Občina
Ormož
September 2006 www.ormoz.si
AKTUALNO
TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ LAHKO OBRATUJE NAPREJ
V Ormožu še vedno z zaskrbljenostjo spremljamo usodo Tovarne sladkorja Ormož. Skupščina njenih delničarjev je namreč že 22. junija letos sprejela sklep, da bodo lastniki tovarno zaprli in da je letošnja kampanja pridelave in predelave sladkorne pese zadnja. Odločitev je bila preuranjena in je slepo sledila evropskim uredbam o reformi sladkorne industrije. Vsi ekonomski kazalci namreč kažejo, da zaprtje ni potrebno. Pridelava sladkorne pese in predelava v sladkor bi namreč lahko bila ekonomična tudi v prihodnosti in da bi lahko hkrati s proizvodnjo sladkorja na tej lokaciji vzpostavili tudi nekatere druge dejavnosti, ki bi dopolnjevale ekonomsko moč Ormoža in Slovenije. Še posebej realna pa je prihodnost ISO, ker se je zanjo začel zanimati novi vlagatelj, avstrijski TATSCHL -Holding, saj želi odkupiti njen večinski lastniški delež. Zgodovina nam zato ne bi odpustila, če v Občini Ormož ne bi storili vsega, da ohranimo proizvodnjo sladkorja v edini tovrstni tovarni v državi.
Oprijeli smo se predvsem ekonomskih izračunov, ki kažejo, da bi se proizvodnja sladkorja v Ormožu lahko nadaljevala. S tem bi tovarno ohranili pri življenju in to v dejavnosti, za katero je pravzaprav bila zgrajena, hkrati pa tudi delovna mesta, ki jih je sedaj kar 190. Obenem pa bi tako Ormožani kot kmetje v širši okolici lahko sejali sladkorno peso tudi naslednja desetletja.
Republika Slovenija se je Tovarne sladkorja Ormož sicer prehitro odrekla, ko je pristala na evropsko reformo tržnega reda za sladkor. Njene podrobnosti sicer urejata Uredbi sveta Evrope 320/2006 in 1290/2005. V zameno za 38,5 milijonov evrov odškodnine, od česar bi približno tretjino dobili tuji lastniki TSO, bi tovarno morali preprosto zapreti. Stroški njenega prestrukturiranja in sanacije, tudi ekološke in cestne, pa bi tako v glavnini ostali na naših plečih. Za nekaj časovno zelo omejene odškodnine pa bi tudi kmetje bili prisiljeni opustiti pridelovanje ene najbolj zanimivih poljščin, kar je vse prevelik davek, ki bi ga morali plačevati predvsem Ormožani.
IZ VSEBINE:
o LETOŠNJE INVESTICIJE	3
o NOV GRAJSKI KOMPLEKS	3
o INTERVJU: PIER MARIA	4
FRANCESCONI, GENERALNI DIREKTOR CARRERE OPTVL, ORMOŽ
o PRAZNIK TRGATVE PONOVNO 5 VABI NA SVETINJE
o ORMOŠKI ROKOMETNI UP:	7
MARKO BEZJAK
o ŠTIRJE NOVI GASILSKI	8
AVTOMOBILI
Zgodovina nam ne bi odpustila, če ne bi storili vsega, da ohranimo proizvodnjo sladkorja v edini tovrstni tovarni v državi (Foto: TSO)	_ _
UVODNIK
SODELOVANJE JE KLJUČ
Tako v življenju nasploh kot pri vodenju občine je pač tako, da moramo nenehno polagati račune pred vsemi, ki kakorkoli spremljate naše delo. V občini Ormož smo samo v zadnjem mandatu, ki so nam ga dali volivci, naredili veliko. Kilometre vsakovrstne infrastrukture, številne investicije, naložbe v šolstvo in znanje ter turistično prepoznavnost in še veliko drugega je mogoče pokazati v naši bilanci. Uspelo nam je realizirati večino načrtov izpred štirih let. Samo nepovratnih sredstev smo v tem mandatu iz različnih naslovov za projekte z območja občine Ormož uspeli pridobiti nekaj sto milijonov tolarjev. Tudi to je pomemben prispevek, ki smo ga znali pripeljati v občino zaradi tega, ker imamo dovolj projektov, ki so razvojno naravnani in zato sprejemljivi tako za vzpodbujanje enakomernega razvoja v RS kot za tiste vsebine, ki jih vzpodbujajo evropski razvojni skladi. Rečem lahko, da smo na tem področju prišli na seznam občin, ki imajo razdelano dolgoročno razvojno politiko in ki imajo uresničenih že veliko večino osnovnih infrastrukturnih standardov. Celo več, smo tudi med tistimi občinami, ki so svoje razvojne temelje postavile tako trdno, da so nanje lahko naslonjeni tudi tisti, ki želijo v prihodnosti skrbeti za svoj posebni razvoj tako z rokami kot z znanjem. Slednje je še toliko bolj pomembno, kajti znanje je edino orodje in orožje, s katerim lahko brezskrbno zremo v prihodnost, saj se lahko enakopravno pogovarjamo z vso Evropo in svetom.
Seveda pa vse, kar se dogaja v Ormožu, ni odvisno samo od občinske politike. Gospodarstvo ima svoje zakonitosti in jih tudi zelo neizprosno udejanja v praksi. Pa vendarle smo tudi z občinsko politiko v marsičem vplivali na odločitve gospodarstvenikov. Zaradi tega je Ormož danes gospodarstvu prijazna občina. Z eno najmanjših stopenj nezaposlenih v Sloveniji smo občina, ki se je gospodarsko razvila tako, da se danes več ljudi vozi na delo v Ormož kot se jih iz Ormoža vozi drugam. Toda zgodovinski preobrat, ki smo ga dosegli in ki ga lahko prištejemo v bilanco uspehov, je tudi rezultat dela občinske uprave. Proces razvoja občine Ormož v gospodarstvu prijazno občino, v pravi podjetniški inkubator na meji Evropske unije pa seveda še zdaleč ni končan. Imamo še veliko načrtov in energije, s katero bomo zagotovili nove razvojne priložnosti. Naši prostorski dokumenti so prijazno razprli razvojne možnosti za sveži kapital, za nova podjetja in za širjenje že obstoječih dejavnosti. Saj tudi dejstvo, da imamo v občini Ormož eno največjih industrijskih podjetjih v Podravju, kljub logiki kapitala, seveda ni naključje. In ker vemo, kako se oblikujejo odločitve za primere, ko kapital išče svoje naložbene priložnosti, se nam je zdelo vredno storiti vse, da ohranimo tudi našo popularno “cukerco". Kaže nam dobro, kajti kapital in strateško partnerstvo je močnejši kot vsa bruseljska in vsa slovenska birokracija. Do dokončne odločitve je še nekaj korakov, vendar bo skoraj gotovo, tudi zaradi vloge, ki jo je odigrala občina Ormož, v Sloveniji steklo še veliko sladkornih kampanj.
Seveda se v življenju vse ne razpleta tako, kot si zastavimo. Kljub zavedanju, da so občine vplivne in močne samo tam, kjer imajo večje število prebivalcev, ste se v Središču ob Dravi in v Svetem Tomažu pri Ormožu odločili za neke vrste sobranje na obrobju. To je povsem legitimna odločitev, čeprav vem, da jo nekateri že obžalujejo. Ne glede na to pa bomo s to odločitvijo stopili v novo obdobje prihodnosti in to takšne, vam zagotavljam z vso svojo integriteto, da občina Ormož ne bo v ničemer na slabšem. Celo več, s svojimi danes še soobčani želimo biti jutri dobri sosedje, sosedje, s katerimi želimo razvijati sodelovanje, ki bo prinašalo rezultate vsem sedanjim in bodočim generacijam. V okviru naših možnosti in znanja bomo seveda pomagali vsem, ki bodo za to pomoč nastavili roko. V odkritem in široko zastavljenim partnerstvu za razvoj Prlekije, kjer občina Ormož še vedno igra pomembno vlogo, smo namreč že pokazali, da je partnerstvo lahko temelj za višje in bolj trdne zgradbe kot pa kakršnokoli neproduktivno politiziranje. Zaradi tega bomo v sodelovanju odkrivali in uresničevali nove izzive in nove projekte za prihodnost.
Nadaljevanje na 2. strani.
Vili Trofenik, vaš župan
Kmetje iz SV Slovenije, tudi ormoški, bodo najverjetneje lahko sejali sladkorno peso tudi v prihodnje (Foto: TSO)
TATSCHL - HOLDING ŽELI KUPITI TSO
Nadaljevanje s Istrani. Zaradi slabega izplena, hitrosti in doslednosti pri spoštovanju evropskega tržnega reda za sladkor in zato, ker se je prav v obdobju največje dinamike razprav o tem, kako bomo začeli zapirati TSO, v Ormožu pojavila možnost, da bi cukrco vendarle ohranili pri poslovnem življenju, je zdaj možnost za njeno preživetje večja kot je bila kadarkoli v zadnjih letih. Avstrijska družba TATSCHL - Holding, sicer dolgoletna poslovna partnerica TSO, je namreč pripravljena rešiti našo tovarno in s tem delovna mesta ter vse dejavnosti, ki so v Ormožu kakorkoli povezane z delovanjem tega kolektiva. To bi storili z nakupom večinskega lastniškega deleža TSO, ki temelji na poslovnem načrtu nadaljevanja predelave sladkorja v Ormožu. Na ta način bi ohranili edino slovensko tovarno sladkorja pri življenju, avstrijski investitor pa je za podkrepitev resnosti svoje namere tudi predlagal, da bi za manjšinskega partnerja v upravljanju TSO bil pripravljen sprejeti še pridelovalce sladkorne pese, zadruge ali kmetijske organizacije, ki so povezane s pridelovanjem sladkorne pese.
Ob tem pa je prav tako pomembno, da imajo avstrijski investitorji za TSO pripravljen tudi zanimiv program spremljevalnih dejavnosti, saj se na tej lokaciji želijo ukvarjati tudi z energetiko. To pa pomeni, da bi svojo odvisnost od tržnih nihanj v sladkorni industriji, bistveno zmanjšali, stabilnost delovnih mest in razvojnih priložnosti pa povečali. Avstrijski investitorji so bili
razočarani nad odzivom predstavnikov vlade za njihovo ponudbo za ohranitev tovarne. Zato so se zatekli k Ormoškemu županu, ki je o tem seznanil tudi predsednika vlade, kar je botrovalo pozitivnim premikom naprej. Trenutni izračuni namreč kažejo, da bi avstrijski investitor v večinski lastniški delež TSO, lahko ustvarjal 100 evrov akumulacije pri toni predelanega sladkorja. To pa je izračun, ki ne opravičuje razmišljanja, da bi TSO preprosto ukinili. Tudi zaradi njega zdaj lahko v Ormožu bolj optimistično zremo v prihodnje sladkorne kampanje. Vredno je nadaljevati z vsemi aktivnostmi, ki lahko pripomorejo k nadaljevanju obratovanja TSO ter ustvarjati pogoje, da bi avstrijski investitorji lahko uresničili svojo poslovno idejo.
Upanje za uspešno realizacijo začetih dogovorov narašča prav v teh tednih. Sredi letošnjega avgusta so se vendarle začeli spreminjati odnosi državnih organov do ideje, da je vredno poskusiti tudi s projektom nadaljevanja proizvodnje sladkorja v Ormožu, ki smo jo spodbujali iz Občine Ormož. Prišlo je tudi do srečanja med predstavniki sedanjih večinskih lastnikov in novih investitorjev, s čimer se je upanje na to, da bodo sklenili poslovni dogovor, na osnovi katerega bo cukrca lahko poslovala tudi v prihodnosti, močno okrepilo.
Župan Občine Ormož, Vili Trofenik, je na povabilo sindikata in sveta delavcev TSO ponudbo avstrijskega investitorja in perspektivo tovarne predstavil na razgovoru z njimi v tovarni. S tem je bistveno zmanjšal njihovo zaskrbljenost za prihodnost TSO, hkrati pa jim zagotovil, da bo svojo pozornost ohranitvi TSO namenjal še
naprej. S predstavitvami možnosti, da bi Ormož ohranil znanje in tradicijo ter industrijski potencial za proizvodnjo sladkorja, je tudi v državnih strukturah zbudil precejšen interes. Ker pa bo treba spremeniti tudi državno odločitev, da se TSO zapre za simbolično odškodnino, sladkorna pese pa preneha pridelovati, bo treba še veliko aktivnosti za dosego končnega cilja. Pri tem pa je pomembno, da so prizadevanja za ohranitev delovanja TSO začeli
intenzivno podpirati tudi pridelovalci sladkorne pese in njihove organizacije. Zato so pričakovanja, da bo Tovarna sladkorja poslovala še naprej, vse bolj upravičena. Tudi zato, ker imamo v Ormožu dovolj usposobljene industrijske infrastrukture, ki lahko tudi za nove in dopolnilne dejavnosti investitorjem zagotavlja razvojne perspektive, Občini Ormož pa okrepi vlogo v industrijskem razvoju celotne regije in države.	O.K.
SPREJET STRATEŠKI DEL OBMOČNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA OBMOČJE PRLEKIJE
RAZVOJNI PROGRAM PRLEKIJE ZA DVIG GOSPODARSTVA TER SOCIALNO PRAVIČNO IN OKOLJU PRIJAZNO POKRAJINO
Vili Trofenik ostaja predsednik Območnega razvojnega sveta Prlekije do izteka tekočega mandata županov
Župani sedmih prleških občin, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ormož, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej so na 5. seji območnega razvojnega sveta, dne 28. avgusta 2006 potrdili strateški del območnega razvojnega programa, hkrati pa partnerstvo Prlekije aktivno pristopa k izdelavi izvedbenega dela programa.
Občine dveh sosednjih regij Pomurja in Podravja so se povezale v Območno razvojno partnerstvo Prlekije v začetku letošnjega leta, ker želijo pospešiti razvoj s skupnim reševanjem problemov podeželskega območja. Slaba infrastruktura, pomanjkanje strokovnih kadrov in znanja, trendi depopulacije oz. praznjenja najslabše razvitih območij ter slaba sposobnost črpanja sredstev iz evropskih skladov so narekovale povezovanje občin v učinkovitejše enote. Namen projektov, ki se pospešeno pripravljajo, je zagotoviti možnosti za vračanje mladih izobraženih ljudi in osvajanje novih znanj lokalnega prebivalstva. Prlekija se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino, kar so člani partnerstva vzeli kot izhodišče za razvoj turizma, ki lahko zaradi prepletenosti s številnimi gospodarskimi sektorji omogoči največje učinke na razvoj območja.
Na osnovi analiz stanja v gospodarstvu, kmetijstvu, okolju in infrastrukturi, javni upravi in stanja človeških virov, so prleške občine definirale štiri razvojne prioritete, ki so usklajene z državnimi in regijskimi razvojno-investicijskimi prioritetami:
•	globalna konkurenčnost,
•	izboljšanje kakovosti življenja,
•	dostopnost podpornih sredstev,
•	izboljšanje učinkovitosti države.
Splošni cilji priprave območnega razvojnega programa so izboljšanje osnov za življenje in delo v Prlekiji, hitrejše dohitevanje razvitejših slovenskih in evropskih regij ter ustvarjanje pogojev za trajnostni razvoj Prlekije - razvoj tako za sedanje kot tudi za prihodnje generacije. Pri pripravi programskega dela poleg občin sodelujejo mreža razvojnih agencij Gornje Radgone, Ljutomera in Ormoža ter zunanje institucije in strokovnjaki. Območni razvojni svet je na zadnji seji za koordinatorja v mreži razvojnih agencij imenoval Podjetniško razvojno agencijo Gornja Radgona, ki bo v času izdelave programskega dela usklajevala delo agencij, kar se je glede na
dosedanje izkušnje pokazalo za nujno potrebno. Na zadnji seji so župani potrdili tudi kriterije za uvrstitev projektov v programski del razvojnega programa, ki so enaki kot v Podravju. Projekti morajo biti usklajeni z državnimi, regijskimi in območnimi razvojnimi prioritetami. Minimalna vrednost projekta mora znašati 140 milijonov tolarjev za investicijske projekte, za neinvestici-jske projekte pa 70 milijonov tolarjev.
Projekti, ki jih namerava v območni razvojni program in regionalni razvojni program za Podravje vključiti občina Ormož, pomenijo predvsem uresničevanje že začetih projektov, nekaj pa je tudi povsem novih. To so nadaljevanje umetnega bogatenja podtalnice in izgradnje namakalnega sistema, izgradnja Centra za skladiščenje, obdelavo in pakiranje zelenjave, v sodelovanju z občino Ljutomer izgradnja vodovoda Ljutomer -Jeruzalem - Robadje, izgradnja sežigalnice z regijsko deponijo komunalnih odpadkov, proizvodnja bioetanola, zaščita podtalnice (izgradnja kanalizacije v KS Podgorci, dograditev kanalizacije z razširitvijo čistilne naprave na območju Velike Nedelje, izgradnja čistilne naprave s kapaciteto cca. 8.000 enot v Ormožu ter izgradnja kanalizacije s čistilno napravo na območju Središča ob Dravi), ureditev grajske pristave za potrebe etno-
grafske in arheološke zbirke, izgradnja turistično rekreacijskega in kulturno konferenčnega centra ter na celotnem območju Partnerstva projekt učinkovitejše obravnave strank - hitrejši in odzivnejši čas lokalne samouprave. Občini Ormož bo v obdobju od leta 2007 do 2013 pripadlo približno 6,5 milijonov evrov iz naslova regionalnega sklada za pospeševanje razvoja.
Območni razvojni svet partnerstva je na svoji 2. seji za predsednika izvolil župana občine Ormož Vilija Trofenika, za namestnika predsednika pa župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša. Mandat predsednika in njegovega namestnika traja na podlagi 8. člena pogodbe o vzpostavitvi partnerstva 6 mesecev. Ker je občina Ormož kot predsedujoča partnerstvu opravljala številne aktivnosti pri pripravi strateškega dela programa in bi s prenosom predsedstva na naslednjo občino nastala vrzel pri pripravi programskega dela, so župani soglasno podprli podaljšanje mandata predsednika Viliju Trofeniku in namestniku predsednika Antonu Kampušu do konca tekočega mandata županov, to je roka, do katerega bodo končane vse aktivnosti v zvezi s pripravo regionalnih in območnih razvojnih programov.
N.B.
IZVAJANJE LETOŠNJIH INVESTICIJ SE INTENZIVNO NADALJUJE
kop.podj.ormoz@siol.net
Zaradi dolgotrajnih procedur pri oddaji javnih naročil je v Občini Ormož javni razpis za izbiro izvajalcev del načrtovanih investicij v občini potekal šele v mesecu juliju. Za modernizacijo lokalne ceste v Lahoncih, prenovo atletskega stadiona, gradnjo vpadnice v industrijsko cono in prestavitev lokalne ceste Mihalovci - Jeruzalem je bilo izbrano Komunalno podjetje Ormož d.o.o. V avgustu so podpisali pogodbo za začetek del, aktivnosti pa kljub prezasedenosti gradbenih podjetij, ki to poletje gradijo po vsej Sloveniji, že potekajo.
NA LOKALNI CESTI LAHONCI ŽE POTEKAJO ZEMELJSKA DELA
Lokalna cesta v Lahoncih je trenutno eno veliko gradbišče, saj za njeno modernizacijo že potekajo zemeljska dela, odvod n ja-vanje, gradnja nasipov in priprava tamponske plasti iz gramoza. Skupaj bo obnovljenih približno 2,5 kilometra cest.
(Foto: KPO d.o.o.)
OBVOZNICA SVETINJE JE ZAKOLIČENA
Prestavitev trase Mihalovci - Jeruzalem, ki bo sedaj po novem speljana ob robu naselja Svetinje, je že v začetnem zagonu. Nova rešitev, ki bo olajšala predvsem vožnjo vseh jeklenih konjičkov skozi ozke ulice naselja, obsega novogradnjo lokalne ceste, rekonstrukcijo obstoječe, oporni zid, novo parkirišče v velikosti 706 m' in ureditev nove razsvetljave. Prav tako se pred-
videva rekonstrukcija komunalnih vodov in javno vodovodno omrežje.
Na novo speljana cesta bo naselje Svetinje razbremenila hrupa, pospešila razvoj turizma v kraju in predvsem zaščitila kulturne spomenike.
V	INDUSTRIJSKI CONI ORMOŽA KMALU NOVA CESTA
Na področju, kjer bo potekala nova povezovalna dvopasovna cesta, ki bo razbremenila križišče obvoznice iz Ljutomerske ceste, se trenutno izvajajo zemeljska dela, izkopi ter nasipi. Naredil se bo tudi propust čez hudourniški jarek, ki poteka mimo podjetja Carrera Optyl ter rekonstrukcija vodovoda, ki poteka po trasi nove ceste.
OBNOVA ATLETSKE STEZE V ORMOŽU
V	Mestni grabi je obnova atletskega stadiona v največjem zagonu. Potekajo pripravljalna in rušitvena dela, izkopi in odvoz materiala. Do Atletskega stadiona Ormož se bo zgradila tudi povezovalna cesta, v dolžini 590 m, ki bo imela urejen tudi pločnik za pešce ter kolesarsko stezo, za katero že odvažajo material in izvajajo rušitvena dela.
Izvajalci del bodo na novem stadionu zgradili zaključne elemente steze za skok v daljino, betonsko jamo za vodno oviro, suvanje krogle, odrivne deske za skok v daljavo in skok ob palici (Foto: KPO d.o.o.)
LOKACIJSKA NAČRTA ZA VZHODNO OBVOZNICO IN NASELJE PRI VINSKI KLETI V PRIPRAVI
bostjan.najzar@ormoz.si
V začetku septembra je na Občini Ormož potekala prva prostorska konferenca za občinski lokacijski načrt za vzhodno obvozno cesto. Lokacijski načrt predvideva ureditev ceste med meddržavnim mejnim prehodom Ormož in glavno cesto G1-2. Cesta je mišljena kot dvopasovna cesta z izven nivojskim križanjem na dveh mestih, s čimer bi bilo mogoče ukiniti pet nivojskih križanj ceste in železnice in s tem povečati prometno varnost. Na predvideno vzhodno obvozno cesto bi se navezala tudi cesta iz gramoznice Jurkovec.
Med vinsko kletjo, letnim kopališčem, obstoječim stanovanjskim naseljem enodružinskih hiš in naseljem Dolga lesa pa se predvideva izgradnja
stanovanjskih objektov. Predvideno ureditveno območje, ki se bo urejalo z lokacijskim načrtom, leži med mestno cesto 304-361 in vinsko kletjo Ormož na zahodu, mestno cesto 304-371 in naseljem Dolga lesa na vzhodu ter zbirno mestno cesto 303-031 na severu.
Vzhodna obvoznica bo ob železniški postaji tekla mimo TSO in se na vzhodu Ormoža priključila obstoječi obvoznici (Foto: Občina Ormož)
V OBČINI ORMOŽ DOBER ODZIV NA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
kpo.odpadki@siol.net
Ločeno zbiranje odpadkov se v občini Ormož izvaja že kar na 40 ekoloških otokih oziroma zbiralnicah ločenih frakcij. Vsi ekološki otoki so opremljeni z zabojniki za ločeno zbiranje papirja, stekla, plastenk in pločevink. Zbiralnice so postavljene v skladu s predpisi Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami odpadkov in sicer tako, da en ekološki otok zadostuje potrebam približno 500 prebivalcev.
Ločeno zbrani odpadki tako ne polnijo dragocenega prostora na odlagališču, temveč se
vrnejo v industrijo kot sekundarne surovine. S tem se bistveno zmanjša obremenjevanje okolja. Odpadke, zbrane na ekoloških otokih, začasno skladiščimo in nato oddamo družbi za ravnanje z odpadno embalažo.
Na zelo zahtevne standarde na področju ravnanja z odpadki se bomo morali navaditi prav vsi. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo predpisuje namreč visoke globe, tako za vse izvajalce javnih služb (od 4.000 do 40.000 evrov), z globo od 40 do 1.200 evrov pa se lahko kaznuje tudi imetnik odpadkov, če jih ne ločuje.
Dober primer za pravilno ravnanje z odpadno embalažo je tudi ločevanje nagrobnih sveč na pokopališčih. Bodite pozorni in preden odvržete svečo v koš, preberite, kaj piše na koših! Prvi koš zbira le embalažo sveč, drugi pa je namenjen njihovim kovinskim pokrovčkom.
Sodelujmo z naravo in narava bo sodelovala z nami!
Takšne zbirne posode so bile na vseh pokopališčih v občini Ormož postavljene že pred enim letom. Odziv obiskovalcev pokopališča je bil do sedaj zadovoljiv, vendar se še vse prepogosto zgodi, da zaide cela sveča s pokrovčkom vred v nepravi koš. (Foto: KPO Odpadki Ormož)
ZA ŠE BOLJ KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE V OBČINI
obcina.ormoz@ormoz.si
V ORMOŽU SODOBEN GRAJSKI KOMPLEKS
Med drugim bo mesto dobilo nov centralni mestni trg, Konferenčno-kulturni center, dvoetažno parkirišče in vodni park
Občina Ormož bo v prihodnosti revita-lizirala in na novo uredila celoten kompleks okoli ormoškega gradu in Grajske pristave, Mestnega parka in kompleksa letnega kopališča.
Za področje okoli gradu ter pristave se načrtuje ureditev prostora za potrebe muzejskega kompleksa in novega Konferenčno-kulturnega centra, ki bo z nastanitvenimi, gostinskimi in turističnimi uslugami pokrival potrebe širše regije.
V Grajski pristavi bosta urejeni etnografska in etnološka zbirka, stavba pa bo s zastekljenim nadstreškom povezana z gradom, kjer se predvideva zasteklitev atrija. Na področju sedanje bencinskega servisa se bo zaradi povečanih
potreb zgradilo dvoetažno parkirišče. Med omenjenimi stavbami se bo uredil centralni mestni trg, ureditev prostora pa v veliki meri narekujejo namen in značaj stavb, ki ga obkrožajo. Seveda bo trg namenjen le pešcem, zaradi pomembne kulturne in družbene vloge pa naj bi postal center dogajanja v mestu.
Uredile se bodo tudi obstoječe parkovne površine, kjer vas bo pomirjal in navduševal tudi pogled na umetno jezero oziroma ribnik, odprto arheološko razstavo, obnovljen lipov drevored ter ostale nove ali obnovljene površine. Razširitve bo deležen še bazen, kjer se boste lahko sproščali v novem vodnem parku.
URBANISTIČNA UREDITEV GRAJSKEGA KOMPLEKSA - ORMOŽ
Legenda:
1	grajska pristava -	etnografski in	4	konferenčno kulturni center	8	spominsko obeležje	13	otroško igrišče
arheološki muzej	5	dvoetažno parkirišče	9	spomenik žrtvam vojne	14	parkirišča in zelenica
2	povezava grajske	pristave	6	centralna parkovna ureditev	10	jezero	15	letno kopališče - razširjeno
z gradom	7	spominska obeležja	11	skansen	16	parkirišča
3	grad z odprtim'ali zastekljenim	zaslužnih mož	12 grajski drevored
atrijem •
SONCE
GOSPODARSVO / AKTUALNO
4
September 2006
Intervju: Pier Maria Francesconi, generalni direktor Carrere Optyl d.o.o.
ŠE 150 NOVIH DELOVNIH MEST V NASLEDNJIH TREH LETIH
Rešena bo tudi problematik parkirišč, za katero se je Občina Ormož zelo angažirala
Carrera Optyl d.o.o. je s trenutno 1532 zaposlenimi največji zaposlovalec v občini Ormož. Podjetje je s svojo nenehno rastjo in izjemno hitrim razvojem ogromno pripomoglo k znižanju brezposelnosti in sicer na vsega 10 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih letih in najmanj v regiji. Poleg tega je Carrera Optyl najbolj zaslužna tudi za to, da so se migracijski tokovi, ki so v preteklosti vodili iz občine Ormož, obrnili v drugo smer.
Korenine podjetja Carrera Optyl segajo v davno leto 1975, ko je bila v sklopu takratne tovarne Jožeta Kerenčiča zaključena gradnja tovarne Optyl. Po likvidaciji je podjetje, ki se je sicer ponašalo z edinstveno tehnologijo izdelovanja očal, leta 1996 odkupil italijanski koncern Šalilo. Zaradi precejšnjega števila presežnih delavcev -od približno 500 bi jih namreč morali odpustiti kar polovico, je tovarno in njene zaposlene čakala dokaj žalostna usoda. Zato lahko rečemo, da se je tok zgodovine ob prevzemu s strani Šalila ter ob prihodu novega direktorja, Piera Marie Francesconija, na srečo obrnil.
Po ogledu proizvodnih in ostalih prostorov, smo se brez besed prepričali, da je lahko Carrera Optyl v vseh pogledih vzor kateremkoli proizvodnem podjetju v najbolj razvitih državah. Urejeni
in neverjetno čisti prostori, dobri pogoji za delo, ambulanta, velika jedilnica in še bi lahko naštevali, pa kažejo na to, kako zelo vodstvo podjetja skrbi za svoje zaposlene.
Obsežna investicija v nadgradnjo in razširitev obstoječih programov je botrovala dejstvu, da so vsi zaposleni obdržali svoja delovna mesta. Kako pa se je Carrera Optyl razvijal naprej?
“Začetni vložek v modernizacijo in razvoj tovarne v višini približno 50 milijonov evrov je zadostoval, da smo poleg ohranitve delovnih mest naših takratnih sodelavcev že v začetku leta 1997 pričeli še dodatno zaposlovati. Skladno z višino investicij, ki jih v razvoj namenimo vsako leto, stalno povečujemo tudi število zaposlenih. V desetih letih uspešne rasti in neprestanega razvoja imamo v tem trenutku že preko 1530 sodelavcev in smo največje proizvodno podjetje tako v občini Ormož kot tudi v širši regiji."
Carrera Optyl je tehnološko in organizacijsko izjemno moderno in napredno podjetje, ki je lahko mnogim slovenskim in tudi tujim podjetjem za vzor. Kako pa se v vaši sredini počutijo zaposleni?
“Carrera Optyl je po besedah uprave Safila pravi biser koncerna. Nekoč so znanja in izkušnje k nam prinašali njihovi strokovnjaki, sedaj pa se je tok obrnil in jih v Ormož pošiljajo z namenom, da se od nas kaj naučijo. Naša 'mati' Carrero Optyl zelo ceni in upam si reči, da podobno misli tudi večina naših zaposlenih.
Pier Maria Francesconi: “Še bomo zaposlovali.”
Pogoji dela so se skozi leta, sploh odkar je podjetje prevzel Safilo, zelo izboljšali. Zaposlene stalno izobražujemo, zgledno skrbimo za njihovo socialno in zdravstveno varnost, za njihov karierni in osebni razvoj. Zavedamo se, da so zaposleni naše največje bogastvo in zato naredimo vse, kar je v naši moči, da ga ohranimo. Zaposleni to spoštujejo in nam vračajo z lojalnostjo, predanostjo in trudom. Zgledno sodelujemo tudi s sindikati ter ostalimi ključnimi javnostmi, saj verjamemo v dialog in v moč prijazne besede.”
Pred kratkim ste odkupili nekdanji Plast Dispenser. Kaj to pomeni za vaše podjetje in kakšni so vaši načrti z novo pridobitvijo?
“Prostore bivšega Plast Dispenserja pravkar urejamo in načrtujemo, da bo v njih konec tega leta stekel tretji proizvodni program. Samo za investicijo v ta program bomo poleg stroškov, ki smo jih imeli z odkupom podjetja, letos namenili okoli 2 milijona evrov. Pred kratkim smo za ta projekt uspeli pridobiti tudi nepovratna državna sredstva v višini 150 milijonov tolarjev. Seveda pod pogojem, da v naslednjih treh letih in za najmanj pet let zagotovimo dodatnih 150 delovnih mest."
Menda se obeta rešitev enega najbolj perečih problemov vaših zaposlenih. Kdaj bo v okolici Carrere Optyl končno dovolj parkirnih mest?
“Po besedah Vilija Trofenika, župana občine Ormož, ki se je za rešitev problematike zelo angažiral in koncesionarju zagotovil primerno zemljišče, bodo nova parkirišča na voljo predvidoma do konca oktobra letos. Verjamem, da bo ob primerni ceni parkirišče s 400 parkirnimi mesti za koncesionarja pomenilo rentabilno investicijo ter da bo s tem rešen problem, ki ga ima s parkiranjem veliko naših sodelavcev.”
PM.
ŠOLARJI V OBČINI ORMOŽ ZAKORALI V NOVO ŠOLSKO LETO Z OBNOVLJENIMI IN SODOBNO OPREMLJENIMI PROSTORI
Občina Ormož je v letu 2006 namenila skoraj 170 milijonov tolarjev obnovi objektov in nabavi nove opreme za izobraževanje. Večina investicij v osnovne šole je že končanih ali bodo končane v prihodnjih dneh. Tako so se v osnovni šoli Ivanjkovci ter v podružnici na Kogu učenci razveselili prenovljene kuhinje in nove kuhinjske opreme. Šolarje v Veliki Nedelji pa so pričakale obnovljene sanitarije, energetsko sanirana telovadnica s prvo obnovo 20 let starega parketa in garderobne omarice, kjer bodo lahko varno shranjevali svoje stvari.
Del sredstev iz občinskega proračuna je občina namenila nabavi opreme za specializirane učilnice, ki omogočajo bolj kakovosten in zanimiv pouk. V Ivanjkovcih so opremili družboslovno
učilnico, v Ormožu imajo novo gospodinjsko učilnico, v Miklavžu pri Ormožu pa so se otroci razveselili nove opreme v naravoslovni učilnici. V šoli Tomaž so v specializirani računalniški učilnici uredili klimatsko napravo, ki bo nudila boljše pogoje za učenje ob računalnikih. Življenje v informacijski družbi je danes brez uporabe sodobne računalniške opreme postalo nepredstavljivo tudi pri šolskem pouku. Zato bo Občina Ormož v letošnjem letu skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport sofinancirala nabavo računalniške opreme za osnovne šole in gimnazijo Ormož v skupni vrednosti kar 16 milijonov tolarjev.
Starše otrok iz vrtca Miklavž pri Ormožu kmalu ne bo več skrbela stara salonitna kritina, ki bi lahko ogrožala zdravje tako obiskovalcev vrtca kot vseh ostalih, ki imajo opravke v bližini. Okrog vrtca je
tudi že postavljena nova zaščitna ograja, ki bo še dodatno poskrbela za varnost otrok. Občina bo v letošnjem letu sofinancirala še nabavo opreme in druga investicijska vzdrževanja po posameznih enotah vrtcev v občini.
Za dograditev in rekonstrukcijo kotlovnice za osnovno šolo in športno dvorano v Ormožu, ki bo tudi priključena na uporabo zemeljskega plina, še poteka zbiranje ponudnika na podlagi javnega razpisa. Investicija znaša približno 45 milijonov tolarjev. Plinifikacija pomeni znižanje stroškov, saj je plin ne le cenejši, temveč se tudi plačuje sproti glede na porabo in ne vnaprej. Dela bodo potekala tako, da ne bodo motili šolskega pouka, končana pa bodo predvidoma do konca prvih šolskih počitnic v začetku meseca novembra. Tako bodo učenci in dijaki letošnjo zimo dočakali s
posodobljenim sistemom ogrevanja, kar bo naredilo šolo prijaznejšo tudi v mrzlih zimskih dneh. 20. septembra se bodo pričela tudi dela povezana s prikritjem športne dvorane v Ormožu, dela bodo prav tako zaključena do konca leta
Prostorna in sodobno opremljena gospodinjska učilnica v Ormožu že navdušuje tako dekleta kot lante (Foto: OŠ Ormož)
NOVE POŠTE V OBČINI ORMOŽ
Prizadevanja občine Ormož, ki v sodelovanju s Pošto Slovenije rešuje problematiko poštnih poslovnih prostorov na območju občine že od leta
V novem poslovno stanovanjskem objektu v Podgorcih bodo 4 stanovanja, prostori krajevne skupnosti in predvidoma tudi pošta
2001, so obrodila sadove. V Miklavžu pri Ormožu in Središču ob Dravi je občina predlagala gradnjo novih poštnih objektov, kajti obstoječe zgradbe so pestila nerešena denacionalizacijska vprašanja ali so bile zgradbe tudi drugače neustrezne za obno-
Nova pošta v pritličju sodobne poslovno stanovanjske zgradbe v Ivanjkovcih, kjer je tudi krajevna zdravstvena ambulanta, je zaživela februarja 2006. V nadstropju so štiri stanovanja, dva v lasti občine, dva pa je odkupil Stanovanjski sklad RS.
vo, ki bi zadostila sodobnim potrebam poštne dejavnosti.
V Ivanjkovcih in Podgorcih pa sta zrasla poslovno - stanovanjska objekta, v katerih je Občina Ormož skupaj s Stanovanjskim skladom RS pridobila po
Nova pošta v Središču ob Dravi je bila zgrajena leta 2004 in se nahaja v samem centru kraja
štiri stanovanja. V teh dveh krajih so v zgrajenih objektih tudi prostori Telekoma in krajevne skupnosti, v Ivanjkovcih pa še splošna zdravstvena ambulanta. V pritličju obeh objektov so poslovni prostori, kjer sta predvideni novi pošti.
■■
Zapleteni denacionalizacijski postopki potencialno ustreznih obstoječih zgradb, so pristojne prisilili v izgradnjo nove pošte v Miklavžu pri Ormožu, ki stoji v bližini kmetijske trgovine
TRSTENIK TUDI URADNO KRAJ V OBČINI ORMOŽ, POVEČANJE NASELJA SVETINJE
Na pobudo prebivalcev dela naselij Mihalovci in Veličane je občina Ormož na julijski seji občinskega sveta sprejela odločitev o preimenovanju v nov kraj Trstenik. Za lokalno prebivalstvo ni to ime nič novega, saj se hrib nad regionalno cesto proti Ivanjkovcem (od Janžekove vile do Svetinj) že od nekdaj imenuje Trstenik. Lani uradno ustanovljeno naselje Svetinje pa se bo povečalo za osem hiš iz naselja Veličane.
Obe pobudi prebivalcev Krajevne skupnosti Ivanjkovci izhajata iz želje po večji razpoznavnosti krajev, privabljanju turistov in posledično razvoju območja. Ime Trstenik uporabljajo vsi domačini in obiskovalci, nahaja se na različnih turističnih kartah, med drugim na karti, ki označuje Ormoško vinsko turistično cesto. Novo naselje, čez katerega pelje tudi turistična
pešpot, zajema del naselja Mihalovci s hišnimi številkami od 61/a do 78 ter del naselja Veličane s hišno številko 74.
Del naselja Veličane od hišne številke 55 do 63 pa se bo na željo krajanov priključil oziroma se preimenoval v Svetinje. Pri lanskem uradnem poimenovanju naselja Svetinje omenjeni pobudniki zaradi časovne stiske niso imeli priložnosti urediti priključitve. Tako sta ostala dva turistično pomembna objekta, Gostišče Taverna in Zidanica Malek v kraju Veličane, kar je za obiskovalce zavajajoče in povzroča številne nevšečnosti.
Sedaj je na vrsti Geodetska uprava, ki mora v roku šestih mesecev urediti vse potrebne spremembe v evidenci hišnih številk in registru prostorskih enot ter poslati lastnikom stavb nove tablice s hišnimi številkami. Krajani si bodo seveda morali urediti tudi nove osebne dokumente.	N.B.
PRAZNIK TRGATVE LETOS ŽE DEVETIČ VABI NA SVETINJE
Toplo jesensko sonce, pesem klopotcev, ponudba domačih vinogradnikov in pester zabavni program ponovno vabijo na tradicionalni praznik trgatve na Svetinje. Turistično društvo Ivanjkovci se že nekaj časa aktivno pripravlja na praznik in obljublja številne goste, ki bodo prikazali običaje, povezane s trgatvijo, vinogradniki bodo razveseljevali z “rujno kapljico” in ostalimi dobrotami, dnevnemu dogajanju pa bo sledila tudi večerna zabava.
Praznovanje se bo pričelo že v petek, 22. septembra, z večerom duhovne glasbe, namenjenim vsem, ki imajo radi duhovno ritmično glasbo, črnsko duhovno in ljudsko glasbo. V soboto, 23.
septembra, bo od 10. do 16. ure organiziran pohod po vinski cesti, kjer bodo ogled kleti, vinoteke in prehrano ponudili vinogradniki in gostišča v Mihalovcih, na Svetinjah in Jeruzalemu. Obiskovalci se bodo lahko o lepotah vinorodne pokrajine prepričali tudi na panoramski vožnji s kočijo ali s štirikolesniki. Ob 17. uri bo koncert v svetinjski cerkvi, uro kasneje pa se začne prireditev Trgatev v pesmi, besedi in plesu, kjer bodo prikazani stari običaji, ljudske pesmi in plesi. Od 20. ure dalje bo obiskovalce zabavala skupina Čuki.
23. septembra se na Svetinjah ponovno obeta res pestra ponudba dogajanj, na katerih ne smete manjkati!
N.B.
Iz Sladkega in s soncem obsijanega grozdja bo kmalu pritekel dober mošt za kvalitetno vino letnika 2006 (Foto: Štefan Hozyan)
BO HOFER TUDI V ORMOŽU PRIVABIL MNOŽICE KUPCEV?
V Ormožu bo nova Hoferjeva poslovalnica stala na Ljutomerski cesti ob elektro-transformatorski postaji.
Zemljišče je zagotovila Občina Ormož, za kar je prejela zelo solidno plačilo. Zgradili bodo moderno poslovalnico s 1.353 m neto površine, od tega bo 900 m prodajne površine in 130 širokih parkirnih mest. Zaposliti nameravajo približno 15 oseb, od tega 2 poslovodji. Hofer načrtuje otvoritev trgovine konec leta 2006, ko bodo kupcem, kot ob vsaki otvoritvi, ponudili
določene otvoritvene izdelke po ugodnejših cenah.
Hofer je del nemške skupine Aldi-SOd, ki posluje v Nemčiji, Avstriji, Švici, Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstraliji, ZDA in v Sloveniji. Skupina slovi predvsem po racionalno urejenem sistemu prodaje in proizvodnji lastne blagovne znamke. Prve poslovalnice pri nas so odprli decembra 2005, sedaj je kupcem na voljo že 15 poslovalnic, do konca leta pa načrtujejo vključno z ormoško poslovalnico odpreti še 20 novih. N.B.
IVAN LIKAVEC JE PRAZNOVAL 100. ROJSTNI DAN
Letošnje poletje je Ivan Likavec iz Ormoža praznoval že svoj 100. rojstni dan. V Ormož je prišel leta 1921 in se zaposlil v Kuharičevi trgovini, pri svojem stricu. Ker so jim po vojni trgovino odvzeli, je kasneje poiskal delo v državni službi, kjer je ostal do upokojitve. V prostem času se je ukvarjal s športom in bil kar 50 let aktivni lovec. Svetovna vojna mu ni prizanesla, saj je moral dve leti preživeti v koncentracijskih taboriščih v Franciji in v Dachau v Nemčiji. Se je pa toliko bolj razveselil konca vojne, ko se je lahko zdrav vrnil k svojim domačim. To je bil dogodek, ki se ga še danes najraje spominja.
Pravi, da sta za dolgo življenje potrebni predvsem zmernost in razumevanje v družini. Z ženo Miro, ki je letos praznovala že tudi visok jubilej 90 let, sta srečno poročena že vrsto let, poleg tega ga še posebej osrečuje dejstvo, da so ga ženini otroci sprejeli za svojega. Kljub visoki starosti je še vedno vitalen, dobrega zdravja in dnevno spremlja dogajanja doma in po svetu, saj vsako jutro po zajtrku najprej prebere časopis in zvečer pred spanjem pogleda še poročila na televiziji. Rad pobrska tudi po svojem vrtu in komentira, da so nekdaj živeli bolj sproščeno kot danes, ko je tempo življenja postal zahtevnejši.	N.B.
Ivanu Likavcu je ob častitljivem jubileju čestital tudi župan Občine Ormož, Vili Trofenik
NOV PRODAJNO POSLOVNI CENTER HOLERMUOS DOBIVA SVOJO PODOBO
Ob križišču Ljutomerske in Opekarn iške ulice v Ormožu nastaja nov prodajno poslovni center, ki bo obsegal približno 14.000 m', od tega bo 7.000 m' uporabnih površin, zagotovljeno pa bo tudi ustrezno število parkirnih mest. Center Holermous je zasnoval projektant Andrej Kalamar, ki je želel ustvariti sodoben prodajno poslovni center. Vključeval bo dva objekta, pritlični trgovski ter etažni del, ki je v kletnem delu predviden za skladišča. Pritličje je namenjeno sodobnim prodajnim lokalom, v nadstropju pa bodo poslovni prostori. Objekta sta med seboj povezana z nadkrito avlo, kjer bo lačnim nakupovalcem in zaposlenim na voljo tudi gostinska ponudba.
Kot nam je povedal investitor IGD Holermuos d.o.o. iz Ormoža, so vso potrebno dokumentacijo za gradnjo centra pridobili v mesecu juniju 2006, pri čemer so posebej izpostavili pripravljenost sodelovanja vseh občinskih in upravnih institucij.
Lokali različnih velikosti od 50 do 300 m' so namenjeni prodaji oziroma najemu. Na podlagi objavljenega razpisa bodo v začetku oktobra potekali razgovori in sklepanja pogodb z zainteresiranimi, ki jih po navedbah investitorja ni malo. Center bo delno zaživel še letos in sicer v mesecu decembru, preostali del pa predvidoma spomladi leta 2007.
N.B.
Veliko zanimanje za nakup ali najem prostorov nakazuje uresničitev ambicij investitorja, da bo center postal središče trgovske in poslovne dejavnosti v Ormožu in širši okolici
GIMNAZIJA IN OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ Z ROKO V ROKI
BITI NAJBOLJŠI ZA OTROKE
“Biti najboljši za otroke” je moto, ki druži Gimnazijo in Osnovno šolo Ormož. Z močno in zvesto podporo Občine Ormož ustvarjata šolo, kakršno si želijo ne le vsi šolarji in dijaki, marveč tudi njihovi starši.
Prva šola v občini Ormož sega v daljno leto 1901, kjer je na njivi kmeta Ivana Kuhariča na Hardeku zrasla nemška šola. Njeno otvoritev je spremljalo okrog 4000 ljudi, ki so se zavedali pomembnosti trenutka odprtja prve šole v domačem kraju. Toliko večji ponos pa so Ormožani in Ormožanke začutili, ko so septembra 1998 z veliko pomočjo Bojana Burgarja, ravnatelja z že 7. mandatom v Osnovni šoli Ormož, in Vilija Trofenika, župana občine Ormož, ter drugih idejnih vodij, svoje gimnazijce poslali v Gimnazijo Ormož. Junija 2002 se je ormoška gimnazija svečano preselila v nove prostore,
kjer letos vpisuje že 9. generacijo gimnazijcev in gimnazijk.
Kot je povedala Sonja Posavec, ravnateljica Gimnazije Ormož, so si tudi v tem šolskem letu zastavili veliko projektov. Največji med njimi, “Motivacija za učenje in znanje”, želi s vprašalnikom “Kaj hočem?”, razdeljenim med učence, njihove starše in učitelje, postaviti cilje prihodnosti, ki jih bodo s skupnimi močmi ne le dosegli, marveč gotovo tudi presegli. Kajti brez prave motivacije in začrtanih ciljev, je vsak talent zaman. Le-teh pa na Gimnaziji Ormož zagotovo ne manjka, o čemer se lahko prepriča vsak, ki vstopi v sončne prostore nove gimnazije in začuti utrip vseh aktivnosti, ki bogatijo tako
šolske kot izvenšolske ure gimnazijcev in gimnazijk.
Tako ormoški dijaki že 4. leto sestavljajo Prleški slovar, se s prostovoljnim socialnim delom učijo humanega in strpnega odnosa do soljudi, v računalniško-novinarski skupini sami ustvarjajo spletno stran gimnazije, s petjem v pevskem zboru razveseljujejo vse ljubitelje glasbe, na že tradicionalnih delavnicah ustvarjajo voščilnice in nakit, se kot mladi filozofi urijo na debatnih krožkih ... Gimnazijke in gimnazijci ormoške gimnazije pa so tudi v letošnjem šolskem letu glavni organizatorji in nosilci tradicionalne občinske proslave ob Dnevu reformacije in občinske komemoracije, zato je Občina Ormož
še toliko bolj ponosna na njih.
Kot pravi Bojan Burgar, se zadovoljstvo otrok pozna po zadovoljstvu njihovih staršev, tako lahko rečemo, da se tudi razvitost občine Ormož pozna po razvitosti šolstva v občini Ormož. Če se sprehodimo ob gredicah, ki rastejo ob Osnovni šoli in Gimnaziji Ormož, se lahko zadovoljno nasmehnemo bodočim pravnikom in pravnicam, gasilcem in gasilkam, ekonomistom in ekonomistkam, kuharjem in kuharicam, učiteljicam in učiteljem, zdravnicam in zdravnikom, kmetijskim in strojnim inženirjem in inženirkam, ... bodočim ustvarjalcem novega sveta, Ormoža jutri.	H.P.
V VROČEM ZAČETKU POLETJA SO V OKVIRU MUZEJA ORMOŽ POTEKALI ŽIVAHNI TABORI
muzej.ormoz@siol.net
Dejavnost novega Muzeja Ormož poleti zajema tudi organizacijo in izvedbo raziskovalnih taborov, povezanih s strokovno dejavnostjo muzeja. Letošnje vroče junijske in julijske dni so se učenci, dijaki in študenti udeležili treh raziskovalnih taborov: etnološkega, arheološkega ter zgodovinskega Raziskovalno etnološki tabor z naslovom “Muzej v šoli - šola v muzeju” je konec junija pod vodstvom Nevenke Korpič potekal na OŠ Ivanjkovci, ki že od začetka 90. let zbira stare predmete in tako ohranja domačo kulturno dediščino. Šola ima že zajetno etnološko zbirko približno 200 predmetov, ki pomaga učencem, da že zgodaj razvijejo pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Nevenka Korpič, kustosinja-etnologinja iz ormoškega muzeja, je o delu na taboru povedala: “Prve tri dni so udeleženci tabora očistili šolske etnološke predmete, jih popisali ter dokumenti-
Letošnjega tabora so se udeležili tudi Vito, Matjaž, Kristjan, Sebastjan iz OŠ Ivanjkovci in Maruška ter Jurček iz OŠ Ormož (Foto: Muzej Ormož)
rali. Zadnja dva dni tabora pa sta zajemala delo na terenu. Udeleženci so odšli sami spoznavat življenje ljudi na tem območju. V Ivanjkovcih so obiskali družino Pergola, ki je ima veliko zaslug za obširno šolsko zbirko predmetov, v Veličanah jim je lončar Miran Trkulja predstavil skrivnosti lončarskega dela na vretenu, obiskali so tudi rojstno hišo Stanka Vraza v Cerovcu, si ogledali lovski dom v Ivanjkovcih ter odšli v Lahonce na obisk k sorodnikom fotografa Antona Kosija.”
Učenci so po zaključku vsi priznali, da je tabor minil prehitro in da se da na tak način spoznati mnogo novih ljudi. Za konec so pripravili tudi
zloženko o delu na taboru in šolski zbirki predmetov.
Raziskovalno arheološki tabor z naslovom “Eksperimentalna rekonstrukcija keltske lončarske peči in žganje keramike v njej” je bil organiziran v treh delih, vodil pa ga je kustos arheolog iz ormoškega muzeja, Marko Mele, ki je na kratko povedal: “Glavni cilj tabora je bil narediti podobno lončarsko peč iz časa mlajše železne dobe, kot je bila odkrita leta 1979 pri arheoloških izkopavanjih arheologinje Marjane Tomanič Jevremov.”
Prvi del tabora je bil namenjen spoznavanju prazgodovinske keramike, tehnik izdelave keramičnih posod nekoč in danes ter izdelavi podobnih posod. Na drugem delu tabora so taboreči rekonstruirali lončarsko peč, proces žganja keramike v rekonstruirani lončarski peči pa je predstavljal tretji del tabora.
Tretji, raziskovalno zgodovinski tabor, z naslovom “Ormoške ženske pred drugo svetovno vojno in po njej”, je v drugi polovici julija potekal pod vodstvom Zdenke Kresnik, v.d. direktorice Muzeja Ormož ter v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Ormož. Tokrat je udeleženke zanimala predvsem vloga ormoške ženske kot matere, soproge in gospodinje na eni strani ter zaposlene ženske na drugi strani. Osredotočile so se na čas pred drugo svetovno vojno in po njej. Zdenka Kresnik je razložila potek tabora: “Celotno raziskovalno delo je potekalo povečini na terenu. Udeleženke so v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož za začetek pregledale literaturo o splošnem položaju žensk v preteklosti, nato so obiskale ormoško pokopališče ter oblikovale vprašalnik, s katerim so obiskale nekatere starejše Ormožanke. Z njimi obudile spomine na čas njihove mladosti."
V okviru tabora so se udeleženke odločile poudariti imena in delovanje nekaterih Ormožank, ki so s svojo dejavnostjo ali osebnostjo izstopale. V ormoški preteklosti namreč najdemo precej žensk, ki so bile tako ali drugače izjemne v svojem času.
Rekonstrukcija keltske peči je prestala žganje, v njej so dosegli visoko temperaturo, prav tako pa so vse posodice
udeležencev ostale cele (Foto: Muzej Ormož)
ARHEOLOŠKA RAZSTAVA V ORMOŠKEM GRADU
muzej.ormoz@siol.net
V sklopu projekta “Turistične cone Prlekije in Medžimurja” bo v drugi polovici oktobra v obnovljenih prostorih gradu Ormož postavljena na ogled arheološka razstava pod naslovom “Med Dravo in Muro - Predstavitev arheološke dediščine obmejnih občin Prlekije in Medžimurja”. Avtorja omenjene razs-
tave sta kustosa arheologa Muzeja Ormož Brane Lamut in Marko Mele.
V zgornjem prostoru bo predstavljena arheološka dediščina obmejnih občin. Uvodni del bo namenjen pedagoški dejavnosti, kjer se bodo obiskovalci seznanili z zgodovino in arheologijo ter njenimi metodami. V tem prvem delu je načrtovana tudi video projekcija s predstavitvijo arheoloških najdišč obmejnega območja
med Dravo in Muro. V nadaljevanju razstave bodo najdišča predstavljena po časovnem zaporedju. V spodnjem razstavnem prostoru bo prikazan izsek iz zgodovine arheoloških raziskav Ormoža in okolice po posameznih zgodovinskih obdobjih.
Muzej Ormož bo ob tej priložnosti sodeloval z muzeji, ki strokovno pokrivajo in hranijo predmete in dokumentacijo arheološke dediščine obmejnih občin Ormož, Ljutomer, Razkrižje na
slovenski strani in Štrigova, Gornji Mihaljevec, Nedelišče na hrvaški strani (Muzej Medžimurja Čakovec, Landesmuseum Joanneum Graz, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Maribor, Dolenjski muzej Novo mesto, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Ptuj). Istočasno bo potekalo tudi sodelovanje z nekaterimi privatnimi zbiralci ter osnovnima šolama Tomaž pri Ormožu ter Središče ob Dravi, ki prav tako hranijo nekatere arheološke predmete.
ORMOŠKI ROKOMETNI UP, MARKO BEZJAK
“DA SEM BIL IZBRAN NA PRIPRAVE S SLOVENSKO ROKOMETNO REPREZENTANCO, JE BILO ZAME VELIKO PRIZNANJE!”
Marko Bezjak, 20-letni gimnazijec iz Ormoža, se je z rokometom seznanil že v drugem razredu osnovne šole. Od takrat ga zelo uspešno tudi trenira. Velike zasluge za navdušenje nad tem športom imata profesor Vlado Hebar ter seveda Markov oče, ki je bil nekoč tudi sam dober rokometaš. V rokometu je kot mlad talent zelo hitro napredoval in že v petem razredu osnovne šole začel igrati za Rokometni klub Jeruzalem Ormož, kjer navdušuje domače navijače še zdaj. Letos je v klubu še zadnje leto mladinec in član. Za Sonce je na kratko predstavil svoj vsak vsakdan in načrte v športni karieri.
Z različnimi rokometnimi ekipami sem nanizal že kar nekaj uspehov
"V mlajši kategoriji smo bili z Rokometnim klubom Jeruzalem Ormož kar trikrat državni prvaki. V zadnjih dveh letih osnovne šole smo osvojili naslov osnovnošolskih prvakov, v Gimnaziji Ormož pa smo bili enkrat tudi srednješolski prvaki. V sezoni 2004/05 smo s klubom Ormož osvojili 3. mesto v članski ligi, kot kadeti pa smo s slovensko reprezentanco osvojili 4. mesto na evropskem prvenstvu v Beogradu.
Letos kot velik osebni uspeh jemljem tudi svoje prve priprave s slovensko člansko rokometno reprezentanco, kjer smo se pripravljali za kvalifikacijsko tekmo z Avstrijo za uvrstitev na SP 2007. Povabilo, da se udeležim priprav v Kranjski Gori, Celju in Velenju, je zame velika vzpodbuda in priznanje. Priložnost, da lahko igram v članski reprezentanci pri le 20-tih, je bila edinstvena. Naučil sem se mnogo novega, najbolj pa so me presenetili dobri odnosi med igralci. Tudi do novih, mlajših soigralcev, so zelo kolegialni.”
Ormoški rokometni up, Marko Bezjak, še vedno navdušuje domače navijače. Kot kadet je s slovensko reprezentanco osvojili 4. mesto na evropskem prvenstvu v Beogradu. (Foto: Uroš Krstič)
Treniram skoraj vsak dan
“Odkar igram v klubu, treniram najmanj desetkrat na teden. Večinoma so to kondicijski treningi. Čez celotno sezono, ko poteka rokometna liga, sem na igrišču seveda še pogosteje, razen ob sobotah, ko imamo ponavadi tekme. Izven tega časa gremo člani slovenske mladinske reprezentance pred prvenstvi na priprave in sicer za 10 do 14 dni."
Moja vzornika sta igralca na istih položajih
“Moj največji vzornik iz Slovenije je srednji zunanji igralec Uroš Zorman, ker igra v ekipi na istem mestu kot jaz in si želim, da bi bil tudi jaz kdaj tako uspešen kot on. Pobliže sem ga imel priložnost spoznati tudi letos na pripravah z reprezentanco. Od tujcev najbolj občudujem Ivana Baliča, ki je reprezentant rokometne ekipe iz Hrvaške.”
Klub Jeruzalem Ormož ima dobrega trenerja
“Kljub temu, da smo mali klub, že 4. sezono igramo v I. članski ligi. Veliko zaslug za to ima prav gotovo naš trener Saša Praportnik. Zdaj smo se uvrstili tudi v Ligo EHF (Evropska rokometna zveza), kar za nas predstavlja še dodatno priznanje in motivacijo za nadaljnje delo."
Želim si postati profesionalni športnik
“Moja želja je, da bi kdaj igral v kakšnem večjem rokometnem klubu. V Sloveniji bi najraje igral za Rokometni klub Celje Pivovarna Laško. Upam pa, da se mi bo kdaj ponudila tudi priložnost, da bi se preizkusil v tujini, kjer me najbolj mikata španska ali nemška liga.
V prihodnosti si želim delati v športu. Moja največja želja je postati profesionalen športnik. Vem, da se pri nas samo od športa ne da živeti, zato nameravam po maturi začeti študij na Fakulteti za šport ali pa na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer obstaja tudi šola za trenerje. Tako bi se lahko tudi po zaključeni športni karieri še naprej ukvarjal s športom."	PB.
PLANINSKI TABOR NA POKLJUKI
Z JAPONSKIMI PLANINCI NA VODNIKOVI KOČI
Poletni tabor Planinskega društva Maks Meško je letos od 10. -15. julija pod vodstvom Marjana Kukovca, Cirila in Urške Ambrož ter Ksenije Lukman za tiste najmlajše mlade ljubitelje gora popeljal na Pokljuko, kjer je vseh 61 udeležencev v 18 šotorih skupaj preživelo šest nepozabnih dni. Mlajši planinci so osvojili Viševnik in Velo Polje, medtem ko so se starejši povzpeli tudi na najvišjo slovensko goro Triglav. Pa to ni bilo vse, kar so doživeli.
Vesela druščina na taboru na Pokljuki, ki je tudi letos prišla domov polna nepozabnih spominov (Foto: PD Maks Meško)
Čeprav so se otroci zbrali že zjutraj ob sedmi uri, “zjutraj sploh ni bilo težko vstati, saj so me v Ormožu na avtobusu že čakali prijatelji. Kar nekaj nas je, ki se vsako leto cel teden družimo in zabavamo v planinskem taboru,” je svoje vtise zapisala 9- letna Ana Ambrož, ki se je poletnega tabora udeležila že tretje leto. Prvi dan v taboru je še posebej živahno, saj je potrebno urediti kuhinjo, jedilnico, umivalnico, stranišče in postaviti šotore. Ker so mladi planinci Planinskega društva Maks Meško tudi pravi taborniki, so sami postavili vseh 18 domov v naravi. “Pripravili smo ognjišče, nabrali šopke rož za jedilnico, pripravili palice za klobase in iz gozda nanosili drv. Čez dan je tabor izgledal kot mravljišče, a zvečer smo vsi zadovoljni posedeli okrog ognja, pekli, klepetali in peli,” je še dodala Ana.
Po prvi noči v naravi se je začelo osvajanje vrhov. Primerno opremljena se je četica otrok, med katerimi je bilo tudi 8 predšolskih, odpravila proti Viševniku, ki je bil za veliko mladih planincev prvi dvatisočak. “Že drugi dan smo osvojili prvi dvatisočak Viševnik, ki nas je nagradil s prekrasnim razgledom. Marjan in Ciril sta po poti naštevala vrhove in odgovarjala na vsa “strokovna" vprašanja, ki jih ni bilo malo," se je namuznila Ana. Naslednji dan so se z že utrjenimi nogami odpravili proti Vodnikovi koči, kjer so tudi prespali. “Najprej smo počivali, potem pa raziskovali, se bordali in kepali ter spoznali tudi japonske planince, ki so nam napisali naša imena po japonsko," je navdušeno zapisala Ana Ambrož, ki bo odslej svoje ime znala zapisati tudi z japonskimi pismenkami. Iz Vodnikove koče sta vodili dve poti: mlajši so se odpravili proti Velem polju, medtem ko je 23 starejših planincev zbralo pogum in mimo Planike, kjer so tudi prenočili, osvojili najvišji slovenski vrh Triglav. “Drugi dan smo skupaj sestopili v tabor. Malo smo peli, veliko pili in občudovali kozoroge in pestro cvetje. Če nam pa kakšna rožica ni bila znana, je Polanec Marjan tako odkril njeno ime,” je svoje vtise opisala Ana.
Mladi pohodniki so obiskali tudi Planino Zajamniki, energijske točke na Planini Praprotnici, seveda pa niso pozabili tudi na poležavanje, branje, kartanje, žoganje, nabiranje zelišč, risanje in lepljenje, potepanje po bližnji okolici in še bilo lahko naštevali. Da so bili želodčki vedno siti, pa je vse dni pridno skrbela kuharica Helena, ki ni pozabila niti na palačinke. Te so gotovo šle najbolj v slast.
H.P.
Otroci so risali, lepili, izdelovali iz gline... skratka, bilo je veselo in ustvarjalno (Foto: PD Maks Meško)
ORMOŠKO POLETJE RAZVEDRILO 3000 GOSTOV
Poletje je za nami, prav tako pa tudi že tradicionalno Ormoško poletje, ki je letos z desetimi prireditvami na grajskem dvorišču v Ormožu privabilo in zabavalo okrog 3000 Ormožanov in Ormožank.
Tudi letošnje Ormoško poletje je poskrbelo za dobro zabavo. Na otvoritev Ormoškega poletja je priplaval Martin Strel, medtem ko je za glasbo in vroče ozračje poskrbela Saša Lendero. Dramska skupina v režiji Scotta Fieldinga je ob otvoritvi pošteno nasmejala vse obiskovalce, prav tako pa smo se lahko nasmejali ob številnih komedijah, ki so se zvrstile v okviru slab mesec trajajočega Ormoškega poletja. Športni po duhu so se tudi letos udeležili že 4. Ormoškega uličnega teka in tako dokazali, da je zares prava zmaga sodelovanje.	H.P.
Primož Ekart iz dramske skupine v režiji Scotta Fieldinga je s svojo točko nasmejal tudi ormoške gimnazijce
(Foto: Občina Ormož)
KMALU NOVI GASILSKI AVTOMOBILI V ŠTIRIH GASILSKIH DRUŠTVIH
Občina Ormož je letos sofinancirala nabavo novih gasilskih avtomobilov za štiri Prostovoljna gasilska društva. Skupna vrednost vozil znaša 132 milijonov tolarjev, od tega je občina Ormož zagotovila 60 odstotkov oziroma približno 80 milijonov tolarjev, ostala sredstva pa so zbrala društva. Nove jeklene konjičke GVC 16/25 model RENAULT MIDLUM 270 bodo dobila prostovoljna gasilska društva Hardek, Ormož in Velika Nedelja. Gasilsko vozilo GVV-1 model IVECO pa dobi prostovoljno gasilsko društvo Trnovci.
Revizijska komisija je zavrnila vse pritožbe, tako da bodo zdaj novi gasilski avtomobili končno naročeni. Trenutno poteka faza podpisa pogodb, izmed vseh ponudnikov take vrste vozil pa je bilo izbrano podjetje Elektro Turnšek iz Celja.
V okviru dolgoročnega načrta za nabavo novih tehnično dovršenih vozil, so bila do sedaj že nabavljena in predana svojemu namenu tri nova gasilska vozila in sicer prostovoljnemu gasilskemu društvu Cvetkove! novo gasilsko vozilo GVV-2, PGD Bresnici novo gasilsko vozilo GV-1 in za PGD Središče ob Dravi novo gasilsko vozilo GVC 16/25.
Novo vozilo, težko skoraj 13 ton in s pogonom na vsa štiri kolesa, je znamke Renault Midlum 270.
Rezervoar za vodo bo lahko sprejel 2500 litrov vode, vgrajeno ima tudi kombinirano visokotlačno črpalko Ziegler FPN 10-3000-2HH, dva visokotlačna električna navijalna bobna, pnevmatski in električno vodljiv stolp za razsvetljavo in vso opremo po tipizaciji Gasilske Zveze Slovenije. (Foto: www.gasilci.com)
DOBROTE IZ BUČNEGA OLJA SREDIŠKE OLJARNE IN PRIKAZ LJUDSKIH OBIČAJEV
Oljarna Središče ob Dravi v sodelovanju s Turističnim društvom Središče ob Dravi pripravlja že 4. tradicionalno prireditev odprtih vrat. Prireditev bo potekala v soboto, 30. septembra, od 9. do 18. ure na dvorišču Oljarne v Središču ob Dravi.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali etnološko pridelavo buč in predelavo v bučno olje ter bogato kulinarično razstavo. Dogajanje bodo tudi letos popestrili številni gostje iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev: člani Kulturnega društva Miklavž in središkega konjeniškega kluba, ljudski godci in pevci, zaigrala bo pihalna godba iz Središča ob Dravi, zaplesale bodo okoliške folklorne skupine, prišli bodo tudi člani različnih turističnih društev in številni drugi zanimivi gostje. Na prireditvi si boste lahko ogledali tudi peko domačega kruha in delo lončarja.
Štajersko prekmursko bučno olje je na podlagi Zakona o kmetijstvu pridobilo geografsko označbo, kar ga uvršča med zaščitene slovenske kmetijske pridelke oziroma živila. Bučno olje z geografsko označbo proizvaja tudi središka oljarna, kar je gotovo pomembna potrditev in pomeni priznanje posebne kakovosti njenih izdelkov, ki jih želi oljarna tudi s pomočjo vsakoletne prireditve ponesti v svet. Pridite in se prepričajte!	N.B.
Dan odprtih vrat bo tudi letos predstavil umetniške stvaritve iz buč (Foto: Oljarna Središče ob Dravi)
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Ormož lahko najdete na spletnem
portalu www.ormoz.si.
S POMOČJO INFO TOČK BREZPLAČNO DO ZNANJA
V	Javni razvojni agenciji občine Ormož na Kerenčičevem trgu in na Ljudski univerzi Ormož na Vrazovi ulici sta za vedoželjne in radovedne vzpostavljeni INFO TOČKI, kjer boste lahko s pomočjo informatorjev ali sami dostopali do elektronskih informacij, različnih informativnih gradiv o aktualnih programih izobraževanja in usposabljanja s področja načrtovanja kariere, navezovanja stikov s podjetji, zaposlovanja, podjetništva, osebnega dopolnilnega dela, dela na daljavo itd.
V	Javni razvojni agenciji občine Ormož je INFO TOČKA odprta od ponedeljka do četrtka od 8.00 do
11.30 ter med 12.00 in 15.00 uro, v petek pa od 8.00 do 11.30 ure. Info točko na Ljudski univerzi lahko obiščete vsak ponedeljek in sredo med 8.00 in 12.00 uro. Poleg dostopa do elektronskih informacij preko sodobne računalniške opreme in programov za samostojno učenje INFO TOČKI ponujata tudi uporabo spletnega portala Centra ZORIM (www.center-zorim.net), ki nudi vrsto koristnih informacij s področja izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, omogoča prijavo na različne oblike svetovanja, usposabljanja in izobraževanja, omogoča e-učenje in še veliko drugega.	H.P.
IN MEMORIAM: DUŠAN MOŠKON (1924 - 2006)
Dušan Moškon, arhitekt, učitelj in častni občan občine Ormož, je najpomembnejše sledi svojega dela pustil prav v Ormožu. Med drugim je bil tisti, ki je v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja zasnoval prenovo Ormoškega mestnega jedra.
Kot arhitekta ga je poklicna pot vodila preko Maribora in Zagreba do Zuricha v Švici. Nadarjen strokovnjak, ki je bil v prvi vrsti in vedno predvsem človek, je karierno zelo hitro napredoval. Kot profesor je delal na Šoli za arhitekturo, strokovno pa se je udejstvoval tudi na Inštitutu za oblikovanje. Pogosto je zmagoval na natečajih, predvsem za šolsko arhitekturo. Posebej pomembno delo pa sega na področje podeželske arhitekture, kjer je bil nedvomno eden prvih, ki je uvajal skladne posege v naravo, ki se je zavzemal za arhitekturo, ki naravi ne bo tuja.
Dušan Moškon je cenil vsak detajl, saj je menil, da je arhitektura sklop majhnih korakov, ki le vsak zase popoln in nato skupaj v celoti funkcionirajo kot kompozicija.
Najpomembnejše sledi je pustil v Ormožu: z velikopoteznimi, a premišljenimi potezami je vas razvil v mesto. Vedno sem trdil, da je za vsako mesto najpomembnejši župan, ki zna upravljati. Upravljati pomeni razdeliti delo strokovnjakom, katerim zaupaš in jim stati ob strani, ko je to potrebno. Pameten župan mora imeti dobrega mestnega arhitekta, ki skrbi za razvoj mesta, za posege prenove, za nove gradnje, za razvoj. Ormož takega župana ima. In imel je arhitekta. To je bil Dušan Moškon. Predvsem Ormož ga bo pogrešal.	Prof. dr. Borut Juvanec
www.ormoz.sl
Bilten Občine Ormož brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ormož.
Izdajatelj: Urad župana Občine Ormož, Ptujska cesta 6,2270 Ormož
Uredniški odbor: Irena Meško Kukovec, Ida štibler, Boštjan Najžar, Mirko Šerod, Polona Marzel, Pika Breskvar, Helena Primic, Nina Borstner
Zasnova in realizacija: DiOlog Company, www.dialog-si.net Računalniška postavitev: Vučko Emil s.p.
Tisk: Repro studio Lesjak Naklada: 5.700