vpadi na Koroško ter slovensko zasedbo južne Koroške (KL, 14. september 1920, št. 68). Tako je koroško-nemška stran znova opozarjala prizadete prebivalce na njihovo navezanost na Celovec; svarila je pred tem, da bi Korošci postali topovska hrana, ter govorila o „višji" avstrijski kulturi.
(NaJa/jevanje v priBoJnjt števi/Bi)
Izlet Slovenske kmečke zveze v Slovenijo
V torek 6. novembra so biti kmetice in kmetje iz spodnje Podjune na strokovni ekskurziji v Sioveniji. V Žaicu je bii za naše iz-ietnike pripravijen pester program — ogied zanimivih podjetij ter znamenitosti občine Žaiec.
V Žalcu so nas sprejeli dir. tovarne SIP Rajh, predsednik občine Žaiec inž. Gorišek Vlado, predsednik konference SZDL Žalec Robič ivan in številni drugi predstavniki. Predsednik občine Žalec inž. Gorišek Vlado nam je predstavil občino v vsem obsegu in nam pojasnil razvoj le-te. Nadalje nam je spregovoril direktor tovarne HMEZAD in orisal delovanje ter program hmeljarske proizvodnje v tej tovarni v Žalcu.
Že od leta 1967 pridelujejo v Žalcu hmelj. Trenutno ima HME-ZAD-Žalec 50 % privatne proizvodnje, 50 % pa zadružne. Kot omenjeno je bila prva točka programa ogled tovarne HMEZAD — Žalec, kjer zalagajo ter predeljujejo hmelj. Tovarna HMEZAD-Žalec je največji center hmeljarstva Slovenije in sploh Jugoslavije. Pretežen det proizvodnje gre v izvoz. Mreža se je razvila v svet, tako da izvažajo pridelke predvsem v ZDA, v Anglijo in razne druge zapadne države in tudi v druge kontinente kot na primer tudi na Japonsko. Po informaciji obeh govornikov je povzel besedo predsednik Slovenske kmečke zveze Part) Jože in se je v imenu lete zahvalil za obširno informacijo in gostoljubnost, ki so jo izkazali našim izletnikom. Po ogledu tovarne HMEZAD-Žalec smo krenili v Šempeter, kjer smo si ogledali podjetje SIP — tovarno kmetijskih strojev. Tam nas je s proizvodnjo seznanit direktor podjetja tovariš Rajh Leopold. Tovarna
SIP je bila ustanovljena leta 195
in je v 25 letnem obdobju proizvedla 25.000 različnih kmetijskih strojev, kot so motorni kosilniki, rotacijski traktorski kosilniki, tračni kosilniški obračilniki, nakladne prikolice, puhalniki, silorezniki, kombajni za siliranje, razni mlini, trosilniki hlevskega gnoja in dr. SIP je trenutno na tretjem mestu tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji in pridobiva licenco po vsej Evropi. SIP ima svoj lastni izobraževalni center in sprejema letno 50—80 vajencev. Znano je, da je SIP, glede špecializacije zelo napreden koncern.
Kot tretja točka ekskurzije je bil ogled naravne atrakcije Žalca — kraška podzemska jama Pekel. Vsi smo biti navdušeni nad naravno lepoto te jame, katera je bila publiki odprta pred tremi leti.
Med potjo Prebold smo si ogledali še hmerljarsko živinorejsko kmetijo. Ganljiv sprejem so nam pripravili v Preboldu, kjer je bilo kosilo. Ob prihodu nam je v pozdrav zapel moški zbor Kulturno umetniškega društva ..SVOBODA" iz Prebolda pesem ..SLOVENEC SEM", ki je združila vsa navzoča srca v prisrčno družabnost, v okviru katere so se v medsebojnem pogovoru razvijali osebni kontakti med domačini ter udeleženci ekskurzije. V kulturnem sporedu, ki je bil za naše izletnike vsebinsko bogato pripravljen, so sodelovali otroci z recitali in folklorna skupina Kulturnoumetniškega društva ..SVOBODA" iz Prebolda. Za razvedrilo ter veselo razpoloženje ob
Direktor S)P Rajh Leopoid govori naiim izletnikom
tem srečanju pa je poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe ..Veseli hmeljarji" iz Prebolda, ob katerih zvokih so se ljudje sprostili, skratka se poveselili ob žlahtni kapljici ter tudi zaplesali. Vladalo je zares prijateljsko vzdušje, ki nam je dalo potrebno moralno podporo in zagotovilo, da v boju za naše narodne in socialne pravice nismo sami.
Težko smo se ločili od prijateljev, vendar prepričanje, da se bomo kmalu spet srečali z njimi na Koroškem, kamor smo jih povabili na protiobisk, nam je to slovo v mnogočem olajšalo.
Udeležene Izleta
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine v Pliberku vabi na veseloigro
NAVADEN ČLOVEK v soboto 17. novembra 1979 ob 19.30 uri pri Schvvarzlu v Pliberku.
Gostuje igralska skupina SPD „Vrtača" iz Slovenjega Plaj-berka.
Radenska: 14 mitijonov litrov v tujino
EdJenS^g mlnertdfM foJg iz E%-Jene v Sloveni/; /e s/?(ošno /?r(zn%m: osveŽM/oč<3 minrndfM voda, ^i M; rgzš;'?*/en% s%mo v Sloveni/;', temveč tMdl JrMgoJ /jo svet;; in /?% seveda t^JI /?rl nas na /(oroden! ozironM v zfvstrl/l. Proizvodnimi te mineralne vode in de/ovna organizacija zdravilišča iz TčaJenc rač;:na/o, da (?odo do Eonca ietožn/ega /era iztrži/; 7.J mdl/arJe dinarjev s(?;: /'.nega do(?od-
ma.
/z /?odat(:ov, mi so nam na razpolago je razvidno, da je TčaJens^a $ proizvodnjo /$0 mdl/onov litrov mineralne vode, ena voJKnd? poinii-nic te naravne pijače v Evropi in na sveta. Samo dciež TčaJens^e na /ago-slovans^em trga je 36 odstopov. Pa-den^ma je radi največji /agos(ovans(;; izvoznim mineralne vode, sa/ v rajino izvozi vsaEo (ero 74 mdl/onov (It-rov. Poleg rega pa je Radenska na prvem mesta v Evropi s 36 miiijoni (irrov orvežiinim l?reza(^o(?o(nd? pijač, mi ji(? proizvaja na osnovi svoji/? minerainim vod.
Senljakob v Rožu -odborniki z nagobčnikom?
Stari pregovor pravi: obljubiti in izpolniti sta dve stvari. Večina sc zaveda obljub in jih izpolnjuje, so pa tudi takšni ljudje, ki radi obljubijo, ko pa pride čas, da se obljubo uresniči, se pa izgovarjajo ali pa enostavno ..pozabijo" na to. Eden takšnih slučajev med mnogimi se je primeril pred kratkim v šentjakobski občini.
Pred volitvijo župana se je slovenska frakcija zmenila z županom Johannom GreBlom in socialistično frakcijo, da bo glasovala za Grelšla (s strani socialistov je bila želja, da bi bil župan izvoljen soglasno), zato pa naj bi zastopnike slovenske frakcije sprejeli v odbore. Za ta dogovor je z dvigom roke glasoval tudi vodja socialistične frakcije Wo!fgang Gitschtalcr. Ob izvolitvi župana so res dali Slovencem v vsakem odboru po eno mesto, vendar samo s posvetovalnim glasom, to se pravi brez glasovalne pravice.
Že na prvi seji odborov pa je slovenski mandatar Flori Koschat, ko se je javi) k besedi, bil opozorjen, da kot navaden odbornik nima pravice,
da bi govoril. To je bil tudi vzrok, da je Flori Koschat, ko je videl kakšne razmere in kakšna demokratičnost vlada v občinski sobi, resigniral in odstopil. Na naslednji občinski seji je slovenska frakcija protestirala proti takšnemu zadržanju nekaterih članov socialistične stranke. Župan Grefšl je obžaloval zadržanje svojih frakcijskih tovarišev. Slovenski odborniki so bili prepričani, da so s tem nesporazumi odstranjeni in da je miza zopet čista. Slovenska frakcija je imenovala svoje naslednike v odborih — kakor tudi že prej na prvi seji imena s posvetovalnim glasom.
„Človek obrača, bog pa obrne" in tako je bilo tudi na šentjakobskem primeru. Vodja socialistične frakcije Wolfgang Gitschtaler, kateremu oči-vidno cela zadeva ni šla v račun, je na seji predlagal, naj o formalni pravilnosti tega dogovora oziroma sklepa, po katerem imajo Slovenski mandatarji pravico posvetovalnega glasu, odloča pravni oddelek koroške deželne vlade. No, ta pa je odločil, da je sklep o posvetovalnem sodelovanju protizakonit. Gitschtaler je torej „zmagal". Slaba luč pa kljub te-
mu pa tudi na župana Grefšla, ki je v občini sicer zelo spoštovana osebnost, nima toliko vpliva pri svojih partijskih tovariših, da bi dogovore oziroma sklepe skupno izvedli oziroma izpolnili.
Položaj slovenskih odbornikov v Šentjakobu je sedaj takšen, da v pred-stojništvu nimajo pravice do besede. Po zaslugi vodje socialistične frakcije, ki ima dvotretjinsko večino v občini je Gitschtaler rajši tvegal očitek, da je prelomit besedo, kot pa da bi odstopit delček soodgovornosti pristašu druge frakcije, ki ima ta „madež" da je slovenska. Prepričani smo, da si Gitschtaler s tem aktom ni pridobil simpatij ne pri večini svojih somišljenikov še manj pa pri prebivalstvu občine. Takšna ožina kot jo je pokazat je škodljiva občinski politiki in Se kaj lahko maščuje. Na seji občinskega odbora so med drugim tudi sklenili, da ne bodo popravljali stare ljudske šole, marveč bodo gradili novo. Skoro vse točke dnevnega reda so bite soglasno sprejete. Denarno je občina dobro gospodarila saj je teto zaključila z izravnanim finančnim stanjem.
Samorastniki naizletu
Foto: Marko Marko
Po dveh uspešnih gledaliških uprizoritvah Prežihovih „Samorast-nikov" v gledališki sezoni 1978 in 1979 so vsi igralci šli na zaslužen dvodnevni izlet. Po neštetih vajah, ki so se vlekle nekaj mesecev jim je poleg navdušenega aplavza gledalcev edino plačilo, ta čudoviti izlet v Dubrovnik, s katerim se je Slovenska prosvetna ztleza oddolžila nadebudnim igralcem za vso njihovo požrtvovalnost in trud ob pripravah te uprizoritve. To čudovito obmorsko mesto je vse izletnike igralce omamilo z nepopisno impresivnostjo. Med starimi zidovi, ki jih prepleta bujna zgodovina preteklih stoletij smo preživeli dva nepozabna dneva. Ogledali smo si ves stari del z utrdbami, muzeji starimi cerkvami in Frančiškansko lekarno iz leta 1317. Obiskali smo tudi vse prostore, kjer se v poletnih mesecih odvijajo številne kulturne prireditve od stare gledališke in glasbene klasike, preko najmodernejših jazzovskih in koncertnih izvedb do folklornih in drugih prireditev. Ogled tega mesta je resnično enkratno doživetje in ko vsrkavaš vso lepoto umetnosti in kulture tega mesta, hočeš nočeš moraš pritrditi Georgu Bernardu Shawu, znamenitemu dramatiku, da je to eno najlepših, če ne celo najlepše mesto na svetu. Iz tega mesteca smo tako odnesli veliko novega znanja, ob veseli družabnosti pa tudi več litrov dobre dubrovniške kapljice. Ta čudoviti izlet nam je v glavnem omogočila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu ter številna podjetja, ki so z oglasi v našem gledališkem listu gmotno podprli to enkratno ekskurzijo v Dubrovnik. Na tem mestu se bi poleg SPZ še zahvalili vsem podjetnikom, ki so nas podprli: Posojilnicam Dobrla vas, Železna Kapla, Velikovec, Pliberk ter Šmihel; gostišču HOJNIK pri Dobrli vasi; gostilni in trgovini Smrečnik-ŠOšTAR iz Globasnice; gostilni FRANCL iz Kort; trgovinama MAJDIČ iz Železne Kaple in Max TRAUN iz Pliberka; avtopodjetju SIENČNIK iz Dobrle vasi; zunanjetrgovinski organizaciji INTRADE iz Celovca in nenazadnje še hotelu OBIR iz Železne Kaple ter hotelu KOROTAN v Sekiri. Slovenski prosvetni zvezi in vsem podjetjem v imenu udeležencev najiskrenejša hvala.	MarS
Šentlipš -
Tež^o nas /e prizadela vest, ^o smo zvedeli, Ja /c amrl 7*onč: Grd /?d. /egart s Plaznlce. Ra/n! /e amrl mnogo pre/?rano, M/ /c (?d star šele 63 (er. Po tež^l operne;;; pred Joj?r;m letom dni, smo vsi, ^1 smo ga pozna-(( Imel; apan/e, <7% (?o ozdravel, M/ se /e ^ar do(?ro opomogel. Vendar sčasoma se /e začelo stanje spet slabšati, tabo Ja je (sonce mlnalega meseca podlegel zavratm' (?o(ezn(.
V toreb 30. obtobra smo ga spremljal! na njegov: zaJnj: pot: v Sent-(Ipš, bjer je našel na tamkajšnjem pobopadšča svoje zadnje počivališče.
Pobojn; je že zgodaj zgabd mater, (eta 7937 pa j: je sledil še mož oz. oče, k: smo ga poznaj; kot vsespjoš-no spoštovanega rodoljaba. Takrat je edin! sin Tončej ta J; prevzej /egar-tovo domačijo na Plaznlc! (n Štaj-narjevo poj /ezerskjm vrbom.
Tončlja smo poznaj; kot mirnega In veJno nasmejanega človeba, k; s/cer n; vellbo govorjj, venJar pa Je(a( In astvarjal. (?;( je Joker gospo-Jar In vreJen naslednlb svojega očeta. Žara J; rpjošne zavednosti /e-gartove dražlne, so v zadnji vojn; morali zapastlt! svoj drag; rodni Jom In Iti v ;'zse(jen;štvo, kjer so bdi v tajtn; krezpravna raja. Pokojni ni k(( (zsejjen, pač pa je moraj takoj ob Izkraka zaJnje vojne na Jron-to, kjer je krvavej (n trpel za taje osvajajne Interese poJIvjanlk naclsflč-nlk zavojevalcev. EK je težko ranjen (n po vsej verjetnosti je taJI to kil vzrok, Ja je moral mnogo prezgoJaj amretl. Tčako je kil rain; spoštovan (n prdjakljen meJ našim pveklval-stvom, ;e najkolj t?rcpr;clj;'vo pokazala velika aJeležka pogrekcev ki je prišla oJ kdza (n Ja?rč, Ja se poslov; oj J?agega pokojnika. MeJ vekko množico, je taji sejem Jakovnlkov okrokljalo oJprtl prek Pokojnika, o J katerega so sc poslovil; tako na Jo-
Plaznica ^
ma kakor taJI na pokopališča Jo-mačš pevci, k! so zapeli pretresljive žalostlnke. V Imena slovenske gimnazije v Celovca se je poslovil (n zakvalll za vse kar je Jokrega storil pro^. Jr. Polanc.
Tončlja Grda komo okrand; v častnem spomina, sestri In sorodstva Izrekamo naše glokoko sožalje.
Borov!je-popravi!a v novi športni dvorani
Komaj leto dni je tega, ko so v Borovljah slovesno otvorili šolo in pa čudovito halo, ki služi tako telovadbi kakor tudi drugim športnim panogam. Zgradba, ki je ponos občine Borovlje je stala 18 milijonov šilingov, kar je drag denar. Ob zadnjem neurju s snegom in dežjem pa smo morali naredit! žalostno ugotovitev, da stropi te moderne zgradbe niso neprodušni, kajti po stenah je začela curljati voda, ki sicer spada v odtočni kanal, ne pa v notranjost dvorane. Šolski skrbnik je imel ogromno dela, da je odstranjeval vodo. ki se je nabirala tako na podu, kakor tudi po stenah. Lesene stenske obloge so zaradi vode in vlage začele odstopati.
Arhitekt dipl. inž. Franz Frcytag, ki je dvorano načrtoval in odgovorni referent mestne občine Michael Po-schinger menita, da ni tako hudo in da ni vzroka, da bi si delali skrbi, kajti takšne stvari se pač zgodijo in niso nič nenavadnega.
Prebivalci so mnenja, da se je pri gradnji štedilo na nepravšnjem kraju in sicer pr! izolaciji stropa. Pristojna podjetja se trudijo, da odpravijo nedostatke. Javnost se tolaži, da gredo popravila itak na račun garancije.
Klubski prostori KSŠ na Dunaju
so spet zaživeli
Počitnice so se poslovite, novo študijsko leto se je začelo in s tem so prostori Kluba slovenskih študentov na Dunaju spet zaživeli. Klub je začel znova z bolj intenzivnim delovanjem. Kar v prvem tednu oktobra je bilo v klubu prvo (družabno) srečanje po počitnicah, ki je imelo namen, da se predstavi novincem oz. začetnikom študija klub in njegovo delovanje ter, da se začetniki spoznajo z že starejšimi študenti, ki jim lahko pomagajo pri morebitnih ..štartnih težavah". Dan navrh so si klubaši ogledali v kinu „Urania" bilm „67 Tage der Republik Užice", ki prikazuje Uži-ce v jeseni 1941. leta, ko je bilo središče velikega osvobojenega teritorija zazadne Srbije in Šumadi-je in se je simbolično imenovalo Užiška republika. Več kot dva meseca je bleščala ta edina zvezda upanja za celi svet, ker je to bilo edino svobodno področje v tedanji, od fašizma zasužnjeni Evropi. Iz Užic je tedaj vodit Vrhovni štab NOB vstajo, ki se je razplamtevala širom Jugoslavije.
V petek, 12. oktobra pa je v KSŠ na Dunaju predaval o cionizmu in pravicah Palestincev dr. Ghasi Hus-sain, zastopnik palestinske osvobodilne organizacije (PLO) v Avstriji. Preganjano in razstrešeno po begunskih taboriščih v arabskih državah (predvsem v Libanonu) ter po celem svetu se palestinsko ljudstvo že okrog štirideset let bori za svoje pravice, za svojo golo eksistenco.
Ob tej prireditvi se je zbralo v klubu veliko število študentov in
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
SLAVNOSTNi KONCERT
ob 80-ietnici Pavia Kernjaka in 70-ietnici Radovana Gobca v soboto 17. novembra 1979 ob 20. uri pri Vogiu v Šent-primožu.
Sodeiujejo: otroški zbor SPD „Danica", mešani oket SPD „Danica", mešani zbor SPD „Danica", združeni moški zbor SPD „Vinko Poljanec" - SPD „Trta"
S števiinim obiskom počastimo naša jubiianta!
študentk, da bi spoznali zastopnika ljudstva, ki ga preganjajo s svojih posestev, iz svojih hiš, iz svoje domovine — cionizem in njegovi pristaši ter pomagači. Dr. Hussain je v klubu ponovno poudaril, da na bližnjem vzhodu ne more biti in ne bo prej miru, preden Izrael ne bo priznal obstoja palestinskega ljudstva, preden palestinsko ljudstvo ne bo dobilo svoje enakopravnosti in področja, kjer lahko auto-nomno in v miru živi. Klubaši so ugotovili, da imamo Slovenci na
Dijaški domovi in Siovensko prosvetno društvo „Biserni-ca" v Ceiovcu vabijo na ve-seioigro
NAVADEN ČLOVEK
v petek 16. novembra 1979 ob 19.30 uri v Marijanišču v Ceiovcu. Gostuje igraiska skupina SPD „Vrtača" iz Sio-venjega Piajberka.
PwrcMO
Koroškem in Palestinci dosti skupnega, kajti vsi se moramo boriti za svoje pravice, za svoj obstoj. Na zaključku je dr. Hussain izrazil prepričanje, da borba za pravično stvar nikoli ni zastonj, da je vedno uspešna.
V petek, 9. novembra je predaval v klubu dekan filozofske fakultete ljubljanske univerze prof. Matjaž Kmecl o tem, kakšno mesto zavzema Koroška v slovenskem literarnem ustvarjanju in je potrdi), da sta Koroška in Celovec že vedno igrata zelo važno in centralno vlogo v slovenski književnosti v preteklosti in vse do sedanjega časa. še sedaj namreč imamo po njegovem mnenju na Koroškem izvrstne književne ustvarjalce predvsem okrog literarne revije Mladje. V prvi vrsti pa sta pomembna seveda Messner in Lipuš, ki spadata med najboljše pisatelje celotnega sedanjega slovenskega območja.
Dolgo je trajalo, da se uresniči želja vseh klubašev, da končno enkrat obiščejo Gradiščanske Hrvate in podrobneje spoznajo njihov naselitveni prostor, njihovo življenje in kulturo. V soboto 10. novembra je bilo tako daleč in skupno z zastopnicama Hrvatskega akadem-
skega kluba Marjano Grandič ter Dorico Lipkovič, se je poln avtobus klubašev odpeljal na Gradiščansko. Najprej so obiskali Sti-njake na južnem Gradiščanskem, kjer jih je sprejel mladi narodno-za vedni kaplan Branko Kornfeind, ki je zelo zavzet kulturni delavec. Z bivšim predsednikom HAK-a in predsednikom tamburaške skupine Kolo-Slavuj so zapeli hrvaške ter slovenske pesmi in poskusili tudi izvrstno gradiščansko vino ter domače žganje. V Stinjakih je prebivalstvo približno 95 % hrvaško. Takšnih vasi je precej. Predvsem je ta kraj znan po svojih edinstvenih nošah in lepo okrašenih velikonočnih jajcih. Ogledali so si še staro kmečko hišo, ki je danes muzej. Kosilo je bilo v Vinjetu/Durn-bach, kjer je klubaše pozdravil namestnik župana Tibi Jugovič in jih seznanil s politično in gospodarsko situacijo Južne Gradiščanske. Naselitveni prostor Hrvatov v nasprotju s Srednjo Gradiščansko ni strnjen. V Velikem Brištofu/GroS-warasdorf so klubaše prisrčno sprejeli v stari šoli zastopnik HAK-a in vaška mladina. Na skupnem kulturnem večeru so diskutirali o problemih, ki se tičejo obeh manjšin. Ko je zaigrala domača tamburaška skupina, ki je v pozdrav zapela venček slovenskih pesmi, se je v navdušenju pokazala medsebojna povezanost. Klubaši so prespali pri hrvaških družinah, katerih gostoljubnost je bila edinstvena, in jim je omogočila še bližje spoznanje njihovega življenja. V nedeljo so nekateri izmed klubašev šli k nedeljski maši v hrvaškem jeziku, potem pa je pot šla še skozi nekatere druge sosednje vasi, kot npr. Frakanova/ Frankenau, kjer se je rodil znani hrvaški pesnik Mate Meršič Mito-radič. Med potjo nazaj proti severu je povabil klubaše v domačo vinsko klet v Železnu/Eisenstadt član HAK-a Walter Romanovič iz Co-gištofa/Zagersdorf, kjer so vinski bratje lahko imeli svoje veselje. Sploh je gradiščansko vino spremljalo celo pot od južne do severne Gradiščanske.
Klubaši so se vrnili na Dunaj z dobrimi vtisi in lepimi spomini. Vsa njihova zahvala vetja vsem prijateljem iz HAK-a ter tistim, ki so prispevali k temu, da je izlet tako lepo uspel.
Prezgodnja zima
Ker so bili lansko leto naši planinci gostje Planinskega društva Križe pri Tržiču in sicer na Kriški gori, kjer ima društvo svojo planinsko postojanko, je bito seveda razumljivo, da pride do protiobiska. In tako so naši planinci povabili Križane na Bleščečo planino in pa na izlet na Jepo. To srečanje bi moralo biti minulo soboto in nedeljo. Slabo vreme je očividno bil vzrok, da so naši fantje zastonj čakali na Bleščeči, kajti Križanov ni bilo.
Ne Bleščeči je zaadlo od sobote na nedeljo kar 60 cm snega. Trije planinci, ki so čakali na obisk Križanov, so pripovedovali, da je Bleščeča odeta v debelo plast snega spominjala na božično idilo in da tudi pozimi niso našli tega lepega kraja pod Jepo, da bi bil tako pravljično privlačen kot tokrat. Sploh dela narava letos kaprio-lije, ki so vsekakor posebnost za vremenoslovce. Spomladi 5. maja je zapadlo še nekoliko več snega, ki je naredi) ogromno škodo na drevju. Tudi tokrat je sneg napravi) veliko škode na poti od Kopanja do Bleščeče. Kmetje še niso imeli priložnosti podelati vigredne škode in že imajo oziroma se je naredila nova. To zadnje neurje s snegom je spremljal blisk in grom, kar je nekaj nenavadnega za zimske razmere, vendar nekaj običajnega za jesensko vreme. Naši planinci so tudi vedeli povedati, da je bilo podobno vreme s snegom 16. in 17. novembra 1968. Takrat bi morala biti otvoritev planinske koče na Bleščeči. Sneg pa je seveda vse pokvaril, tako da so jo morali preložiti na naslednjo leto. Letos torej naši planinci obhajajo desetletnico obstoja „Koče nad Arihovo pečjo".
Iz teh nekaj primerov vidimo, kako zna ponagajati narava, ki je vedno bolj muhasta in nam nalaga vedno novih ugank. Že večkrat so nam naravni elementi preprečili razne načrte, kot na primer tokrat, ko Križani niso mogli priti, vendar to ni tako tragično - naši planinci se tolažijo s tem, da bo pač to snidenje nekoliko pozneje, prihodnje leto.
Mspch nersetftt rcjtzha na piesMcn! tehzncvanja
V celovški delavski zbornici je jak Gregor Krištof iz Šmihela s part-
bilo zadnjo soboto 1. koroško prvenstvo v latinsko-ameriških plesih. Zaradi slabega vremena se je zbralo le kakih 300 gledalcev, pa tudi nekateri tekmovalci iz Innsbrucka in Linza so obtičali v snegu.
Skupno je tekmovalo nad 25 parov iz cele Avstrije. Turnir je potekal v razredih D, C, B, A in S. V razredu D je nastopil tudi naš ro-
Dijaški dom SŠD vabi na
KULTURNO PRiREDiTEV
ki bo v ponedeijek 19. novembra 1979 ob 19. uri v Koi-pingovi dvorani v Ceiovcu.
Za pester in zanimiv program bodo poskrbeie gojenke pobratenega doma srednjih šoi Lizika Jančar " iz Maribora z
„MODNO REVIJO'
ki je dei njihovih domskih interesnih dejavnosti.
nerko Marino Schark iz Celovca. Osvojila sta odlično drugo mesto in bila najboljši koroški par v tem razredu. S tem sta osvojila tudi važne točke za vstop v višji razred; skupno jih potrebujeta 25, s sedanjim drugim mestom pa jih imata že 18. Koroški prvak sta postala salzburška plesalca Rauscher-Rauscher.
Česar koroškemu paru ni uspelo v latinsko-ameriških plesih (cha-cha-cha, rumba, samba in jive), pa je pred kratkim dosegel v standardnih plesih (angleški in dunajski valček, tango, fokstrot in slov-foks). Po zmagi v Šentvidu meseca oktobra in po plesnem turnirju na Dunaju, kjer je med 18 tekmovalci zasedel 6. mesto, ima koroški par zadosti točk za vstop v razred C.
Veselimo se, da imamo v naših vrstah vrhunskega plesalca, ki nastopa po vsej Avstriji. Zlasti pa bi nas veselilo, če bi rojak Gregor svoje znanje v plesanju prenesel tudi v prid naše slovenske mladine.
S./.
Valentin Potanšek			6
J	ta* n g	gg"*!	
l.del			
„Bo)j sramotna kot žalostna štorija!"
„ln usodna! Moj ati preklinja tistega Gareža še danes. V sorodstvu sta si bila. Kadar moj ati zadevo začne, je vrag pri bajti. Mama ponori."
Domen ni vedel kaj pravega, da bi dodat. Kolikor je vedel od starih očancev, takih kmečkih žaloiger v Ojstro-vini ni bilo. Dejal si je v mislih: Tako so propadate kmečke rodbine in kmečki proletariat se je nabiral okoli Kaple ali v trgu samem. Zato ima toliko Kapelčanov sorodstvo notri proti Obirju ali Kočni ali Olševi ali Peci...
Domen bi raje govoril kaj lepšega. Pa se je Minka naprej razvnemala:
„Ob vsej jezi mojih staršev na kmečke okoličane sem jaz vedno bolj nesrečna. Ne vem prav, zakaj? Meni se okoliški ljudje smilijo, Bolj se mi zdijo pri srcu kot Kapel-čani. Četudi ne trdim, da Kapelčanov ne maram. Ko okoličani, zlasti Ojstročani, prihajajo ob nedeljah in praznikih dol, jih rada pozdravljam. Starci in starke se že opotekajo. Občudujem jih, ko daleč pridejo. Vsi plahi, čim se bližajo trgu. V njihovih očeh je velika bolečina. Seveda se poznajo gospodarji od hlapcev in dekel, imoviti posestniki od skrbnih bajtarjev! Ampak preponosni niso, ne togo bahavi, četudi prikrito samosvoji in ne očitno trdi do Kapelčanov. Ali se okoličani bojijo Kapelčanov? se sprašujem večkrat. Zakaj? Pri nekaterih sem že zasledila, da je tako. Da se
bojijo! In da se bojijo prav zaradi jezika!"
..Zaradi jezika?" se je široko zavzel Domen. ..Kolikor imam jaz opravkov v Kapli, sem še vedno slovensko govoril."
„V prostem času sem že vedno rada hodila po soseski. S starimi ženicami se rada družim."
Domen se je sedaj na vsem lepem pošalil:
„Kar od drugih slišim, se Kapelčanke rade shajajo z okoliškimi fanti. Obratno pa menda ne gre prav gladko. Kaj je to?"
..Ponavadi je kriva lažna navideznost. Tak domišlja-vec, ki je tukaj rojen, četudi je njegov prednik Solčavan, Jezerjan. Korčan ali Koprivčan, posebno glasno oznanja svoje nemštvo. Kakor da je to nekaj boljšega? Prismuknjenec si misli, da mora njegova izvoljenka iz okolice zavreči domačo slovensko besedo, potem je šele enakovredna .nemška' tržanka. Jaz sem Slovenka, četudi bolje znam nemško govoriti. V šoli so mi v slovenščini malo dali. Rada prebiram slovenske knjige, to mi veliko pomaga."
Domen o teh izprijenih ljudeh ni rad govoril. Poznal je dosti primerov. Teh blodnežev ni jemal resno, da bi jim mogel prisoditi svobodno voljo in uravnovešen značaj. Osrečilo ga je, da Minka tako prostodušno govori o tem. V tem pogledu se je on, kar se tiče njega osebno, njegovih prednikov in domačinov pod Ojstro ponašal v primerjavi z marsikaterim tržanom. Domen je bil odprtega značaja. Njegova plašnost je bila sončnost, njegova skromnost privlačnost. Njegova usta niso izgovarjala, kar bi žalilo sočloveka. Tudi zoperstavljanja ni bilo. Povsod se je trudil za uvidevanje. Ni zvenelo vsiljujoče, kadar je na svojsko preprost način izražal svoje mnenje, ki se morda ni takoj ujemalo s sogovornikovim. Domen je bil zaradi svojih vrlin znan in priljubljen. Vsi so ga imeli radi, vsi ga radi videli, vsi radi govoriti z njim.
Zlasti pa so ga vsi radi poslušali peti. Zakaj poleg bratovega glasu je Domnov drugi tenor zvenel prijetno, da so poslušalci uživali in pokimavali. Zato so se našli ljudje sredi Ojstrovine, ki so privoščili:
„Če imajo vsi ljudje Domna tako radi, zakaj ga ne bi ljubila še dekleta. Seveda pa ni narobe, če ima rad samo eno."
Stara devica je dodala.
„Kdo bi že mene poslušal. To pa moram reči, srečen naj bo s Kapelčanko!"
Domen je izvedel za prvo javno obrambo. Zato je podaril Minki in sebi v zadoščenje na poti iz cerkve stari Nančki veliko lectovo srce, ki ga je nalašč kupi) pri Trž-narju. Babnice so še dolgo govorile o tem dogodku. In kako so uživale tako novico! Gotovo je vpletla obdarjenka v svoje goreče pobožne priprošnje pristojni svetnici za srečni zakon Sončarjevega hlapca Domna.
„Lahko pa še počaka s poroko, se ne mudi!" je dodala prijazna ženica.
Q	Na javki blizu Nonče vasi smukne neopaženo
partizanska trojka od zadaj za hlev. Po že znanih ovinkih se splazijo partizani skozi uto pred svinjakom. Komandir šepne Roku:
„Tukaj!"
Fant razume, da naj ostane za stražo na mestu ob skladovnici borovih pacljev. Domačin je iz bližnjih krajev, pozna nekaj ljudi tudi tukaj in okoliške poti, bližnjice in vse, kaj najbolj jamči za varnost tovarišev v akciji. Včasih ga nestrpno mika, da bi stopit tu ali tam v hišo in povedal zaupnim ljudem, kako blizu je že čas svobode. Komandir pa ima predobre izkušnje. Tukaj v ptiberški okolici so čisto drugi pogoji kot tam ob Peci in Ojstri pri Gorjancih.
Pamet je močnejša od pesti
Živel je svoj čas velikan, strašen lenuh, ki so ga klicali za Hrusta. Sedel je pred svojo bajto in razmišljal. Vihar mu je bil podrl veliko hruško, toliko da mu ni padla na glavo. Ali naj jo razseka in razcepi v polena, da bo imel drv za zimo? Ali pa naj rajši zmrzuje do pomladi?
Lenoba mu je rekla, naj raje počiva in tako je dalje sedel.
Tedaj je prišla od nekod koza in mu popasla tri šope trave, ki so rasli pred bajto.
„Hop!" je dejal Hrust in zgrabil kozo za roge. „Na mojem si se pasla, moja boš!"
Zaprl jo je v bajto in zopet sedel. Računal je, koliko mu bo dala žival vsak dan mleka.
Rogačka pa je ušla pastirju, ki mu je bilo Brglez ime. Tako je bil majhen da le kaj, a zvit ko kozji rog. Ko se je bil zamotil z igro, mu je koza izginila. Iskal jo je in prišel do Hrusta. Koza ga je zavohala in za-meketala v bajti.
..Vrnite mi kozo!" je dejal Hrustu. „Koza je moja!"
Hrust pa je zapel:
„FoF;č — r;c, ?;č,
^o;	&/opč;c,
tr;	perfM,
Fo;;w se fe Mič."
„Če mi ne vrnete koze," je dejal Brglez, „vas premlatim in si jo sam vzamem."
Pastirček je ujel škrjančka in ga del v žep.
Drugi dan je Hrust pobral kamen in ga zalučal s tako močjo, da je kar zažvižgalo.
Pametne misti
#	Čim bo!j prazna je gtava, tem bolj so potna usta.
#	Drugim more zdraviti rane samo tisti, ki jih ima tudi sam.
#	Vseh vrat ni mogoče odpreti s kijučem; nekatera je treba odpreti z giavo.
#	Sita brez pravice je nasiije.
#	Nekateri so pošteni samo zaradi koristi.
#	Kdor hoče uresničiti svoje sanje, mora biti buden.
#	Tudi neumnež ima včasih kako pametno miset, ie da tega ne opazi.
#	Živtjenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.
#	Norci utirajo pota, po katerih hodijo pametni.
#	Edino, kar potrebuje čiovek, je to, da ni sam.
#	Od tistega, ki dobro deia, vsakdo še več dobrega pričakuje.
Kdo ve kje za tretjo goro je priletel na tla.
Tudi pastirček je pobrat kamen, a ga je na skrivaj spustil v žep. Prijel je škrjanca in ga vrgel v zrak. Ptič je letel naravnost pod nebo in takoj izginil izred oči.
Hrust je mislil, da je pastirček vrgel kamen. Od zavisti je kar ozelenel, od zadrege se je popraskal za ušesi.
„Jutri bova zobala češnje," je reel. „Če jih boš ti več pozobal, bo koza tvoja."
Naslednji dan je Hrust postavi) pred pastirčka velik jerbas češenj, drugega pa predse. Sedla sta in zobala. Brglez je del eno češnjo v usta, za celo pest pa jih je vsul za srajco.
Hrust je bil češenj že tako sit, da so mu gledale iz grla. Ni mogel več. Brglezu pa se je napenjala srajca na trebuhu, bil je še vedno lačen in je zobal dalje.
Ko je velikan spoznal, da ga je pastirček ugnal, se je strašno razjezil.
„Koze pa le ne dobi!" je kričal, zgrabil hruškovo deblo in ga zaluča! v bajto. Bajta se je podrla, koza pa zdrava iz podrtije. S tako jezo se je zakadila v velikana, da ga je vrgla na vse štiri. Preden se je Hrust pobral, sta bila koza in pastirček že daleč na gmajni.
Velikan pa je bil prelen, da bi tekel za njima. Potrt je sedel na podrti bajti in premišljeval, kako ga je mogel ugnati tak niče kot je bi) Brglez. Če bi bil dovolj umen, bi se mu posvetilo, da je bistra pamet zmeraj močnejša od trde pesti.
France /?cv%
So ueHi se
Kc;/f sp ^rave fra^o/ogijo, so ;;č;7e sc trave ^ravo/ogijo,
so HČ(/e se pttee waFo/ogtjo, so KČZ/e se waFe Njano/ogijo,
so H.č;Ve se štor^/je žaFo/og;/o, so KČ;/e se žaFe s^o^o/ogtjo,
so K&V; se /ovc;
p;<s^o/og;;o, se KČ;/a (/ZvjaJ ;e Fež;/og;jo.
$o MČ;/;' se,
KČ;'/;'
/;o vrst; prav vs;',
Ja zt/rav;, vese/;
srečno ž;ve/; še mnogo F; Jn;7
„Ohoho!" se je zasmejal Hrust, „Ali te je kaj več v hlačah ali samo tisto, kar te vidim?"
„5e tega je dovolj, kar me iz hlač gleda." mu je odvrnil pastirček.
„No, bova pa poskusila!" je reke! velikan. „Jutri zopet pridi, danes se mi ne ljubi. Kamenje bova drobila."
Brglez je vzel doma prgišče skute in jo zavil v robec. Tako se je naslednji dan prikaza) pred velikanom.
Hrust je vzel kamen in si ga položi) na koleno. Udari) je po njem s pestjo, da se je zdrobii v prah.
Pastirček pa je odvii iz robca kepo skute in jo tudi del na koleno. Udari) je po nji s pestjo, da se je razletela.
„G!ej," je dejal Hrust, „moj kamen se je zdrobil v prah,"
„Kaj bi tisto," je rekel Brglez, „od mojega pa je pritekla voda."
„Res si močan," je dejal Hrust, „Pridi zopet jutri. Videla bova, kdo bo daije vrgel kamen."
Ura v zvoniku ravno odbije poinoč, ko se pisatelj Jakob usede k pisalni mizi. V pisalni stroj vloži list snežno belega papirja, si prižge cigareto in natoči kozarec vina.
V sobi vlada kristalna tišina. Naenkrat pa se iz vseh kotov zasliši škrebljanje in copotanje. Iz kota pod oknom prileze mišek Miki, ki je menda celo v sorodu z Miki miško, si pretegne zaspane ude in zazeha:
„Aaaah, dobro smo spali! Kakšna čudovita noč je nocoj!"
Iz vseh ostalih kotov prilezejo lisica Očalarica, polž Hitrokrak, opica Jana, pikapolonica Lučka in še mnogo drugih prijateljev pisatelja Jakoba.
Zbero se okrog pisalnega Stroja in v en glas voščijo:
„Dober večer, stric Jakob! Ste dobro spali?"
„Ah, kje pa, jaz še nisem šel spat, ulegel se bom, ko bom napisal pravljico."
Potem globoko potegne dim iz cigarete in si podpre glavo z levico.
„2e stokrat sem ti rekel, da kajenje škoduje zdravju," ga resno
okrega polž Hitrokrak, „to sem prebral v neki knjigi za polže. Jaz, na primer, ne poznam niti enega polža, ki bi kadil! Ljudje ste pač neumne živali!"
„Pa tudi alkohol ni ravno priporočljiv," doda pikapolonica Lučka. „Jaz, na primer, ne poznam nobene pikapolonice, ki bi
pila vino! Samo sadne sokove in mleko, da se razumemo!"
„Ah, kaj pa morem," vzdihne pisatelj Jakob, „je že polž Hitrokrak povedal, kakšni smo ljudje! Pisatelji, na primer, so pa sploh znani po tem, da vetiko kadijo in pijejo!"
„Zdaj pa, na primer, napiši pravljico. Vsi že težko čakamo," rečejo vse živali v en glas.
„No, ja, pa začnimo," se strinja Jakob in pisalni stoj zabrni kot klavir pod prsti izvežbanega pianista.
„Pa name ne pozabi v pravljici," ga opomni pikapolonica
Lučka, „v zadnjih treh tvojih pravljicah, na primer, nisem nastopala niti enkrat! Tako da veš!"
Pisatelj Jakob ji seveda brž ustreže in Lučka ima v novi pravnici glavno vlogo. Zato hitro postane važna in se začne obnašati kot kakšna filmska zvezda. Miga z boki in šobi ustnice, pa mežika levo in desno.
Jakob tega ne opazi, ker mu pravljica teče kot po olju. Kadi cigareto za cigareto in ko zapiše zadnjo besedo in še piko, je že tako utrujen in zaspan, da kar kink-ne na mizo.
„Pst, pisatelj je zaspal," reče polž Hitrokrak, ..nobenega ropota, prosim. Zdaj gremo lahko spat tudi mi, kajti jaz, na primer, sem tako zaspan, kot bi požrl dva kilograma uspavalnih praškov!"
Potem se hitro odplazijo vsak v svoj kot.
Nočni obisir
Zdaj preostane Taljan za Domnovo zaščito, ko se spravita po daljšem oprezovanju proti gospodarski hiši. Mlačna mesečina seva. Dogovorjeni znaki pri hiši kažejo, da je vse v redu. Pač pa sta izkušena borca vseeno previdna in na vse pripravijena. Pes samo malo poguza z verigo ob utinem robu — in partizana sta že na veži.
..Zdravo!" pride iz vežine temine. Domen takoj prepozna glas. Vseeno se mu kar samo od sebe reče:
..Kdo je?"
..Terenci!"
..Kakšni terenci?"
Taljan, ki skoči na ono stran k vežinem zidu, opazi, da prihaja glas dot raz vrha stopnic, ki držijo iz veže na podstrešje.
„No, Domen, me ne poznaš? Ribje mreže smo prinesli.
V	čolnu ni biio dosti svetlo."
„Kiemen!"
In že zdrdra dvoje okovanih čevljev po stopnicah dol.
V	tem redu se odprejo hišna vrata. Pred ozadjem pokončnega durnikovega štirikotnika stoji gospodinja:
„Domen, dober večer, zdravo!"
Potem si stiskajo roke. Vsem odleže napetost. Komandir kurirske čete TV 32 gre s terencem Klemenom v kuhinjo.
..Krištof te pozdravlja!" siiši Taljan terenca spregovoriti, ko stopi h gospodinji v izbo.
Mestece pod gradom ždi v togem življenju jeseni leta 1944. Vedno manj je videti moških civiiistov po ulicah, toda zmerom več uniformirancev, od katerih vsi ne govorijo nemško, kajti hitlerija je vpregla za tako imenovane .bandeneinsatze' tudi drugorodne, zlasti vzhodne narode: Ukrajince, Litavce, Romune in Kozake, celo Mongolce s
poševnimi očmi. Nastaniti so jih po različnih stavbah.
V	izbranem poslopju se nahaja poseben oddelek gestapa.
V	predsobi kadijo trije moški srednjih let, oblečeni v dobro obleko; jahalne hlače in črni škornji se prav nič ne podajo k civilnemu suknjiču, pulovru in temni srajci.
Ko pripelje pred stavbo velik vojaški tovornjak z zaprtimi plahtami, se podvizata dva čakajoča in pohitita pred hišo.
Zdaj tretji zravna strumno život in potrka na vrata v sosedno sobo.
„Takoj!" se zadere esesovec Schvvenne, ko je prebral važno pismo, ki je prišlo od velikovške komande po posebni stranski kurirski pošti. Potem odpre še sivo kuverto, iz katere izvleče zmečkan papir.
Pisala je Suši, prodajalka v neki mestni trgovini, stanuje pa zunaj pred mestom. Poročnik si je že nekajkrat drgal po glavi v zvezi s tem dekletom. Najbolj ga draži, ker siuti, da ga ima punca v rokah. Kar pa njemu severnjaku ne gre v račun, je sum, ki ga grize:
,Z mano se samo poigrava. Ljubimka pa istočasno z gestapovsko tujerodno pokveko, ki ima precej veljave med tukajšnjimi mrhovinarji, kjer pomaloma ne vem več, ali smo še nemška vojaška edinica ali skozlana banditska komunistična zmes. Niti nemško ne znajo ti postopači. A tajna poiicija drži veliko nanje. In s takim Ladislafom si naj jaz, poročnik, delim Suši? To je pod mojo nemško častjo, pa konec! še drevi uredim zadevo s Suši.'
Potem skrije papir in zavpije proti vratom:
..Naprej, los!"
Gestapovec Ladislaf se zaposluje v drugi sobi z žensko, ki so jo prignali s Komeljna. Menda je .nabrala' kar precej zanimivih ,gob'. To pomeni, da je izvohljala podrobnosti o banditih. V ta namen so jo pošiljali po gozdnati
Pliberški okolici. Takega vohunjenja in še bolj pretkanih oblik so se posluževali.
..Potrebno je, da boste ponoči bolj na nogah. Čez dan se banditi lahko skrijejo. Ponoči pa bodo najbrž tudi na pohodih. Nagačite si malho in nahrbtnik s kakimi gobami ali drugimi zelišči, recimo, da so zdravilna zelišča. Kako se boste znebili banditskega suma, je vaša zadeva. Saj niste na glavo padli. Dosti ste prebrisani. Potem pa ... To sliko si dobro oglejte. S sabo je vam ne dam. Pač pa si točno vtisnite v spomin poteze tega fanta tu na levi strani. Poglejte, to so trije bratje! Vsi doma izpod Ojstre. Srednji je bil še letos aprila na vzhodni fronti kot nemški vojak. Tale levi je star dezerter, že od začetka vojne 1939. Pomislite, kaki gadje so se zredili v kapelški okolici! Zdaj je že četrto teto bandit v okolici Železne Kaple. Črne... in vrag ve, kje še. Morda je sedaj tudi gori na Komeljnu, pod Peco ali celo na Svinški planini."
Ženska brezizrazno posluša in dolgo ogleduje fotografijo.
„Ste razumeli? Ali ste sploh poslušali? Morda izsledite koga od teh treh bratov? Morda spoznate koga?"
Ženska molči. Potem naveličano, neustrašeno izjavi:
„Ne!"
Ladislaf jo otipava z nezaupljivimi očmi. Pa ga ne pogleda v obraz.
„!n drugi podatki: Koliko naj bi bil star? Ime? Druge posebnosti?"
„Rojen 15. 5. 1914 v Ojstrovini številka 54, pošta, župnija in občina Železna Kapla. Samski. Kmečki delavec. Se reče: hlapec! Bi! prva tri ieta v nemški vojski. Nato pogrešan na vzhodu. Od letošnje pomladi osumljen, da se nahaja z zloglasnim bratom pri banditih tu nekje. Najbrž so ga Sovjeti kako privlekli po zraku na bivšo jugoslovansko ozemlje."	(Dc/j? prl/joJn/Zc)
Slovenci v Zagrebu
praznujejo petdesetletnico svojega društva
Letos praznuje kulturno-prosvet-no društvo ..Slovenski dom" v Zagrebu, ki brez dvoma sodi med najbolj pomembne organizacije tamkajšnjih Slovencev, svojo petdesetletnico. Kot rojstvo društva omenjajo 17. oktober 1929, ko so v neki zagrebši gostilni sestavili zapisnik in tako uradno ustanovili društvo. Bolj organizirano delovanje Slovencev v Zagrebu pa se je začelo že dve leti prej. Znani gledališki rešiser in igralec Hinko Nušič se je prvih začetkov delovanja takole spominjal:
„Začeti smo brez denarja. Članarine niso pobirali, ampak začeli smo in delali smo. Zakaj smo začeli? Da, tiste čase je bilo med Slovenci in Hrvati napeto: politika Beograda do Zagreba, pa vloga Ljubljane — in tako so nas Slovence Zagrebčani in sploh Hrvati zelo grdo gledali. No, in tako smo hoteli ustanoviti društvo, ki naj bi predvsem zbliževalo Hrvate in zagrebške Slovence, ki smo bili najbolj na udaru, na kulturnem področju. Peščica slovenskih izobražencev se je takrat odločila, da bo s prosvetnim delom in iskrenim prijateljstvom duhovno približala Slovence Hrvatom in ublažila razumljivo, a
ZA DOBRO VOLJO
L/č:te/):ca fprcM Afarjaža.* „/((fo t: je Mcy/M/ MaJogo?" Marjaž z/MerfeMo oJgouor:.' T/e/M, oprode, včeraj se/M že/ zgodaj v ywte(;o."
— Zvečer /m je Mojca re-^/a, tča we Moče več vjjeti.
— /n ^aj M ^or;V?
— L/gasM/7 se/M (ač?
— Xa/M pa grcr, zlnč^ač — V č*ojm^jco.
— Pa s; fa&o Jo&re vo/je? — A"aj j?;' Me Ma/ Par/: se j?o(čo vs: vrte/: o&rog /ne/:e, Jo-/Ma se /Mora/M pa jaz o^oh (fra-g;7/.
P/MČe^.* „Za^aj povofč/v /soMj: M:/Majo poJ^evč"
7ionče^.' ^Xer j/:' ;:'/M v voJ: zrjave/e."
— Pr:z/:ajre, (ja se/M va/M všeč /e zato, ^er veste, (ja sc/M e(j:M^a /M (ja j/wa /Mo; oče v;jo /M /Mercedes.
— Ne, /:e, gospo(j:ČMa. Z.a/:-^o j/j j/Mej po/eg tega še v:^CM(j /M jaj/to, pa j/j /M/ M: vseeMO všeč.
— P: (ja s: se ožeM;j? /fa^o pa s: Maše/ Mcvesto, ^o s: j/;( ve(jMO ta^o j<oječč
— PreJ/agaja je oMa, Maj se ozeM:/M, jaz sa/Mo M;'se/M apa/ o(j^:/Mat;.
V pjjaM/ (jražj/j je Me^(jo, je j//j Majj/ojj p:jaM, razbija/ s pestjo po /M/z/. Pa /MK zagrozi sose(j.* „P/ . . . Veš . . . sa/Mo CM-^rat še aJari, pa j/oš v/(jej/" P/jaMec grozeče aJar; po MM-z: /M vs/aMC j ,,/čaj/ /az j/o/M v/(jejf /čaj j/o/M v/Je/f"
OM/ pa /M:rMO (jo/ja/ „Poš v;-(je/, (ja te j/o ro&a j/oje/a."
nezasluženo nezaupanje. Začeli naj bi predvsem s takim delom, ki naj bi Hrvate bolj seznanilo s slovensko kulturo."
Društvo se je v začetku imenovalo Slovensko prosvetno društvo in je bilo vseskozi delavno. Prirejali so predavanja, koncerte, igre in druge prireditve, ki so zbliževale oba naroda. Njihovo zelo razgibano dejavnost so denarno podpirali tedanji slovenski tovarnarji in trgovci na Hrvaškem in v Zagrebu. Leta 1943 je delovanje društva prepovedala ustaška vlada, češ, da „ne more trpeti države v državi".
Po osvoboditvi je društvo ponovno zaživelo. Hinku Nučiču se je nekako posrečilo, da je pred ustaš-ko grmado rešil društveno knjižnico z okrog tisoč knjigami, ki je bila temelj kulturnega in prosvetnega delovanja. Takoj po osvoboditvi se je društvo imenovalo nekaj časa Narodni dom, v jeseni leta 1945 pa je dobilo tretje in sedanje ime: Kulturno-prosvetno društvo „Slo-venski dom". Ustanovili so sekcije, pevski zbor in pred kakimi 30 leti dobili tudi lastne prostore, v katerih društvo deluje še danes.
Klubska knjižnica je dobila od hrvaških sindikatov diplomo Pavao Markovac za uspešno delovanje. Na knjižnih policah imajo okrog pet tisoč knjig in to je edina slovenska knjižnica v Zagrebu. Letno nakupijo za okrog 10 tisoč dinarjev knjig v slovenščini, tako da obogatijo knjižnico vsaj z najnuj-
Strokovnjaki OZN so pri svojih raziskavah prišli do presenetljive ugotovitve, da ima Latinska Amerika v primerjavi z drugimi celinami ..najbolj mlado" prebivalstvo na svetu. Več kot 41 odstotkov prebivalcev Latinske Amerkie še ni dopolnilo 15. leta. ..Mladost" te razgibane celine je neposredna posledica tega, da je njen demografski prirastek največji na svetu. V zadnjih 25 letih se je prebivalstvo Latinske Amerike za dvakrat povečalo. Ob tako naglem naraščanju prebivalstva — na leto za 2,8 % — šteje Latinska Amerika danes dobrih 300 milijonov ljudi.
Latinska Amerika pa je hkrati tudi celina „vročih" socialnih protislovij — velikanske, skoraj grozeče vrzeli, ki zija med peščico bogatih in nepregledno vojsko revnih; poleg tega pa tudi vse večje nepis-
nejšimi deli. Knjižnica ima veliko stalnih obiskovalcev, pa tudi v njeni čitalnici jih ne manjka. Naročeni so tudi na vse slovenske časnike v ožji domovini, kakor tudi v zamejstvu (med njimi je tudi naš Slovenski vestnik — op. ured.).
Društveni pevski zbor deluje tako rekoč od ustanovitve društva dalje vse do danes. Mešani zbor šteje trenutno nekaj več kot 50 članov ter nastopa na društvenih prireditvah v mestu, mnogokrat pa tudi gostuje po Hrvaški in Sloveniji. 2e deset tet je zbor stalni gost tudi na taboru pevskih zborov Slovenije v Šentvidu pri Stični in na podobni prireditvi v Črnomlju. Pod vodstvom Zlatka Frica je pevski zbor temelj društvene dejavnosti.
Sicer so v društvu ustanovili že najrazličnejše sekcije, vendar se ene obdržijo le nekaj časa, druge spet delujejo na daljšo dobo. Zelo srečno roko so imeli pred dvema letoma z ustanovitvijo 22-članske-ga harmonikarskega orkestra, ki je pod vodstvom Zvonka šiljaca v kratkem času dosegel lepe uspehe ter osvojil tudi vrsto nagrad in diplom.
V poletnih mesecih, ko postanejo ljudem pretesni zaprti prostori, osredotoči društvo svojo dejavnost na prirejanje izletov, zlasti po Sloveniji, kajti spoznavanje naravnih lepot — ob dobrem vodstvu — je vedno vabljivo za člane in druge prijatelje društva. Dokaj aktivna je tudi mladinska sekcija, vendar se pri njenem delu opaža, da ni več
menosti in brezposelnosti. Menijo, da tretjina prebivalcev te celine, to je približno 100 milijonov ljudi, predvsem žensk in otrok, živi v strahoviti bedi in siromaštvu. Iz takega družbenega okolja se poraja vse večje število nepismenih, ki jih danes cenijo že na kakih 42 milijonov. Poleg tega 50 milijonov šoloobveznih otrok od 5. do 14. leta živi v nenehni nevarnosti, da mnogi med njimi sploh ne bodo prišli do šolskih klopi.
Takšne težavne socialne razmere izvirajo predvsem iz neenakosti in krivičnosti pri delitvi narodnega dohodka, ki ga v pretežni meri požrejo maloštevilni privilegirani, bolj prosvetljeni in večinoma mestni sloji prebivalstva. Posebno zgovorne so tozadevno razmere v Peruju.
pravega priliva mladih ljudi.
Tako predsednik društva Vladimir Jugovič ugotavlja, da so jedro klubske dejavnosti dolgoletni člani, medtem ko je priliv novih zelo zmanjšan. Na čelu društva je Jugovič že precej časa. čeprav ni niti rojen Slovenec niti ni v Sloveniji nikdar živel. Rodil se je v slovenski železničarski družini v Srbiji, sedaj pa stalno živi v Zagrebu. V društveno dejavnost ga je vpeljat oče, ki je bil prav tako med zelo aktivnimi člani.
Po zadnjem popisu živi v Zagrebu okrog 18.000 Slovencev, vendar jih je le kakih tisoč, ki redno plačujejo članarino v društvu „S!o-venski dom". Tako se vodstvo društva ob rednem delovanju spopada tudi s problemom, kako navezati ljudi na društvo: nekatere privlači delo ene ali druge sekcije, precej pa jih sploh ne pride v dom. še večji razmah društva pa predvsem zavirajo pomanjkanje denarja in premajhni ter skromno urejeni klubski prostori. Dve tretjini denarja za društveno dejavnost si sami zagotovijo s članarino in raznimi prireditvami (v tem bi jih lahko posnemalo tudi marsikatero društvo pri nas na Koroškem!), medtem ko eno tretjino dobijo od Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter združene zagrebške kulturne samoupravne interesne skupnosti.
Kljub številnim težavam in problemom pa Kulturno-prosvetno društvo ..Slovenski dom" v Zagrebu, ki obstaja dalje časa kot podobni društvi ..Bazovica" in „Tri-glav" na Reki in v Karlovcu, uspešno deluje in z bogato dejavnostjo praznuje tudi svoj zlati jubilej, ob katerem mu tudi koroški Slovenci iskreno čestitamo in želimo uspešno delo v bodoče.
Od približno 16 milijonov prebivalcev te andske dežele je 44 odstotkov otrok, mlajših od 15 tet. Veliko otrok v Peruju sodi med ..pozabljene in celo odpisane državljane", ugotavlja odbor za proslavo mednarodnega leta otroka. Najmlajšim grozi velika nevarnost, da ne dožive niti petega leta življenja. Med 193.000 umrlimi državljani lani je bilo 51 odstotkov otrok, mlajših od pet let, 37 odstotkov od vseh umrlih v lanskem letu pa je bilo malčkov, še niti eno leto starih.
Vendar Peru v tem oziru ni nikakršna izjema v Latinski Ameriki. Čeprav je ta celina po starosti svojih prebivalcev ..najmlajša", se mora otepati z grozljivimi problemi zaradi skoraj nepremostljivih socialnih in drugih težav.
Švicarska žena
stopa v dvajseto stoletje
Čeprav sodi Švica med najbolj razvite države v Evropi in spioh na svetu, je tam še vedno v veljavi zakonodaja, ki daje možu položaj absolutnega gospodarja v družini. Švicarske feministke so skupaj z naprednimi in drugimi organizacijami sicer že zdavnaj začele boj za svoje državljanske pravice. Vendar pa je njihov boj le počasi vplival na spremembo ..večinskega mnenja". Tako so Švicarke šele pred štirimi leti dobile volilno pravico. Sedaj pa je vlada pripravila predlog, ki bi tudi v zakonu izenačit žensko z moškim, vendar ga bo moral odobriti referendum in tudi parlament, preden bo postal veljaven.
V predlogu novega zakona o zakonski skupnosti je vrsta korenitih sprememb. Zakonodajalec je prepričan, da bodo te spremembe utrdile zakonsko skupnost in povečale odgovornost obeh partnerjev do vzgoje otrok in skupne oziroma posebne lastnine obeh zakoncev. Ženskam je bilo najhuje zaradi materialne neenakosti v družini, kjer je moški imel vse pravice, ženska pa ne; skrbela je le za gospodinjstvo, o vsem drugem je odloča) mož. Če bodo zakon sprejeli, bodo vse probleme reševali na podlagi pogodbe, ki jo bodo podpisali ob sklenitvi zakonske zveze in na podlagi katere bodo natančno vedeti, kaj je kdo prinesel k hiši, pa tudi kaj bo odnesel, če bi zakonska skupnost razpadla.
Z novim zakonom bodo odpravili zakonsko avtori-
teto (moža) in jo zamenjali s pogodbo med možem in ženo o vsem, kar je potrebno za normalni razvoj družine. Vsak po svojih možnostih bosta prispevala k preživljanju družine in se pri tem dogovorila, kaj bo dajal mož in kaj bo prispevala žena. Delo v hiši in skrb za vzgojo otrok je njuna zasebna stvar. Gospodinjska dela lahko opravlja mož ali žena — po dogovoru; če pa mož ni zaposlen, mora avtomatično opravljati največ tako imenovanih ..ženskih" oz. gospodinjskih del. Tako je vrednost teh opravi! tudi zakonsko priznana. Žena ne bo več potrebovala dovoljenja moža, kje in kaj bo delala; lahko bo torej svobodno odločala o svojem poklicu.
Najpomembnejše bodo verjetno spremembe na področju lastninskih odnosov, saj bo ženska povsem neodvisna. Tako ostaja ženska partner, ki v zakonski zvezi lahko zasluži tudi lahko več kakor mož, kar ji v primeru, če pride do razveze, tudi priznajo. Vse, kar pridobita skupaj v času zakonske zveze, pa ob ločitvi zakona razdelita. Sedaj skrbi mož za vse, zato je bila Švicarka tako rekoč povsem odvisna od moža, saj se je ta v zakonu obnašal kot delodajalec ali bankir, ki ima v vsem zadnjo besedo.
Kdaj bo prišla Švicarka do svoje resnične enakopravnosti v zakonu in družini, pa bo seveda pokazal šele nadaljnji razplet okoli tozadevnega vladnega predloga.
Južna Amerika se spoprijema
s hudimi socialnimi in drugimi težavami
Knjiga
najtepše darilo
Počasi se spet biiiajo prazniki, ob katerih svoje sorodnike in prijatelje radi raz-veseiimo s kakšnim dariiom. Najiepše darilo pa je še vedno dobra knjiga. Ko boste izbirati dariia za svoje otroke (za mikiavževanje), ne pozabite, da ima knjigarna „Naša knjiga" v Ceiovcu bogato zaiogo najraziičnejših knjig za otroke in miadino. iz te zaioge navajamo ie majhen izbor.
H PEPELKA, pravljica barvna slikanica šil. 30.—
*	MOJSTER SLiKAR, barvna slikanica šil. 24.—
*	MOJSTER ŽAGA, barvna slikanica šil. 24 —
*	PiKAPOKEC, pravljica, ilustr. 20 str. broš. šil. 30,-
*	BRATEC iN SESTRiCA, pravljice,
ilustr. 20 str. broš. šil 30 —
*	Fadi! Hadžič: KRALJESTVO SMEHA, pesmice, slikanica,
14 str.	broš.	šil.	45.—
*	Branko Čopič: JEŽEVA Hl-ŠiCA,
slikanica, broš. šil. 35.—
*	PRAVLJiCE iN PESMiCE NA PLOŠČAH,
8 plošč	šil. 224 -
*	Niko Grafenauer: PEDENJ-PED, pesmice, ilustr.,
20 str.	šil.	65-
*	Fran Levstik: MARTtN
KRPAN, pripovedka, ilustr., 48 str.,	kart.	šil.	74.-
*	France	Bevk: PETER	KLE-
PEC, pripovedka, ilustr.,
16 str.,	kart.,	šil.	73-
*	Janez Vipotnik: TINKA-
TONKA, pripovedka, ilustr., 16 str.,	kart.	šil.	54.-
*	BABiCA PRiPOVEDUJE, slovenske ljudske pravljice, ilustr., 168 str., kart.
šil. 103-
*	Mira Javorczakowa: VEš
KAJ, MARJETiCA, pripovedka, ilustr., 132 str. kart.	šil. 79 -
*	Škrinjarič Sunčana: VETER NA POČiTNiCAH, pravljica, ilustr., 132 str.,
kart.	šil. 102.-
*	Ev Račov: MtŠKA DOLGO-REPKA, pripovedka, ilustr., 80 str., kart. šil. 51.—
*	MEZINČKA, korziške pravljice, ilustr., 254 str.,
kart.	šil. 110.-
*	Mark Twain: PRIGODE HUCKLEBERRYJA FINNA, ilustr., 392 str., kart.,
2 knjigi skupaj šil. 170.—
*	Karl Bruckner: ZLATI FARAON, zgodovinski roman, ilustr. 250 str., kart.
šil. 101-
*	Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA, pripovedka,
240 str., kart.	šil.	129.—
*	Anne Frank: DNEVNIK ANE FRANK,
234 str., broš. šil. 75.—
*	Momo Kapor: ZAPISKI
NEKE ANE, ilustr., 288 str., broš.	šil.	110.—
*	Nada Kraigher: MAJA, mladinski roman, ilustr.,
344 str., broš.	šil.	138.—
*	Rado Murnik: LEPI JANIČAR, zgodovinski roman, 234 str., broš. šil. 75 —
*	TA HIŠA JE MOJA, PA
VENDAR MOJA NI, koroška antologija, 174 str., kart.	šil	45-
*	Ivan Cankar MARTIN KA-
ČUR, roman, 194 str. cpl.	šil.	97,-
*	Josip Jurčič: DESETI BRAT, roman,
316 str., cpl.	šil.	177-
*	Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI, roman,
266 str., cpl.	šil.	205.-
*	F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM, zgodovinski roman, ilustr.,
572 str., cpl.	šil.	240-
Knjige dobite ali jih naročite v knjigarni
„Naša knjiga"
Celovec, Paulitschgasse 5—7
Predsednik Djuranovič ...
6 7. Tfrgm',)
bi iahko v neposrednem pogovoru z avstrijsko viado dosegii sprejem-ijive rešitve. V tej zvezi so omeniti tudi nedavni obisk jugosiovanskega zunanjega ministra na Dunaju, ob katerem je avstrijska stran potrdiia svojo pripravijenost, da izpoini vse obveznosti iz državne pogodbe in druge obveznosti iz mednarodnega prava, da zagotovi obstoj in uspešen razvoj siovenske in hrvaške narodnostne manjšine in da se strinja z načeiom, da je diaiog in sodeiovanje med avstrijsko zvezno viado ter organizacijami siovenske in hrvaške manjšine najboijša pot za urejanje vseh vprašanj, ki se tičejo poiožaja in pravic obeh manjšin.
Predsednik Djuranovič, ki so mu v spomin na njegov obisk na Koroškem izročiti Spomenico koroških Siovencev s konkretnimi pred-iogi za rešitev čiena 7 državne pogodbe, je na izvajanja predstavnikov koroških Siovencev nagiasii, da odprto vprašanje koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov siej ko prej ostaja sestavni dei vseh jugosiovanskih odnosov, izrazit je prepričanje, da so v ozračju dobrososedskih odnosov boijši pogoji tudi za reševanje manjšinskega vprašanja. Ob koncu pa je zagotovi), da bodo upravičene zahteve siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji tudi v bodoče de-iežne vsestranske podpore Jugosiavije in vseh njenih narodov in narodnosti.
V podobnem smisiu je predsednik Djuranovič zavzet staiišče tudi v izjavi, ki jo je podai za teievizijo ob zakijučku svečanosti v Pod-rožčici. Meni) je, da je med Avstrijo in Jugosiavijo še mnogo možnosti za izboijšanje sodeiovanja, kar je pokazat tudi nedavni obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Vrhovca na Dunaju. „V tem izboijšanem ozračju pa so tudi boijše možnosti za reševanje še odprtih vprašanj, med katera sodi tudi vprašanje siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji," je poudari) predsednik Djuranovič. Opozori) je na odvisnost med dobrimi odnosi med sosednima državama ter reševanjem manjšinskega vprašanja in izrazii mnenje, da bi uresničitev manjšinskih pravic moraii najti v neposrednih pogovorih med avstrijsko viado in predstavniki obeh narodnostnih skupin.
Jugosiavija temu vprašanju vsekakor pripisuje važen pomen, je dejai Djuranovič, ker izhaja iz načeta, da so narodnostne manjšine most med sosednimi državami in narodi — kar pa seveda morejo biti ie tedaj, če imajo urejen poiožaj in uresničene pravice.
Za iahke tovornjake ugodnejša cestnina
Za tursko avtocesto, ki se vieče od Salzburga do Spittaia (pri Renn-wegu je še nekaj kilometrov ceste nedograjene) je znano, da pobirajo od porabnikov ceste cestnino.
Z dograditvijo Turske avtoceste, se je tudi tovorni promet zlasti z lažjimi vozili preusmeril na avtocesto pa čeprav je treba plačati cestnino. Tu gre predvsem za iažje tovornjake, ki prevažajo blago in tovore z gospodarskega območja mesta Salzburga v oddaljene kraje in na Koroško. Ker je za tovornjake do maksimalno treh osi cestnina dražja — ona znaša 300 šilingov za enkratno in 2400 šilingov za desetkratno vožnjo, je Delniška družba Turske avtoceste s 1. novembrom dala tovornjakom, katerih skupna teža ne preseže 3.5 tone popust, ki pride v poštev samo, če se kupi vozovnico za deset voženj, tako da znaša cena nove cestnine za enkratno vožnjo 300 šilingov (kakor prej), za desetkratno vožnjo pa samo še 1000 šilingov. To je seveda velika olajšava, ki bo prav gotovo dala tovornemu prometu z malimi voziti še mnogo večji razmah.
Poleg tega so še druge ugodnosti. Tako se na primer z vozovnico desetih voženj lahko na relaciji Flachau — St. Michael peljete 15 krat, na progi St. Michal-Renn-weg pa celo 30 krat.
Pri posamezni vozovnici zaradi tega ni popusta, ker bi cestninarji zamudili preveč časa z ugotavljanjem teže tovornega vozila. Vozovnica za 10 voženj se namesti ob registracijski tabli, tako da se lahko že od daleč ugotovi, da je vozilo upravičeno voziti s posebnim popustom.
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na
KONCERT
* v nedeijo 2. decembra 1979 ob 14.30 uri v mestni dvorani v Borovijah
*v nedeijo 2. decembra 1979 ob 19.30 uri v Schvvarzino-vi dvorani v Piiberku
Gostuje: DEKLiŠKi ZBOR iz Bosansko-Hercegovinskega mesta Konjic.
PavHhova pratika
za teto 1980 je že tzšta
Važna vest za ijubiteije zdravega humorja: PAVLtHOVA PRATiKA za ieto 1980 je že izšia. Tudi tokrat je po debeiosti kar zajetna „knjiga", saj obsega 450 strani; priročni žepni format pa omogoča, da jo imamo iahko vedno „pri roki", kadar se hočemo nasmejati.
Kajti PAVLiHOVA PRATiKA je spet bogata zbirka najraziičnejših veseiih in zabavnih prispevkov v besedi in siiki. iz njene pestre vsebine navajamo ie nekaj podrobnosti: poieg koiedarskega deia s pristnimi paviihovskimi stičicami prinaša zanimivosti iz starih časov in z zgodovine Siovencev; govora je o prometu in prometnih predpisih; koristni bodo nasveti o zdravju, posebej giede krvnega pritiska; „naj-krajši tečaj tujih jezikov" nam omogoča, da nekaj gostiiniških šai spoznamo kar v štirih jezikih: poieg siovenskega tudi še francosko, nemško in angieško besediio; tudi o športu in oiimpiadi bomo našii marsikaj priviačnega, 100-dnevni trim pa nam bo pomagai, da bomo postati iz dneva v dan boij gibčni; zvedeii bomo za povezave med zvezdami in zdravjem ter spoznaii ijudsko napovedovanje vremena; seveda tudi horoskop ne sme manjkati, ugankarjem pa je namenjenih kar 23 strani.
Med vse te in števiine druge prispevke pa so na gosto posejani kratki utrinki iz mednarodnega humorja — iz Srbije, Siovaške, Vzhodne Nemčije, Francije, Angiije, Češke, Švice in Amerike ...
Kijub temu PAVLiHOVA PRATiKA tudi tokrat stane samo 25 ši-iingov. Kupite aii naročite jo v knjigarni „NAšA KNJiGA" v Ceiovcu, Pauiitschgasse 5—7. Toda pohitite, da je ne zamudite, kajti potem se bodo na vaš račun smejaii tisti, ki so vas prehiteii.
SAK SAK SAK SAK SAK SAK		Miadinska giedaiiška skupina Siovenske gimnazije v Ceiovcu
vabi na prvenstveno nogometno tekmo		vabi na uprizoritev miadinske igre ŽARKA PETANA
SAK-Tmja vas		Obtoženi voMt
		v nedeijo 25. novembra 1979 ob 19.30 uri
(Annabich!)		v gostiini GABRtEL v Šentjanžu.
ob 8.30 uri		Gostinski prostor Tišiarjeve gostiine smo spremeniti v sodno dvorano, kjer bo potekat izredno zanimiv proces proti VOL-
SAK „pod 23' — Trnja vas		KU, ki je obtožen težkega ziočina: požri je namreč Rdečo ka-
„pod 23 "	ob 10.15 uri		pico in njeno babico. Javni tožiiec zahteva najstrožjo obsodbo:
v nedeijo 18. novembra 1979		smrtno kazen. Kako se VOLK reši iz te zanke, boste videti na
na nogometnem igrišču v Tr-nji vasi. Navijači in prijateiji SAK-a		procesu samem.
		Vabijo miadi igraici in režiser Marijan Srienc.
prisrčno vabijeni!		Prirediteij: Siovensko prosvetno društvo Šentjanž
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 16. 11.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja (Revija otroških zborov v Šentjakobu — i. dei). SOBOTA, IT. 11.: 7.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, IS. 11.: 7.05 Duhovni nagovor
—	Naj pesmica naša dariio vam bo. PONEDELJEK, IS. 11.: 14 10 Celovški radijski dnevnik — Koroški zbori.
TOREX, !0.	11.: 7.30 Domača zabavna
giasba — 14.10 Celovški radijski dnevnik
—	šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, !1.	11.:	14.10 Celovški radijski
dnevnik — Minute z... — iz koroške literarne delavnice.
ČETRTEK, M. 11.: 14.10 Celovški radijski dnevnik — Mladinska oddaja.
		A V S T R ! J A 1
K		PETEK, 16. 11.: 9.00 Za predšoiske otroke— 9.30Rušči-
na — 10.00 Na razstavi — 10.50 TV kuhinja — 10.55 Klub seniorjev —
11.55	Plavalec — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Deset pujskov — 17.50 Slike naše zemlje — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Muppet show — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije
—	17.50 čas v siiki — 20.15 Stari — 21.20 Woitgang Ambros tu in sedaj — 22.05 šport
—	22.20 Poneverjena pokrajina.
SOBOTA, IT. 11.: 15.50 Naredim te srečnega — 17.00 Pinocchio — 17 25 Papa, Carli je rekel ... — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 2 X sedem — 18.25 Dober večer v soboto ieii Heinz Conrads — 17.00 Slike iz Avstrij in Južne Tirolske — 17.50 čas v sliki in šport — 20.15 Zapiečkar— 22.05 šport — 22.25 Srečanje z Rudijem Klausnitzerjem — 25.10 Poročila.
NEDELJA, 18. 1!.: 1100 Začetek — 11.15 ORF stereo koncert — 15.40 Tarzan v nevarnosti — 16.45 Ena, dve aii tri — 17.50 Zimska moda — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pre-gied sporeda — 18.50 Srečanje z živaimi
—	17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki in šport — 20.15 Po sledeh Belcanta
—	21.15 Mesec dni na deželi — 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 17.	11.:	7 00 Za predšolske
otroke — 7.50 Nihče naj ne bo naslednji
—	10.00 Telefrance — 10.50 Naredim te srečnega — 17.00 Za predšoiske otroke
—	17.25 Zgodbice o igračkah — 17.50 La-ssie — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 2iva!i pod vročim soncem — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki — 20.15 Ponedeij-
skišport — 21.05 Serpico — 21.50 Medna-
redni tenis.
TOREK, 20. 11.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Angieščina za začetnike — 10.00 Nadzvočni poiet — 10.30 Tarzan v nevarnosti — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za !ah-ko noč — 18.00 Fay — 18.25 Pregied sporeda— 18.30 Mi— 19.00 Siike iz Avstrije
—	19.30 Čas v siiki — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.00 Dan in konj, ki deia v rudniku — 21.50 Fantazija v O-duru.
SREDA, 21. 11.: 9.00 Oddaja z miško — 9.30Deietainijudje — 10.00TosoF!oren-ce — 10.30 Fijakarska pesem — 17.00 Skrivnost baiona — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Pustoiovšči-na na Rdečem morju — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v siiki —
20.15	Gaieb — 21.20 šport.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 15. novembra 1979
Za 100	din dobite	57,-	šil.
Za 100	din piačate	64.-	šii.
Za 100	iir dobite	1.49	šii.
Za 100	iir piačate	1.58	ši).
Za 100	mark dobite	709	ši).
Za 100 mark plačate 725.30 šil.
ČETRTEK, 22. 11.: 7.00 Za predšolske otro-ke — 9.30 Francoščina za začetnike —
10.00	Obraz stoietij — 10.30 Gaieb — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Pan Tau — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregied sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Buddenbrooki — 21.15 Učna ieta kraija — 22.00 šport.
H H		A V S T R j J A 2
H		PETEK, 16. 11.: 17 25 Pre gted sporeda — 17.30 Tečaj
zaangteščino — 18.00 Nihče naj ne bo nasiednji — 18.30 Orientacija — 18.55 Kviz iz svetega pisma — 19.00 Vi žeiite — mi igramo — 19.30 čas v siiki —
20.15	Turizem v tretjem svetu — 21.00 Mojzes — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Moije v rdečih suknjah.
SOBOTA, 17. 11.: 16.00 Svetovno prvenstvo smučarjev profesionaicev — 17.00 One-dinova iinija — 17.50 Metuiji — 18.00 Dva X sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiier
—	19.30 čas v siiki — 19.50 Primer za tjud-skega odvetnika? — 20.15 Moiiere— 22.10 šef.
NEDELJA, 18. 11.: 16.00 Svetovno prvenstvo smučarjev profesionaicev — 16.50 Očetova deiikatna kondicija — 18.30 Okay —
19.30	čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied
—	20.15 Kraj dejanja — 21.50 šport — 22.05 Svetovna gorstva.
PONEDELJEK, 19. 11.: 17 25 Pregied spo reda — 18.00 Angieščina za začetnike —
18.30	Jutrajšnji mojstri— 18.55 Kviz o svetem pismu — 19.00 Znanost danes — 19.30 čas v siiki — 20.15 Edward in Mrs. Simpson — 21.05 O fiimu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Domska vzgoja.
TOREK, 20. 11.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Deieia in ijudje — 18.30 Orangutan čiovek diungie — 19.15 Nova — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.03 Pristni Dunajčan se ne zgubi — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2.
SREDA, 21. 11.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Francoščina za začetnike — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v siiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.00 šiiing — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Zivijenje, tjubezen smrt.
ČETRTEK 22. 11.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Ruščina — 18.30 Pota k umetnosti —
19.15	Gaierija — 19.20 Čas v siiki — 20.15 Akcija energija — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Ktub 2.
		JUGOSLAVHA
<		PETEK, 16. 11.: 17.15 Poro čila — 17.20 Usoda nekega
Chariieja — 17.35 Raznašai-ci časopisov — 18.00 Tuja foikiora — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Siovenski kraji med seboj: Kamnik-škofja Loka — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Petro-cetii — 22.20 Dnevnik — 22.35 Jazz na ekranu.
SOBOTA, 17. 11.: 8.00 Poročita — 8.05 Jakec in čarobna iučka — 8.20 Giasbena pravijica — 8.35Zbesedoinsiiko — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.20 Pu-stotovščina — 9.50 Po stedeh napredka — Dokumentarna oddaja — Trnova pot, TV nadaijevanka — 14.55 Nogomet Dinamo : Rijeka — 16.55 Poročita — 17.00 Jezero po-
zabijivosti, poijski fiim — 18.35 Naš kraj
—	18.45 čiovek naš vsakdanji — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik —
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 London je moj, TV nadaijevanka — 20 50 Kako se obiačimo — 21.00 Dick in Jane, ameriški fiim — 22.35 Dnevnik — 22.50 Kažipot.
NEDELJA, 18. 11.: 9 00 Poročita — 9.05 Za nedeijsko dobro jutro — 9.35 Kažipot —
9.55	Korenine, TV nadaijevanka — 10.35 Trije hrošči — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemija — 12.30 Poročita — 16.55 Bratje Karamazovi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Njen prijateij Fiiip — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Svet na razpotjih: ZRN — 21.35 Dnevnik — 21.50 čudovita predstava — 22.25 športni pregied.
PONEDELJEK, 19. 11.: 8 55 TV v šoii —
16.10	Kmetijska oddaja TV Beograd —
17.10	Poročita — 17.15 Vrtec na obisku — 17.35 Botanik — 18.00 Meriia osebnih dohodkov po dejanskem prispevku — 18.20 Spekter — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik
—	18.45 Miadi za miade — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20 00 Drama TV
Titograd — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Kuiturne diagonaie — 21.45 Mozaik kratkega fiima — 22.00 Dnevnik.
TOREK, 20. 11.: 9.15 TV v šoii — 17.15 Poročita — 17.20 Srečanje ob partizanski pesmi — 17.40 Pisani svet — 18.15 Mozaik — 18.20 Obzornik — 18.30 Odpor za žicami —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 „Ta rožina doiina Rezija" — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 čiovek hoče navzgor, TV nadaijevanka — 21.55 Med k!a-siko in romantiko — 22.35 Dnevnik.
SREDA, 21. 11.: 9.30 TV v šoii — 17.25 Poročita — 17.30 Z besedo in siiko — 17.45 Potovanje v dežeiotutk — 18.10 Ne prezrite— 18.25 Mozaik— 1830 Obzornik — 18.40 Ansambei mostovi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.55
Uradni dnevi Pokojninske zavarovalnice za delavce
V mesecu novembru bo imeio graška pokojninska lavarovainica ta deiavte, podružnica ta Koroško [Pensionsversi-cherungsanslai! der Arbeiler, Landes-steiie Grat, Auf)ensieiie fiir Katnlen) v siedečih krajih svoje uradne dneve:
3eijak/Viiiach, Kaiser-Josef-Pialz 1, v prostorih Deiavske zbornice 17. novembra od 8. do 11. ure.
Labot/Lavamiind 8$ [občinska hiša) v petek 16. novembraod7. doli. ure.
Propagandna oddaja — 20.00 Fiim tedna: Mladi zmrzujejo tudi poleti, švicarski tiim
—	21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.45 Miniature:	Dane
Zajc — si videl — 22.05 Dnevnik.
ČETRTEK, H. 11.: 7.10 TV v šoli — 16.05 Poročila — 16.10 Jakec in čarobna lučka — 16.25 Hokejski pokal evropskih prvakov, prenos srečanja Olimpija : Levski-Spartak
—	18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 17.15Risanka — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20,00 Tretja razsežnost — 22.00 Dnevnik.
Izdajatelj, založnijk in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; giavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Ceiovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32550 -Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
je nasiov nove pesniške zbirke našega književnika Andreja Kokota.
Cankarjeva zaiožba v Ljubijani in knjigarna „Naša knjiga" v Ceiovcu jo bosta predstaviti v četrtek 22. novembra ob 17. uri v Naši knjigi Ceiovec, Pauiitschgasse 5—7.
PrfsrČMo