NOVO MESTO, 27. februarja 1953 Cena 8 din STEV. 8. LETO IV. TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJ^ Lastniki ni i/.(hi jalHji- Okrajni odbori OF Črnomelj, Kočevje in Novo mesto — Izhaja vsak petek Odgo vorni urednik Tone Gosmk — Uredmštvo in uprava-Novo mesto, Cesta koniiiiubinia Staneta 25 — Poitttl predal 33 — Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodni nanki v Novem mestu: 616-T-I81 -Letna naročnina 400 din polletna 200 din, četrtletna 100 din Ti--k tiskarne »Ljudske pravici-« v Ljubljani Dolenjski Ust GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH 0RRSIEV SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE organizacija vseh graditeljev socializma v naši državi 2200 delegatov in številni domači ter tuji gostje so preteklo nedeljo z velikanskim navdušenjem pozdravili L-arŠala Tita, ki je v Beogradu začel IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Zaradi nepopisnih izrazov navdušenja delegatov in gostov, ki so skoraj četrt ure vzklikali, ploskali in skandirali: >lhroj Tito! Mi smo Trtovi — Tito je miš!« je tovariš Trto komaj prišel do hc^Nie, da je lahko pozdravil zbrano množico delegatov in gostov iz Anglije, Francije, Nemčijo, Švedske, Norveške, Burme, STO, zastopnike Demokratične fronte Slovencev v Italiji in na Koroškem. V uvodu je tovariš Tito govoril najprej o vlogi Ljudske fronite v Jugoslaviji pred vojno, med vojno in v povojnem obdobju ter dejal, da so dogodki dokazali njeno veliko zgodovinsko zmago in delež pri priborjenih uspehih v vsej naši stvarnosti. Usmerjena po pravilni liniji Komunistič.ne partije Jugoslavije je bila Ljudska fronta tisti organizirani činitelj, ki je že v začetku vojne omogočil združivanje vseh po-Stenih rodo]jiilmv v boju proti okupatorjem in kvi/lingom. Čeprav je bila Ljudska fronta v začetku ustanovljena z določeno omejeno nalogo — za borbo proti fašiz;iki bo dovolj prožna, da bodo lahko v tej organizaciji zbrani vsi delovni ljudje naše države, ki na kakršen koli način delajo v korist graditve socializma, ki sprejemajo koncepcijo našega družbenega razvoja. Na drugi strani mora ta organizacija dobiti čim bolj izrazito, socialistično ideološko vsebino. To j« zlasti potrebno že sedaj zato, ker je naša dmžbena stvarnost dosegla danes visoko stopnjo razvoja. Decentralizacija in demokrati ladja upravljanja v. naši državi imperativno zahtevata tudi bolj razvito socialistično zavest državljanov naše države. V tej novi organizaciji, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije, bodo imeli člani Zveze komunistov Jugoslavije kot pripadniki te organizacije veliko in odgovorno nalogo, nalogo idejnega vzgo-, jitelja in nosilca resničnega soeialistič-I nega duha tudi med članstvom te milijonske socialistične organizacije.« j V nadaljevanju svojega pozdravnega govora je tovariš Tito opisni da.našnji 1 mednarodni položaj in izglede njegovega i nadaljnjega razvoja ter poudaril, da ; najmračnejšj reakcionarni krogi na Zahodu vztrajno pridigajo križarsko vojno prati vsemu, kar je napredno, in sicer samo v obliki borbe proti komunizmu. Poskusi teh najbolj črnih reakcionarjev, ki jim načel ju jc Vatikan, da bi razdelili svet na ideološke bloke, je na las po doben sovjetskemu poskusu razdeljevanja sveta na ideološke bloke. Sovjetski imperializem se pri tem skriva za napredno idejo, ki pa jo je že davno popačil in spremenil v orožje ta dosego najbolj nesramnih osvajalnih ciljev.'Ves napredni svet pa seveda odvrača take načrte bodisi s strani Vzhoda kot Za- pada. Pred vsa napredna gibanja na svetu se postavlja nujna naloga, da združijo svoje sile v boju preiti škodljivim načrtom najbolj reakcionarnih krogov. V sodelovanju z naprednimi gibanji ImkIo zmagale napredne sile nad mračnimi, je pred zaključkom svojega, govora poudarili tovariš Tito in izjavil, da se bo Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije posvetila z vso močjo tudi delu na mednarodnem področju, v sodelovanju z. vsemi naprednimi gibanji, zlasti socialističnimi. »Prepričan sem,« je zaključi] svoja izvajanja tovariš Tito, »tovariši in tova-rišice, da bo IV. kongres Ljudske fronte sprejel predlog o spremembi naziva in nalog Fronte in da bo ta, v določenem smislu nova organizacija vseh graditeljev socializma v naši državi, tudi v nadaljnjem obdobju častno izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo za duhovno in stvarno preobrazbo naše države.« Po izvolitvi d' lovnega predsedstva BO kongres pozdravili tuji delegati ter poudarjali, da so cilji socialističnih strank njihovih držav isti kot naši. • Naslednji dan kongresa je govoril o vlogi ju nalogah Socialistične zvease delovnega ljudstva Jugoslavije v boju za socializem tovariš Kdvard Kardelj, o delu Ljudske fronte Jugoslavije pa je poročal Krsto Popi voda. Kongres je nato sprejel resolucijo o poročilih, deklaracijo o smotrih in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in statut organizacije. V Zvezni odbor so bili izvoljeni najvidnejši organizatorji Ljudske fronte Jugoslavije. Kongres OF Slovenije bo 11. in 12. aprila 1953 Izvršni odbor OF je sklenil, da ho kongres Osvobodilne fronte Slovenije 11. in 12. aprila 1953. Sprejet jo bil tudi sklep, da se presoli Izvršni odbor iz dosedanjih prostorov v Erjavčevi ulici v Tomšičevo ulico. Za novega organizacijskega sekretarja Izvršnega odbora 0F je bil 17. februarja 1953 imenovan tovariš Albert Jakopič- Kajtimir. 27. april« 1941, leta je bila v nisi ka iue\Miku Josipa Osvobodilna fronta Sluveuije , IjL-llil Plačevanje davkov nekaterim črnomaljcem ni v čast Občinski ljudski odbor mestne občine Črnomelj ima velike težave z. izterjavo davkov. V-eli davčnih zaostankov v občini Črnomelj je še nad 5,700.00 di.n, od tega so kmečki zavezanci dolžni okrog 5 milijonov din, obrtniki nad 304.000din in zavezanci svolxxliiih poklicev nad 189.000 din. Da so davčni zaostanki tako veliki, je precej krivde tudi na odbornikih mestnega odbora, ki so tudi m<*\ dolžniki. Tak primer je odbornik Dušan Cimerman iz Črnomlja št. 37, ki dolguje še 24.000 din davkov. Ko ga je tajnik občinskega LO na seji opomnil, naj v svoji volilni enoti skrbi za redno plačevanje davka, je izjavil, da zato ni bil izvoljen, da bi izterjeval davke. Drugi \ecji znostairkar ic Karel Ccltar iz Črnomlja, posestnik in prevoznik, ki dolguje na davku še 24.765din. Vse pa prekaša v tem OZirn veliki kmet Tone Skubic, ki dolguje kar 44.500din davkov. Če bi se ta veliki kmet držal tudi pri plačevanju davka verskih za|W>vedi, se bi moral ravnati po znanem izreku: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in bogu kar je božjega!« Pa se ne drži tega. Najbrž še čaka kake nagrade od škofa iz Ljubljane za uslugo, ker ga je lani ob birmo vari ju vozil po Beli krajini ... »Asa< med obrtniki davčnimi za-osta.nJc.ar ji sta ključavničar Leopold Jerman in dimnikarski mojster Jože Klemene, ki sta sicer redna dnevna gosta znane mize »Ma jster-tiš« v mestnem gostinskem podjetju, davek pa jima ne gre iz rok. Jerman dolguje še 29.500ravna svoje obveznosti do skupnosti, redno poslovanji .dnine pa je predvsem odvisno od rednega plačevanja davščin. Če ne Ivo občinski ljudski odbor izterjal vseh davčnih zaostankov, bo okrajni ljudski odbor poslal na teren svoje izterjevalce, ki pa bodo izterjane zneske v celoti odvedli v okrajni proračun, občina pa bo ostala brez denarja oz. udeležbe n;i davkih. Bič Za investicije je v proračunu okraja Kočevje premalo sredstev Na drugi redni seji sta okrajna zbora 0L0 Kočevje sprejela in potrdila tudi okrajni proračun ,ki predvideva 130 mi lijonov 400.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Iz proračiina j(, predvidenih za ljudsko presveto 35 milijonov din, za socialno skrbstvo 36 milijonov, za ljud- Sindikati polagalo obraCon svofe^a delu Vsako leto januarja ln februarja polagajo naši sindikati obračun svojega dela ln se pogovore o novih nalogah. Čeprav Je predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu postavilo rok za občne zbore v vsem okraju do 15. februarja je bilo do konca Januarja komaj 8 občnih zborov od malone 80 podružnic. Kaže, da se naši «nai-kalni forumi še vedno ne zavedajo, kakšne važnosti Je natančno Izpolnjevanje sprejetih nalog. To zavlačevanje občnih zborov pričuje, lahko rečemo, o .sindikalni nezavednosti«, tako sindikalnih funkcionarjev, kakor upravnikov, direktorjev ter Šefov ustanov in podjetij. Pa tudi slika dosedanjih občnih zborov nI ravno razveseljiva. Vsakoletni občni zbor bi moral biti praznik sindikalne podružnice in celotnega kolektiva, dobro pripravljen s tehtnimi poročili ln združen tudi vsaj s kratkim kulturnim programom. Nekateri letošnji občni zbori so bili i<- preveč samo formalni — »ker že mora biti občni zbor, naj pa bo.« Jasno, da se na tako slabo pripravljenem zboru ne more razviti pošteno in pametno razpravljanje o vseh problemih, tičočlh se sindakata ln članov sindikatov. Oglašajo se pač le direktorji, upravniki nekoliko tudi predsednik in tajnik, morda vstane še kak član, da vpraša kaj glede svoje zasebne zadeve. Malo Je bilo na dosedanjih i zborih razprav in kritik dosedanjih odbo-rov in podružničnih funkcionarjev, kaj šele da bi se res na široko pomenili o delu' proizvodnji, planu ter napakah podjetij in ustanov. Človek dobi vtis, da je povsod vse v najlepšem redu, kar pa ni res. Zakaj se bojite povedati resnico? Tudi za bodoče delo ni bilo bogve kaj resnih predlogov. Odbor Jih nI pripravil, člani se pa tudi niso oglasili. Podružnice, ki imajo po več strokovnih grup, se za občni zbor niso pripravile. Prvi, ki so polagali obračun svojega dela so bili člani podružnice OLO v Novem mestu. . Sindikalni podružnici gostincev v Novem mostu in Dolenjskih Toplicah sta imeli na občnem zboru prav lepo udeležbo. Med sklepi je važen zlasti ta, da bodo poskrbeli za čim kulturnejšo postrežbo. Zdravstveni delavci v Novem mestu povedali, da so opravili podeželja, da bodo s skupnimi močmi po-prijeli zlasti pri večjih akcijah, pri kulturnem delu in študiju, pri prirejanju predavanj ln ostalih manifestacijah v kraju. Potem bodo naši sindikati v kraju resnično gonilna sila, ki bo pomagala vzgajati socialističnega človeka nove družbe. Podružnice, ki še niso imele občnih zborov, naj se res temeljito pripravijo nanje, da bo njihov občni zbor resnični praznik vsega kolektiva in prelomnica dela za novo obdobje. —tr— Medzadružni odbor Živinorejskih odsekov Trebnje na Dolenjskem priredi 9. marca 1953 pri Pavlinu v Trebnjem VELIK PLEMENSKI SEJEM Vabljeni ste vsi, ki si želite nabaviti ali prodati dobro plemensko živino sivo-rjave pasme in drugih. Vabljeni so kupci iz vse države. Odbor skn zdravstvo 3,7 milijona, za državno upravo 48 milijonov in za investicijo nekaj nad 4 milijune din. Ne da bi se spuščali v podrobno tolmačenje posameznih postavk dohodkov in Izdatkov, ki jih zajema okraja] proračun v Kočevju, se nam zdi celoten proračun okraja Kočevje v primeri s proračunom drugih okrajev vendarle zelo nizek. Najbolj nizka pa je postavka za investicije, kajti 4 milijone din oziroma nekaj tisočev več ne pomeni pravzaprav ničesar. S te. i je mogoče kvečjemu dobro obnoviti manjšo šolo. Samo za obnovo in zidanje novih šol tam, kjer so te nujno potrebne, pa bi bilo v kočevskem okraju treba najmanj 120 milijonov din! V kočevskem okraju pa niso potrebne samo šole. Posle diee vojne so vidne skoraj še povsod. Ites so je v Kočevju po vojni tudi nekaj že zgradilo, vendar še daleč ne toliko, '.to likor bi liilo nujno potrebno za najbolj pereče potrebe prebivalstva. Kočevska je bila skoraj v celoti področje neprestanih borb med NOB. Nad t) tisoč stavb je bilo uničenih med vojno. kajt; pretežna večina prebivalstva jo s«-j delovala s partizani. Tudi po vojni so M j Kočevci dobro izkazali. Največ lesa za skupne potrebe našega gospodarstva je dal kočevski okraj. Nad U in pol milijona kuhikov losa je bilo posekanega na območju okraja in odpe.ljanega v druge kraje in inozemstvo za devize. Kočevci so nalogo do skupnosti dobro razumeli, čeprav jim od tega ni ostalo drugo kot po. seke in razbite ceste ter zavest, da so iz- polnili svnjn obvcziinst do skupnosti tako med vojno kot v času obnove. Zato bi bilo prav, da so na kočevski okraj pri dodeljevanju investicij gleda tudi s te strani. Tudi v kočevskem okraju vsak dan bolj ostro nastopa vprašanje zaposlitve delovne sile. Te je zlasti dovolj v dolini Kolpe. Ker se kmetijska proizvodnja 1 ed-no bolj mehanizira, bo odvisne delovne sile vsako leto več. Že sedaj bi lahko šlo brez škode za kmetijsko proizvodnjo v današnjem obsegu v industrijo ali drug« zaposlitev do 2000 ljudi. Dokaj skopa zemlja v kolpskj dolini bi sicer lahko dajala več kruha tamošnjim prebivalcem z na-i črtnim gojenjem zgodnjega sadja in zelenjave-, za kar so tu zelo dobri pogoji. Da pa bi te pridelke lahko spravilj m trg bodisi v Reka ali Kočevje, je potrebna dobro urejena eesta Ljubljana—Sušak, ki je bila v načrtu že pred vojno. Poleg gradnje cest, elektrifikacije, obnove podeželja, razvoja kmetijstva in živinoreje pa je v kočevskem okraju še vrsta problemov, ki jim je treba posvetili vso pažnjo in pri tem upoštevati delež Kočevske v letih narodnoosvobodilne borbe in v času obnove. ALI RES NE GRE DRUGAČE! pregledov med zadružniki; s pregledi bodo nadaljevali tudi letos. Morali pa bodo urediti glede letnih dopustov, kajti v slehernem podjetju ln službi je vsak, in mora biti. nadomestljiv. Sindikalni člani na sodišču in v Javnem tožilstvu so razpravljali o svojih problemih, pa tudi pokritizirali nekatere napake prejšnje uprave. Obljubljajo, da bodo letos še posebno pomagali množičnim organizacijam ln poglobili svoj študij. Svojevrsten je bil tudi občni zbor združenih sindikatov na Dvoru v Suhi krajini, saj so bili navzoči prav vsi sindikalni člani občine Dvor, združeni v obrtno sindikalni podr. Dvor. Poročila dosedanjega odbora res niso bila posebno obširna, pač pa zato, ker so se v enem letu lzmeniali kar trije predsedniki, tajniki in blagajniki. So pa za letos storili velik sklep: prav sindikati bodo v dvorski občini tista gonilna sila, ki bo v vseh akcijah največ prispevala. Ustanovili bodo SKUD: mladine, ki bi rada igrala m pela, je dovolj, pa tudi starejši bodo priskočili na pomoč. Naj Dvor najde veliko posnemovalcev, zlasti v večjih krajih nafta a Pri odpuščanju in sprejemanju delavcev še vedno ni pravega reda in zakonitosti, predvsem pa resničnega so-sialnega čuta. Odbor posredovalnice za delo stremi za tem, da bi šle vse zaposlitve in tudi odpusti preko njega, vendar se tega ne poslužujejo še vsa podjetja. Lep primer sodelovanja s po-sredovalnico za delo je upravni odbor več zdravstvenih ' Tovarne igrač v Novem mestu, ki hektarje lastne zemlje in ki je bil leta 1951 odstranjen iz službe kot skrajno nediscipliran delavec. Drugi primer je. da neko podjetje prosi za dovoljenje za zaposlitev človeka, ki je bil nedolgo tega zaradi večjega disciplinskega prekrška v drugem podjetju odpuščen. Zelo veliko je primerov, da borci in aktivisti težko dobijo zaposlitev. Nasprotno pa so na dobrih položajih ljud- sprejema na delo prvenstveno socialno j je, k i so bili v sovražnih vrstah in so ogrožene ljudi. Tudi pri »PIONIRJU« -in nekaterih drugih podjetjih že dobro razumejo napore posredovalnice. Dokaj pa je še takih podjetij, ki delajo še vedno po starem načinu, ne upoštevajo nobenih navodil in zakonskih predpisov, še manj pa, da bi se ozir ili na socialno stanje deloiskalca. Nikakor nočejo razumeti, da je posredovalnica za delo zato, da vodi evidenco o vseh, ki iščejo zaposlitev in daje pri zaposle-vanju prednost takim, ki so brez sredstev ali nimajo drugih motnosti za preživljanje. Imamo primere, da na primer gradbeno podjetje zahteva od posredovalnice napotnico za zaposlitev kmetov, med njimi tudi takega, ki ima 4 tudi danes sovražno razpoloženi do nase družbene ureditve. Mislimo, da bi v takih primerih morali bolj odločno spregovoriti odbori Zveze borcev, kajti posamezni borci, aktivisti, demobilizirani oficirji in podoficirji so večkrat mnogo preskromni v svojih zahtevah. Ali je na primer prav, da neko novomeško podjetje navzlic večkratnim razgovorom s posredovalnico zaposli v svojem podjetju brez vednosti posredovalnice bivšega sodelavca okupatorja, odklanja pa borca iz leta 1942, ki ima poleg tega še potrebno strokovno izobrazbo? O takih in podobnih določenih primerih bomo še pisali. Odbor za posredovanje dela OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Novo mesto sprejme 1 GRADBENEGA INŽENIRJA, 1 GRADBENEGA TEHNIKA z daljšo prakso, 2 PRAVNA REFERENTA, 1 GOZDARSKEGA INŽENIRJA J EKONOMISTA 2 STENOGRAFA ali STENO-GRAFINJI s takojšnjo zaposlitvijo. Ponudbe poslati na tajništvo OLO pismeno z življenjepisom ali pa se osebno zglasiti pri naslovu. Vremenska napoved . čas od 26. februarja do 8. marca Nestalno, s pogostimi padavinami. Sprva še južno vreme, toda konec februarja ali v začetku marca ohladitev in sneg. V naslednjih dneh lepo in hladno vreme, ponoči mraz. Okrog 5. in 8 marca ponovno padavine, sneg do nižin. Stran 2 DOLENJSKI LIST Štev. 8. KMETIJSKI SVETOVALEC Ob izidu prve steuiihe »Hmeiijshep suefovoTcn« Dolenjski zari rožnik i in kmetovalci so pogrešali dosedaj strokovno časopisje s področja kmetijstva, gozdarstva in zadružništva. Zaradi zaostalosti kmetijstva na Dolenjskem, ki je posledica neurejenega gospodarstva pred vojno, pogrešajo strokovno znanje v vseh panogah kmetijstva. Vsak dan pa potrebujejo razne nasvete za posamezna vprašanja v gospodarstvu. Podučenost kmetovalcev v kmetijstvu je slaba, kar so kaže v raznih napakah, ki jih opažamo pri posameznih panogah na vsakem koraku. Te napake pa niso samo posledica nepoučenosti, temveč so delno izraz celotnega stanja kmetij- kmetijsko šolstvo doslej ni vplivalo na dvig kmetijstva na Dolenjskem v taki meri kot bi lahko. Zelo redki so dolenjski kmetovalci, ki hi končali kmetijsko šolo in tu pridobljeno znanje prenašali v prakso na svojih kmetijah in na svojo bližnjo okolico. Z ozirora na število kme- V VSAKO HISO DOLENJSKI OST! Kmetje, zadružniki! Shranjujte si številke »Kmetijskega svetovalca« iz Dolenjskega lista! Čim bomo dosegli v tiskarni povečanje obsega našega tednika, bo kmečka priloga izhajala na posebnem listu! tij in zaostalost vseh panog bi morala kmetijska šola na Grmu služiti samo za izobrazbo dolenjskih kmečkih fantov. Še vedno pa so Dolenjci v veliki manjšini med učenci na Grmu. Da se omogoči vsem kmetovalcem-za-družnikom strokovni pouk in da se bodo spoznali z delom splošnih kmetijskih zadrug in raznih odsekov, bo Dolenjski list prinašal dvakrat na mesec strokovno-po-Ijudno prilogo »Kmetijski svetovalec«. Pobuda za izdajanje te priloge je prišla » strani Okrajne zadružne zveze v Novem mestu. Ta predlog je takoj sprejela tudi Okrajna zadružna zveza v Črnomlju. — Okrajni zadružni avezi v Novem mestu *f Črnomlja l>osta denarno podprli redno izhajanje priloge in plačevali vse stroške tiska. K sodelovanju je bila povabljena tudi Okrajna zadružna zveza v Kočevju, ki pa dosedaj na povabilo sploh ni odgovorila. V strokovni prilogi bodo objavljeni razni strokovni članki s področja vseh panog kmetijstva, živinorejstva in gozdarstva. Članki bodo obravnavali naloge, ki so z oairom na čas in v merilu naših razmer najbolj potrebne. V člankih bodo kmetovalci našli vse potrebne nasvete za izboljšanje poljedelstva, živinoreje in ži-vinozdravstva, vinogradništva, kletarstva, sadjarstva, gozdarstva itd. V rubriki »Vesti iz zadružnega življenja« boste našli kratka poročila o delu splošnih kmetijskih zadrug in njihovih odsekov. V tej rubriki bodo objavljeni ajdi uspehi raznih strokovnih predavanj v posameznih krajih. Tu bomo objavljali slabe in dobre strani dela posameznih zadrug in odsekov. Pomagajmo živini! Mnogokrat se pobahamo sosedu, češ poglej našo svinjo, ki je že tako težka, da niti hodiiri nc more več! Ko pa ocenimo težo, znaša ta le kakšnih 120 do 200 kg. Zelo naivni smo, če mislimo, da bi teh 120 do 200kg teže podrlo svinjo na tla. Če bi bila svinja v mladosti in pozneje hranjena s hrano, bogato tudi na rudninah in hi lahko sobi ustvarila dober »okvir«, bi lahko obesila na njega tudi precej kilogramov preko 200, ne da bi se pri tem zamajala. 1 Toda tn je stvar še kolikor-toliko enostavna. Če nam je svinja padla ali leži zaradi teže, jo rešimo takšnega ležanja z nožem. Ilujše je tam, kjer nam obleži krava ali pa breja teliea. Takšnih primerov pa je letos prav veliko. In zakaj prav letos? Krme je malo in še ta je slaba in prazna. V njej primanjkuje rudnin škili snovi, ker teh rastlinske korenine zaradi suše niso mogle črpati iz zemlje. Te rudninske snovi pa vsi mi dobro poznamo, saj smo že oglodali marsikatero kost in takšna kost je zgrajena v glavnem iz apna in fosforja. Eno in drugo rudnino dobiva živina v rastlinski hrami. Tako si preko rastlin, sena, trave, detelje, koruze, ječmena itd., nabira živalsko telo rudnine, da si zgradi POPRAVEK V 4. odstavku članka »Z 2. seje OLO r<>5 gospodarstev. Skupnu proizvodnja gnojnice, ki jo daje živina teh gospodarstev brez gnojničnih jam, računajoč na eno govedo 9 litrov, na enega konja 10 litrov, na enega prašiča 3 litre im na eno ovco 1 liter na dan, /naša letno 446.250 hI gnojnice. V tej količini pa ni všteta vsa ona gnojnica, ki se razgubi, če je živina na paši ali pri vožnji. Z navedeno količino gnojnice bi lahko gnojili 4460 ha travnikov ali njiv, če bi dali na 1 ha po 100 hI gnojnice. Če pa pogledamo vrednost gnojnice, ki se uniči brez haska, vidimo sledeče: Gnojnica vsebuje 1,4% dušika, 0,22 odstotka fosforja in 1,4 % kalija. Če to preračunamo kot gnojilo, je 446.250 hI gnojnice vredno toliko kot 2872 ton čilskega solitra, 357 ton superfosfata in 1205 ton kalijeve soli. To je skupno 445 vagonov po 10 ton. Vrednost v dinarjih pa znaša, če računamo umetna gnojila po naših cenah, milijonov 850.000 din. Ko to številko primerjamo z davki, ki so jih kmetje plačali v letu 1951 in ki znašajo okrog 30 milijonov dim, vidimo, da pomeni ta številka ogromno v našem kmetijstvu. Na drugi strani pa spet vidimo, da kupijo kmetje v Beli krajini na leto okrog 40 vagonov umetnega gnojila. Nedvomno bi ta količina gnojila v obliki gnojnice, če bi jo zajeli v gnoj-nicnih jamah, koristila našemu kmetijstvu in bi lahko pognojili dobro tretjino naših travnikov in znatno dvignili hektarski donos krme, zlasti bi pa lahko povečali površine na račun steljni-kov in s tem dvignili proizvodnjo korenske krme in ostalih kmetijskih proizvodov. Zato moramo v Beli kTajini najprej urediti naše hleve, gnojišča in gnojnične jame. To delo se nam bo izplačalo že v nekaj letih. Z zneskom 63 milijonov 850 tisoč din, ki jih letno izgubimo, bi lahko i uredili 2000 hlevov z gnojničnimi ja- I mami. Pri tem so računani samo stroški za cement, železo in strokovno delovno silo. če pogledamo kakšno je stanje pri kmetovalcu, ki ima povprečno 5 glav živine, vidimo da izgubi pri neurejenem hlevu 14.000 din ali, izraženo v gnojilih, 445 kg čilskega solit ra, 80 kg superfos-fata in 252 kg kalijeve soli. Za ureditev hleva, to je tlakovanje in naprava gnojnične jame, pa znašajo stroški okrog 30.000 din za material, ki ga mora kmet kupiti, in za strokovno delovno silo, ostalo delo in prevoze pa opravi sam. Iz tega je razvidno, da je vredno dati za tako važen objekt tudi zadnji dinar, ker se bo tako vložen denar najprej obrestoval. Prepričan sem, da bodo kmetom pri takem delu pomagale tudi kmetijske zadruge, bodisi pri nabavljanju materiala ali finančno, če so njeni aktivni člani. To so^ materialne koristi, ki bi jih j imelo naše kmetijstvo. Nič manj važna pa ni tudi higiena po vaseh, pa tudi ugled naših vasi bi bil popolnoma drugačen. Odgovoril bi še tistim, ki trdijo, da je v stari Jugoslaviji država podpirala gradnje gnojničnih jam, bodisi da je dala material brezplačno ali po znižani ceni. Koliko je predaprilska Jugoslavija podpirala gradnje gnojničnih jam, je razvidno iz gornjih številk. Od vseh kmetijskih gospodarstev je samo 5,6 % urejenih hlevov. To se pravi, da je bila ta podpora zelo majhna. Vemo pa tudi, da so take podpore delili le ob volitvah tri so jih dobili le bivši župani in še nekateri njihovi ljudje. O znižanih cenah cementa pa danes ne moremo govoriti, ker je cement, kakor tudi drugi industrijski "artikli, proizvod delavcev in bi bili oni ravno tako prikrajšani kakor kmetje, Če bi dali svoje pridelke potrošnikom po znižanih cenah. Alojz Ilutar, Črnomelj Vesti iz zadružnega življenja USTANOVITEV MEDZADIUJ2NIH ŽIVINOREJSKIH ODSEKOV Odbira (selekcija) plemenske živine sivo-rjave pasme je v novomeškem okraju zajela že vsa področja, ki imajo pasemsko živino. Do sedaj je bilo sprejeto v rodovnik ze 75(1 krav. Živinorejski odseki sestavljajo in potrjujejo pravilnike živinorejskih odsekov. Zaradi možnosti Izvajanja molzne kontrole so bili že ustanovljeni med za družni živinorejski odbori v Novem mostu. Šentjerneju in Trebnjem. Med zadružne odbore sestavljajo zastopniki poodinih živinorejskih odsekov na navedenih področjih. * Straža. Kmetijska zadruga je nabavila dve prevozni sadni škropilnici. Vsem sadjarjem, ki bodo izvršili zimsko škropljenje, bo KZ prispevala pri nabavi škropiva. Ta pobuda je hvalevredna- ker bo pritegnila vse sadjarje k rednemu zimskemu škropljenju. Tudi ostale KZ naj hi nabavile potrebno število sadnih škropilnic. * Šentjernej. Sadjarski odsek prav dobro deluie. Nabavili so za »Unimog* traktor motorno škropilnico. Skoda je. da v okolišu ni večjih strnjenih sadovnjakov. Motorna škropilnica bo zelo koristno uporabljena tnd\ pri zatiranju koloradskega hrošča na večjih površinah- Sadjarski odsek ima sedaj dve motorni in nekaj prevoznih škropilnic. Pri takšnem številu škropilnic ho škropljenje lahko pravočasno in temeljito izvršeno. * Gotna van. Tudi v Gotnl vasi so se ze-dinili za prirejanje predavanj iz kmetijstva. Dne 13. februarja je bilo prvo prodavanje "Onoj, gnojnica, umetna gnojila«. V razgovoru je bilo sproženo vprašanje nabave dobrih semen: prisotni so se zedinilj. da takoj preko kmetijske zadrnge narobe semenski krompir Predavanja se je udeležilo nad 3(1 kmetovalcev: predavanja se bodo nadaljevala po enkrat tedensko. Delo v sadovnjakih nas kliče! V zimskih mesecih morajo sadjarji izvršiti glavna dela pri oskrbi sadnega d;.,ja. Naši sadovnjaki so še zelo zanemarjeni kljub temu. da že več let obstoja uredba o vsakoletnem obveznem čiščenju sadnega drevja. Če bi sadjarji upoštevali navodila, ki jih predpisuje uredba o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja, bi bilo »tanje sadovnjakov dobro. Sedanji zanemarjeni sadovnjaki nam ne delajo časti in so znak naše zaostalosti v kmetijstvu. Po uredbi morajo vsi sadjarji obvezno očistiti vse sadno drevje, odstraniti suha in polsuha sadna drevesa in ona, ki so tako močno napadena po ameriškem kaparju, da za njih ni rešitve. Vsi sadjarji so dolžni poškropiti po ameriškem kaparju okuženo sadno drevje. Poglejmo, kakšna dela naj izvršijo sadjarji, da bo sadno drevje očiščeno. Najlažje je posekati staro, holehno sadno drevje, ki ne bo več rodilo in gamo kvari izgled okolice. Ravnotako je brez pomena, da stoji v sadovnjakih sadno drevje, katero se je že posušilo zaradi okužbe po ameriškem kaparju. Takšnih dreves vidimo zelo mnogo na področju Ml.O Novo mesto. Razumljivo je, da je potrebno pri čiščenju izrezati vse suhe in polsuhe veje. ki so uničene zaradi bolezni kot n. pr. rakave itd. V sadovnjakih je še preveč previsokih in pregostiti sadnih dreves. Pri čiščenju zaradi lega tudi odstranimo vse progaste veje, ki se križajo in rastejo vzporedno i u so preveč zasenčene. Sa;ao v zračnih in sončnih kronah bomo imeli lep in obilen pridelek. Kadar imamo opravka s sadnim drevjem, katerega je uničil ameriški kapar, moramo odrezane veje sežigati ali na ognju opaliti, da na ta način ,)ic prečimo širitev ameriškega kaparja. Puščanje vej in debel v nemar omogoča nadaljnjo razširjenje kaparja. Ko smo izvršili navedena dela. ostrgamo z debla in vej staro skorjo, mah in lišaje. Tu se namreč čez zimo zadržujejo v zavetju razni škodljivci. Zaradi uničenja le-teh pogrnemo pod drevo vrečevino in vse nastrgane odpadke se-žgemo. Na ta način smo sadno drevje očistili in pripravili za škropljenje. Na področju OLO Novo mesto do sedaj kljub ugodni zimi Se ni opaziti, da bi sadjarji pričeli s škropljenjem. Ameriški kapar se hitro širi in uničuje sadno drevje. Sadjarski odseki še niso — ra :en v nekaj primerih — ničesar po-krenili za škropljenje sadnega drevja. Res je, da arsikje ni na razpolago škropilnic, lahko pa se nabavijo prevozne ročne škropilnice po ceni 15.000 dinarjev. Iz svojih dobičkov Iki lahko vsaka kmetijska zadruga kupila vsaj eno sadno škropilnico, škropilnice bodo zelo koristno uporabljene tudi pri zatiranju koloradskega hrošča. S čim bomo lotos Škropili? V prodaji so sledeča škropiva: dre-vosan, kreozan in r u mešan za zimske škropljenje. Škropiva so dobre kakovosti in je nepotreben strah, da bi poškodovali sadno drevje. Glavno škropivo je rumesan. ki je v prodaji v obliki "paste im pripravljeno v posodah. Uporabljamo ga pri škropljenju neokuženega sadnega drevja^ po 1 kg na 100 I vode, če škropimo okuženo sadno drevje uporabimo 1.5 kg na 100 litrov vode. Pri poskusih so dosegli dobre uspehe tudi že s 0.5% raztopino navzgor. Pripravimo ga tako, da ga prvo zmešamo v manjši količini vode nakar p ril i jemo potrebno količino vode. Škropivo je po svojem sestavu organsko barvilo in pušča na obleki rumeno barvo. Zato naj imajo škropilci zaščitno obleko. Pri škropljenju ne pozabite na glavni smoter: ne štediti s škropivom, če hočemo doseči uspeh. Poškropiti moramo vso površino vej in debla, če hočemo priti kaparju do Živega. Površno škropljenje in štednja s Škropivom rodi samo nolovičareki uspeh. Čas teče hitro naprej in škoda je vsakega zamujenega dneva. Kmetijske zadruge, občinski ljudski odbori in napredni sadjarji: organizirajte čiščenje in škropljenje sadnega drevja, ker bo samo vam v korist. Kmetijske ..adruge naj takoj na roče potrebno škropivo pri Kmetijskem magacinu ali v tovarni Rače. Imeina lastnikov 7amemarienih sa- dovnjakov bomo I )olen jskem listu, javljali primere nasadov. v bodoče objavljali v Ravnotako bomo ob-vzorno oskrbovanih OV Zdaj je fns, da pripravimo vse potrebno «n zimsko Škropljenje sadnega drevja. Strojni odseki kmetijskih zadrug: poskrbite, da bodo škropilnico v redu, opozorile sadjarje, da očistijo drevje, pripravite škropiva! Stev. 8. DOLENJSKI LIST Strati 3 IZ ITAS m OAJCV Loški potok Sirijo se govorice, da bo Lesno industrijsko podjetje iz Ribnice opustilo žago v Loškem potoku, stroje pa odprodalo. To bi bil zelo hud udarec za tukajšnje prebivalstvo, ki živi večinoma od zaslužka pri poseku, vožnji in predelavi lesa- Menimo, da bi morala žaga stati tam, kjer ima surovinsko zaledje in da bi bilo treba še razširiti predelovalno lesno industrijo, ki bi lahko nudila zaslužek še večjemu številu prebivalstva- Lahko trdimo, da 75% prebivalstva že sedaj živi od lesa, zato ga take govorice še bolj vznemirjajo. Lani je bila pri nas zgrajena velika delavnica, ki pa bo v slučaju ukinitve žagarskega obrata popolnoma hrez pomena. Ker gre za vprašanje preživljanja okrog 2(100 ljudi, ki so do sedaj imeli zaslužek pri lesu ali so bili od njega odvisni, smatramo, da se je potrebno o tem temeljito pogovoriti. Več dohodka kot dosedaj bi lahko dona-ftalo prebivalstvu sadjarstvo, toda morali bi se za njegovo gojitev bolj brigati. Sadovnjake bi si morali urediti po vzorcu sadovnjakov na Hribu in Retjah. Ne bi bilo potrebno, da bi posamezni kmetovalci zame' plavali krompir za sadje, pač pa bi mnko doma pridelali dovolj sadja in ga }mei\ še za prodajo. Vsak prazen prostor je troha zasaditi s sadnim drevjem, to pa pravilno negovati. Trud bo kmalu poplačan, zvišali pa se bodo tudi dohodki. Mnogo več zanimanja kot za sadjarstvo je za živinorejo; posamezni živinorejci imajo ze kar lepo zi vino. Treba pa se bo bolj brigati za čiščenje pašnikov, ureditev staj in napajališč. Fronta je v kraju še dokaj delavna, toda ovirajo jo posamezniki, ki vztrajajo pri stan trmi in nočejo sodelovati pri reševanju skupnih občinskih problemov in samo vsevprek kritizirajo po gostilnah. Malo večja udeležba na kmetijskih in drugih strokovnih preda-vanjih bi bila tudi potrebna. Občinski ljudski odbor ima lepe načrte za bodoče, kot n. pr. Zadružni dom, mlekarno, vodovod in drugo, toda te načrte bo lahko uresničil samo s sodelovanjem vseh prebivalcev. Draf/o Kajfež Podpreska Podpreska je tiha in mirna vasica bliza Loškega potoka. V vasici je prav delavna mladinska organizacija, ki jo vodi sekretar tov. Ivan Marš i č. Mladinska organizacija zajema vso mladino Pndpreske in Lanca. Imajo lepo urejeno mladinsko sobo za sestanke in bralne večere, udejstvujejo pa se tudi pri kulturno prosvetnem delu. Pred kratkim so uprizorili na domačem odru »Zupanovo Micko« in z igro gostovali tudi v Dragi. Sedaj študirajo »Matička«. Pri učenju in igrah veliko pomaga rožiserka, neumorna učiteljica tov. Tilka Pejnovič. Ne daleč od nas sta vasi Novi in Stari Kot, ki spadata pod ljudsko republiko Hrvatsko. Tam so pred kratkim organizirali mladinski aktiv, ki se že pridno izživlja na kulturno prosvetnem polju. Ker nimajo dvorane, prirejajo igre kar v privatnih hišah, kjer je tudi šola. Tudi temu aktivu veliko pomaga domača učiteljica Zalka Koejam Kostel ob Kolpi Trdo je bilo življenje ljudi tod okoli pred drugo svetovno vojno. Moški so čez zimo odhajali na delo v gozdove ali pa so se preživljali kot skromni krošnjarji, poleti pa so doma obdelovali skromne njivice. Po vojni so se razmere nekoliko zboljftale, vendar se spet pojavlja delna nezaposlenost. Trenutno ima del prebivalstva zaslužek pri gradnji ceste za Kolpo proti Staremu trgu, vendar je to samo začasni zaslužek. Treba bo misliti na stalno zaposlitev odvisne delovne sile, ki jo je zlasti v teh predelih vsak dan več. Z zgraditvijo moderne avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak, ki je bila v načrtu So prod vojno, kakor tudi ■ zgraditvijo Se*t« proti Beli krajini bi se nudilo več zaslužka prebivalstvu, obenem pa bi se odprla možnost za trg zgodnjemu sadju in zelenjavi, kar vse bi lahko v veliko večji meri pridelovali v tem soncem predelu. Problem Ko-stela ni samo lokalna stvar, pač pa problem okraja Kočevje, ki mu je treba posvečati vso pažnjo. Ribnica Združenje rezervnih oficirjev je imelo redni letni občni zbor 8. Udeležba na občnem zboru je dobra, udeležili so se ga tndi K. D. v Ribnici februarja, bila prav zastopniki C OBVESTILA ) LETNA SKUPŠČINA ORGANIZACIJE MESTNEGA RDEČEGA KRIZA NOVO MESTO V četrtek 5. marca 19-*>3 *>o redna letna skupščina Mestnega Rdečega križa Novo mesto v dvorani Doma sindikatov ob 13. un. Na skupščini bo predaval priman j dr.Uto Baje »O transfuziji krvi«. Vabimo vse člane organizacije RK in prijatelje, da bo skupščine zanesljivo udeleže. Odbor VABILO Organizacija AFz Novo mesto vabi na slavnostno akademijo, ki bo na predvečer Dneva borbenih žena. v soboto 7. marca 1953 ob 20 uri v Domu ljudske prosvete. Vabljeni vsi delovni ljudje Novega mesta, predvsem pa matere in žone padlih borcev in žrtev fiši7,ma. . „ . Mestni odbor AFŽ Novo mesto PREKLIC Prokliemjem žaljive besede o Saje Tereziji in se zahvaliujem. da je odstopila oo tožbe. — Dragan Anton st., Brezje 9 — Tre-belno. KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 27, fehruarja do 2. maroa: ameriški barvni film »Zlomljena puščica«. Od 3. do 5. marca; ameriški film »Veliki grešnik«. Od 6 do 3 marca: ameriški film »Tarzan med lev*U, KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: ZS. februarja In 1. marca: ameriški film »Srečanje s Frankcnstelnoni«. 0g,£a$ L •CETINE, ZIMO in vso ostalo dlako ku puje po najvišjih cenah »KOTEKS«. podjetje z s promet h kožami in tekstilnimi surovinami, poslovalnice Novo mesto, Brežice, Krško. Klavnice, kmetovalci, ponudite Kotekso-vim zbiralcem vsako tudi najmanjšo količino »KOTEKS« Podjetje za promet s kožami, strojlli ln volno IZVOZ - UVOZ LJUBLJANA OSMRTNICA Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena in dobra teta JOŽEFA BRUHA R. bivša dolgoletna trgovka, v starosti 85 let. Pogreb pokojnice je bil 23. februarja oh obilni udeležbi, zs katero vsem naša pri-srčn« zahvala! Žalujoč« dl užine: Zagore, Brudar, Jamže-vic, Šentjernej. .TLA, okrajnega odbora RO in vojnega odseka. Delo združenja je bilo v lanskem letu plodno. Imeli smo pet praktičnih vaj na terenu, ki so bila združena s predavanji, udeležili pa so se tudi napada na Kočevje, ki je bil obenem preizkušnja praktične sposobnosti vsakega posameznega rezervnega oficirja. 8 praktičnimi vajami na terenu bodo nadaljevali tudi letos, ker je to najboljši način usposabljanja. Tudi teoretična predavanja aktivnih oficirjev so bila uspešna in koristna. Člani Združenja so hvaležni aktivnim oficirjem garnizona v Rihnici, posebno podpolkovniku Gombacu, podpolkovniku BombaČu in majorju Poriču za izdatno pomoč pri praktičnem usposabljanju članov. Na občnem zboru je bil izvoljen nov upravni odbor s tov. Tonetom Arkotom, rez. majorjem, na čelu. Maks Nosan Semič Med nalogami, ki si jih je lansko leto ob ustanovitvi zadalo telovadno društvo »Partizan«, jo tudi gradnja plavalnega bazena v izmeri 50 x 30 m. Za to nalogo se je zavzelo društvo zaradi tega, ker morajo Semičanje v vročih poletnih dneh v skoraj 15 km oddaljeno Kolpo na kopanje, kar jo praktično skoraj nemogoče. Pripravljalna dela za bazen so že v teku. Izbran je prostor, ing. Bloudek pa pripravlja načrt in predračun. Toda to je šele začetek. Gradnja bazena bo stala težke tisočake, katere društvo samo prav gotovo ne zmore. Tudi občinski proračun je prešibak za tak izdatek, zato se bo moralo obrniti za denarno pomoč tudi izven okraja. Upravičeno pričakujemo, da se bo novo ustanovljeno Belokranjsko društvo v Ljubljani zavzelo pri republiških forumih za primerno pomoč. F. Vinica ob Kolpi Gospodinjskega tečaja, ki ga vodi tovarišica Kravosova, se udeležuje trikrat tedensko 15 tečajnic. Obletnico Prešernove smrti smo proslavili z lepo akademijo. Po uvodnem govoru tov, Podržajeve so sledile recitacije in deklamacije učiteljic ter dijakov nižje gimnazije. Nastopil je tudi mladinski pevski zbor, mladinki Katica Mihelič in Ela Karin pa sta zapeli Prešernovo pesem o »Železni cesti«. Ob tej priliki jo prvič nastopil tudi moški pevski zbor, ki je pod vodstvom tovariša Kravosa zapel več Prešernovih pesmi. Igralska družina mladinskega aktiva je uprizorila v nedeljo 15. februarja v nabito polni dvorani gasilskega doma Nušičevo eno-dejanko: »Navadni človek*. Vso za oder potrebno opremo za to igro so napravili požrtvovalni igralci sami. Med njimi sta se posebno odlikovala z vztrajnim delom tovariša Evgon Karin in Marjan Stegne, tovarišica Podrzajeva pa je sama naslikala ozadje na odru. ft k Dekleta v Gaberju skrbe za svojo izobrazbo Ze od 19. novembra 1952 imajo tndi v (Morju na Gorjancih gospodinjsko-kuharski tečaj, ki ga obiskuje 23 deklet. Enkrat na teden imajo teoretičen pouk, dvakrat na teden pa praktično kuhinjsko delo. Vsa dekleta obiskujejo poleg tega vaški tečaj Rdečega križa o izvenarmadni vzgoji. Tečaj ima lepe uspehe, saj so se udeleženke naučile kuhati po kuharski knjigi marsikaj, česar doslej niso poznale. Vsaka skupina si n. pr. Odlok o prepovedi prodajanja in kupovanja tesanega lesa OKRAJNI I«im«SKI ODBOR ČRNOMELJ ftt. 1-551/5-53 Črnomelj, 7. februarja 1953. Okrajni zbor In zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Črnomelj sta na svoji skupni seji dne 7. februarja 1953 sprejela na podlagi 15. člena Zakona o a-'S,,h ,J,,(,sk|h odborih v zvezi z 8. členom Temeljnega zakona o prekrških ODLOK o prepovedi prodajanja in kupovanja tesanega lesa 1. člen Zaradi boljšega Izkoriščanja posekanega lesa, namenjenega za prodajo, se prepoveduje tesanje lesa v gozdu. 2. člen Zasebni lastniki gozdov ln drugih zemljišč, kjer raste gozdno drevje, morajo prodajati tehnični les okrogel, ne smejo pa prodajati tesanega. Cena okroglega lesa je enaka ceni obdelanega lesa, tako da prodajalec dobi za okrogel les prav toliko denarja, kolikor bi ga dobil z« obtesanega. _ S. člen Kupovalo! tehničnega lesa ne smejo kupovati obdelanega lesa od zasebnih lastnikov. Ta prepoved ne velja za zasebne kupo-v f*S M. Potrebujejo les za svoje stavbe ali za izvršitev svoje obrti. — . . . _ 4. člen . ,a*Jnlk» R°*dov, ki imajo na dan. ko stopi v veljavo ta odlok, že obdelan les, ga smejo še prodati komurkoli. 5. člen Kršilci tega odloka se kaznuletn z denarno kaznijo do 3000 din. Upravno-kazenski OLO* fcreka »odnik za prekrške «. člen Ta odlok velja od dneva objave na krajevno običajen način. Predsednik OLO: JANEZ 2UNIC Odlok o dnevnicah za službena potovanja OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE Stev. 138/4 Kočevje, 12. februarja 1943. ODLOK O dnevnicah za službena potovanja Na podlagi 108. člena Zakona o Okrajnih ljudskih odborih in 17. Člena Uredbe o potnih In selitvenih stroških z dne 4. decembra 1952, Ur list FLRJ štev. 59/52, Izdaja Okraj ni ljudski odbor Kočevje na svoji drugI seji z dne 12. februarja 1953 tale odlok o dnevnicah za službena potovanja v mejah okraja; Za službena potovanja v mejah tega '►kraja znaša dnevnica 1. za uslužbence od IV. plačilnega razreda navzgor 525 din, „ , 2- za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda In visoko kvalificirane delavce 450 din, 3. za druge uslužbence In delavce 375 din. Honorarnim uslužbencem, ki jim je honorarna služi,« glasni In edini poklic, se določi dnevnica glede na višino honorarja v skladu z določbami prejšnjega odstavka. II. V smislu navodil k Uredbi o potnih in selitvenih stroških t dne 22. januarja 1952 1953 Ur. list FLRJ štev. 5/53 velja ta odlok za službena potovanja uslužbencev tistih uradov, katerih dejavnost je omejena na območju tega okraja, ne glede na to aH gre za zvezne ali republiške ustanove ljudskega odbora. III. Ta odlok velja takoj. Predsednik OLO: JANEZ PIRNAT pripravi kompletno kosilo ali večerjo, pri čemer se uče dekleta pripravljati hrano po receptih in se lotijo zato lahko tudi kune za bolnike, za slavnostne prilike itd. Dne 16. marca bodo imele zaključek uspelega tečaja, ki ga vodi tovarišica učiteljica štangljevn, prodava pa tudi tov. Boltezova. S strani ženske organizacije sodeluje na tečaju tovarišica Černetova. Dekleta zatrjujejo, da so s tečajem zadovoljne; veselje jih je pogledati, kako urno se sučejo po kuhinji in jedilnici, čeprav imajo zelo težavne pogoje za delo na premajhnem štedilniku itd. Dobre volje pa je v njih več kot malodušnosti, zato pravijo, da si takih tečajev še želijo. Za 8. marec pripravljajo pod vodstvom Sol. upravitelja tov. štanglja dve igrici, ki ju bodo zaigrale gaberškim partizanskim materam in ženam na Dan borbenih žena. Metlika Kakor prejšnja leta je tndi letos močno razgibano delo Protiletalske zaščite. Ze od 23. januarja dalje traja splošni tečaj PLZ, katerega obiskuje 35 članov. Večina teh je disciplinirana in se trudijo, da hodo obvladali obširen material in čimveč koristili, če bo kdaj potreba, nekaj pa je še vedno takih, ki prihajajo neredno ter motijo redni pouk. P. C. V Kočevju imajo novo telefonsko centralo V nedeljo 22. februarja je bila v Kočevju slavnostno predana v javni telefonski promet nova 200-številčna telefonska centrala, ki je bila v Kočevju že nujno potrebna. K temu uspehu so pripomogli-ljudska oblast in gospodarska podjetja Kočevja, ki so materialno podprla prizadevanja vodstva direkcije PTT. Okraj Kočevje je v nedeljo dobil tudi novo direktno telefonsko linijo Ljubljana Kočevje. Tudi vsi občinski odbori so dobili telefonsko povezavo, kakor tudi direktno telefonsko linijo Kočevje—Novo mesto. Ta veliki razmah telefonskega omrežja v okraju Kočevje predstavlja začetek uresničevanja celotnega načrta avtomatske telefonske povezave vse republike Slovenije. Telefonsko centralo v Kočevju je otvori 1 direktor direkcije PTT Jože Gerbec s krajšim nagovorom. Svečanosti so prisostvovali zastopniki okrajnega in mestnega ljudskega odbora Kočevje. Zveze komunistov, .TLA in veliko število prebivalstva Kočevja, ki si je tudi ogledalo novo telefonsko centralo in preurejene in prenovljene postne prostore. PRIPRAVE ZA POPIS PREBIVALSTVA Dne 30. marca se bo začel popi« prebivalstva. Zanj bodo v kratkem izdana podrobna navodila. Za popis se v seminarjih usposablja okrog 80.000 popisovalcev. VZPOSTAVLJENA BO ZRAČNA ZVEZA BEOGRAD-CARIGRAD ki bo velikega pomena za razvoj turizma. Dva turistična vlaka bosta vozila med Zah. Nemčijo in Hrvatskim Primorjem ter med Dunajem in Reko. Te nove zveze bodo še povečale dotok tuji h turistov v našo državo. V turizmu bodo letos cone prosto formirane, tj. hoteli ne bodo več razvrščeni v kategorije. S tem bodo vodstva hotelov prisiljena, da bodo skrbela za konkurenčne cene. ZADRUŽNIKI IZ SUBOTICE NA POTOVANJU PO SLOVENIJI Ze lani so nas obiskali suhotiški zadružniki. V kratkem bo prišlo v Slovenijo spet okrog 400 zadružnikov iz Su-botice in okolice, ki si bodo na krožnem potovanju po Sloveniji ogledali razne znamenitosti, med drugim zlasti Postojnsko jamo. 50 Mil.1 IONOV ŠKODE ZARADI BURJE NA PRIMORSKEM Huda burja, ki je pred 10 dnevi pihala na Vipavskem in Goriškem, je povzročila okrog 50 milijonov din škode, od tega samo na telefonskem in električnem omrežju za 10 milijonov. SANITETNI ODSEK PRI DIREKCIJI ZA ŽELEZNICE Naši ljudje, ki mnogo potujejo, bodo pozdravili sklep ljubljanske direkcije za železnice, da se ustanovi sanitetni odsek, ki bo med drugim nadziral izpolnjevanje predpisov za preprečevanje nesreč pri prevozu potnikov, ter zlasti higiensko stanje na železnicah. TUDI V KOBARIDU VELIKO NOVO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V Kobaridu so pri kopanju temeljev nove mlekarne našli loncem; žare s pepelom. Sodijo, da je v Gornjem Posočju razen 4000 doslej najdenih grobov tod 0'krog 50.000 grobov naših prednikov. TREBANJSKA MLADINA JE ZBOROVALA Šentjernej V slavnostno pripravljeni dvorani Prosvetnega doma v Trebnjem se je v nedeljo 15. februarja zbrala trebanjska mladina na občinsko mladinsko konferenco. Nad HO mladincev in mladink je v svoji sredi pozdravilo zastopnike množičnih organizacij Treh nja ter Okrajnega sekretarja LMS tov. Ke-beta Ludvika iz Novega mesta. Niko Kalo- Pretekli teden je bilo učiteljsko zborovanje Šentjernejskega pododbora. Osrednja točka sestanka je bilo zanimivo in poljudno podano predavanje tovariša Kolarja iz Novega mesta, ki nas je seznanil s problemi, ki so priprava in uvod za razumevanje in Študij knjige »Izvor religije«. Tudi diskusija je bila prav poučna in zanimiva, * Na občnem zboru Zveze borcev Šentjernej je bil za predsednika izvoljen tov. Dodo , Majzelj. On in drugi odborniki, stari borci, I so nam jamstvo, da bo Zveza borcev dobro | delovala. Člani so živahno razpravljali o postavitvi spomenika, za katerega je zbranih že 285.000 din. Sklenili so, da bodo izvedli nabiralno akcijo za zbiranje bakra, medi in brona, kar bodo porabili za spomenik. Delovno predsedstvo mladinske konference v Trebnjem Za delegata na republiški kongres OF je bil izvoljen tov. Stane Hladin. Sestanka, ki ga je sklical občinski odbor OF, se je udeležil tudi predsednik gospodarskega sveta pri OLO Maks Vale, ki je dal posameznim zastopnikom vaških odborov OF razna navodila. Obsežno poročilo je podal tudi pred sodnik občinskega odbora OF tovariš Ludvik Simonič. "O šič je v imenu organizacije pionirjev pozdravil mladinsko konferenco z obljubo, da se bodo tudi pionirji trudili za dosego boljših učnih uspehov itd. Tov. Janez Gartner jo v obsežnem rele ratu opisal pot mladinske organizacije ter med drugim seznanil mladino o svetovnih političnih dogodkih. V svojem izvajanju je posegel v delo trebanjske mladine, ki do se-' daj sploh ni delavno živela. Opazilo se je, l da je mladina v Trebnjem preveč »samo stojnaor; množične organizacijo so niso zanimale za življenje mladih dijakov in ostalih ' mladincev. Razprava je nadalje ugotovila, Ustanovljen je dolenjski šahovski odbor (DOSO) USTANOVLJEN JE DOLENJSKI ŠAHOVSKI ODBOR (DOSOl V nedeljo 15. februarja je bil v mestni kavarni v Novem mostu sestanek pripravljalnega odbora za ustanovitev okrožnega šahovskega odbora za Dolenjsko. Sestanku »ta poleg delegatov te Kočevja, Trebnja, Stične in Črnomlja prisostvovala tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije tov. Edo Turnher in sekretar Kaipus. Na sestanku so govorili 0 rasnih tekmovanjih v okviru Dolenjske, o organizaciji mladimskega prvenstva LRS jn drugem. Po končanem sestanku so udeleženci igrali brzotumir za nagrade Šahovske zveze. Po vodstvu Sitarja do predzadnjega kola 3« Prvo mesto prevzel delegat iz Kočevja tov. ing. Volk, ker je Sitar zadnji partiji Izgubil. Vrstni red je bil naslednji: Ing. Volk (Koč.) 11, drugi do tretji Sitar in škerij 10.r., Sila 10 (vsi ŠD »Stojan pUc«), peti do sesti Medic (»Stojan Puc«) ij0 (gj) Trebnje) 7 točk itd. Prvi #irje so prejeli lepe knjižne nagrade. PRVENSTVO NOVEGA MESTA Preteki« teden je bilo odigrano 4., 5. in 6. kolo turnirja za mestno prvenstvo. Borbe so bile hude in naP»te: neporaženih je O6talo samo še pet igralcev: Sila, Sitar, Prime, prof. Eržen in Kastelic. Stanje po 6. kolu je naslednje (v oklepaju Število odigranih partij): Sila 5 I i* 5), gitar in Škerij 5 (iz 6), Prime 4 (iz 5), Sodnik im Medic 3,5 (iz 6). prof- Eržen 3 (jz 3), Kastelic 3 (iz 4) itd. ŠAHOVSKI DVOBOJ MED REPREZAN-TANCAMA GIMNAZIJ NOVO MESTO : KOČEVJE 6:2 Zadnjo nedeljo so novomeški gimnazijci imeli v gosteh ekipo gimnazije iz Kočevja. Po dvcurnih borbah so novomeški šahisti dosegli visoko zmago 6:2 (na 8 deskah). No-vorue&ki igralci niso izgubili nobeno partije, le štiri so remiziralj (škerij, Japelj, Tratnik in Dejak); Sila, Povše, Čorček in Ličina so premagali svoje nasprotnike. V zadnjih dneh je društvo »Stojan Puc« ponudilo črnomaljski gimnaziji, da bi odigrali prijateljski dvoboj. ŠD »Stojan Puc« je tudi predlagalo, da bi o i.lj dvoboj med reprezentancama gimnazij Kočevja, Črnomlja in Novega mesta za najboljšo srednjo-šo\sko ekipo Dolenjske. Taka tekmovanja bi kropila vezi med di.iaki dolenjskih gimnazij in pomagala afirmirati šah na Dolenjskem. TURNIH ČETRTOKATEGORNIKOV Šahovsko življenje na novoideski gimnaziji ni zaspalo. Ko šest naših najboljših ša-histov sodeluje na prvenstvu Novega mesta, ao ostali pričeli igraiti turnir za dosego III. kategorije. Na turnirju sodeluje 12 če-trtokategornikov. Opažamo, da mlajši šahisti delajo hude preglavice starejšim, kar velja posebno za Ličino, ki skupno z Jap-ljem vodi na tabeli. Tudi za Dejaka in Golobica velja isto. Stanje po nepopolnem 6. kolu je nasled nje: Ličina in Japelj 4,5 (iz fl), Kruljac in Tratnik 3 (iz 5), Golobic 2,5 (iz 4), Deiak 2 (iz 3). Cerček 2 (iz 4), ing. Lovko 2 (iz 5) itd. da je v aktivu trebanjske mladine večina dijakov, premalo pa je zastopane kmečke mladine. Prav tako pereče je vprašanje uslužbenske mladine, kot je primer v Narodni banki Trebnje, kjer se sestankov udeležuje le ena mladinka. Prav tako so obrtni vnjenci ter delavci iz peni joti j, ki so še izven organizacije in jo njihovo življenje prepuščeno samotarstvu, pijančevanju in slabi družbi. Da je v Trebnjem stanje tako kritično, je krivda na vodstvu biv. okrajnega komiteja mladino v Trebnjem ter posameznih trebanjskih mladinskih aktivistov, ki so naenkrat prenehali z delom. Prav tako je mladina v razpravi ugotovila, da se lo premalo čuti ali pa skoro nič pomoč organizacije ZKJ Treh nje, v kateri mladina zre vso svojo življenjsko luč. Zastopniki raznih organizacij so to pomanjkljivost tudi priznali, ter ho z izvolitvijo Občinskega komiteja delo bolj povezano. Delo posameznih aktivov v trebanjski občini je precej kritično. Tako jo primer v Sv. Štefanu pri Trebnjem, kjer že dalj časa ni nobenih sestankov, čeravno so v kraju mladi akti visti-komun isti, ki bi lahko prispevali k delu mladine. Tako je tudi v Račjem solu, kjer je v zadnjem času delo slabo. V Starem trgu pri Trebnjem je veliko mladine. Ne manjka ji volje do dela, temveč se ti mladi ljudje že več mesecev borijo za majhen prostorček, kjer bi imeli študijske in organizacijske sestanke. In prav tu je treba desne roke komunistov, da bi se tudi tako malenkostne stvari uredile; tako bi mladina še bolj delala Pionirji iz Starega trga so se sami naučili mladinsko igrico in nastopili v privatni hiši. Ne samo starše, tudi ostale vaščane je gnala radovednost na to prireditev. Koliko zanimivega so ta dan pokazali najmlajši vaščanom, je bilo za Stari trg res pravo presenečenje. V trebanjski mladini je mnogo volje in moči. s pomočjo ostalih organizacij pa bo mlada generacija v Trebnjem lahko tudi uresničila velike cilje svojega življenja. Z. A. Prvenstvo srednjih šol v smučanju Na smučarskih terenih Jošta in v Kranju so zadnjo nedeljo tekmovali najboljši smučarji, dijaki srednjih šol Slovenije. Na Joštu jo tekmovalo nad sto dijakov v veleslalomu, v Kranju pa so se pomerili dijaki na .'H)-metrski skakalnici in v tekih. Dolenjsko so zastopali dijaki iz Novega mesta, Črnomlja. Kočevja in Trebuja. Konkurenca je bila močna. Naši dijaki niso bili tako opremljeni in pripravljeni kot dijaki z Gorenjske Vendar pa so se trudili, da h' dosegli čim lepše uspehe. 'Številne smučarsko prireditve v letošnji zimi na Dolenjskem kažejo, da Ikmimi kmalu imeli kader dobrih smučarjev, ki nas bodo lahko častno zastopali. Hitrejši razumih tega športa pa najbolj zavira predraga oprema, brez katero ni možno uspešno nastopati na večjih prireditvah. To smo videli zlasti zadnjo nedeljo na srednješolskem prvenstvu smučarjev v Kranju. J. G. Pozdravite e^ojce v tujini z " Do j>n jeklu 1 tetom" » NaroČite jim g8 hvaležni Vam bodo za puaornost! robtine iz dolenjske popotne malhe \ Vračal sem se pred kratkim iz Ootno vasi skozi Smihel proti domu v tisti pozni uri, ki meji z zgodnjo jutranjo. Na cesti pred Sitarjevo hiše sem fie hil spotaknil , ob reveža, ki je butal 2 lastno glavo po I zamrziem snegu, da so 8© kar rdečo lise i vlekle za njim. Previdno som ga vprašal. I kdo da ga je, pa mi je odgovoril, da so je sam. »Če si se sam, se daj Pa še naprej!« sva se poslovila. Tik pred gostilno pa me je v bližini ustavil presunljiv glas, ki je prihajal izza kos-tanja. »Ajoi, gošpnd, taku mi jo ftlabu kot mi ni bilo Še nikoli. Pot jurjev hi dal, de bi bilu bulsi . . .« SpozđiaJ sfm onegavega Hu-dorovoa, ki se ga je ail nalezol, da sam sebe ni več spoznal Drugo jutro sem šmi-helčano pobaral, če imajo večkrat take in podobne nočne prireditve, pa ^ mi rekli, da to še ni nič in da so vajeni vse drugačnih prizorov na tem koncu vasi. »Pa ste n tem zadovoljni?« sem vrtal dalje. »O. mi že nismo,, kaže pa, da se s takim početjem strinjajo v Novom mestu, ker ničesar ne pokren^jo na vse naše pri~ tožbe!« Vs*k ljubi družbo ba tudi jaz sem se srečati to visokost prav med vrati. Kaj sem se revež zameril, da tako čestite gospiee no In smel niti pogledati 1 Saj pravijo, da je še mačka škofa pogledala nekoč, pa se ji ni nič zgodilo . . . Radovodi.ost mi ni dala miru. PozadaimaJ sem se, kdo je ta ponosna Ksantipa. Povedali so mi, da je v resnici lahko ponosna, kor živi od rente nekega dobrotnika in ni čez dan nikjer zaposlena oziroma ni »v delovnih odnosih« kot se temu dandanes reče. Stanovanje pa se za take ptičke hitro dobi. saj se tisti, ki delajo, radi vozijo vsak dan kakih 50 km sem in tja. Klobuk doli pred takimi, sem si dejal Janez — v prihodnje pa bodi bolj previden pri ogledovanju nepoznanih žensk . . Zumhorčanl so že kar precej hudi name, ker jih nič no obiščem. Saj bi rad prišel, verjemite, da srčno rad, ali kaj. ko nimate nobene oštarije, kjer bi «e dobilo kaj za pod zob, niti nimate skromne postelje, da bi zvečer truden položil glavo na mehko blazino. Ros že pet let pacat« tisto občinsko gostilno pod Lipo, pa kaj, ko je vedno tako mvzla! Če ste samo zato sezidali dimnik, da štrli v zrak, moderen štedilnik pa 1>° Btavili zato, da rjavi, če ste ometali »obe in klet in nai>eljali elektriko samo zato, «1 n gredo lahko sosedni mizarji m drugi tja na v hotelu »Kamdija« vsedel za mizo nasproti 1 ]k>trebo, ker doma nimajo primernega pro osamljeni ahonentkl, seveda ko sem prej lepo poprosil za dovoljenje Pa sem slabo nalete]. Mimogrede sem se z enim očesom ozrl na temnooko neznanko, p« je bilo skoraj po meni. Iz oči so ji švignili bliski P° moji urarljivi postavi, ^ nežnih ustec pa se je ulila ploha: »Što me gledaft, dronjac jedan, marva blesava, glupane!!« itd. itd. Vstala je in odvihrala z visoko dvignjeno glavo kot tramvai skozi vrata, med potom pa ozmerjala še neko žensko, ki ei je upaila štora za take zadeve, no, potem adijo nku mulacija, turizem m promet! Kako mislite, možje žužemberski. Ali bi bila potrebna dobra gostilna s tujskimi Mihami v žužembrkuT To ste sicer že našte-tokrat priitrdili, a potem; »Vse t'ho je bilo — in koza 1e ostala koza. . .« Mar ni bilo res tak o t Smilite se mi, ker morate r»o meso svojih krav In špeh suhokrajinskih prašičev v Ljubljano in Novo mesto, čeprav imate doma mesarijo, tri mesarjo in še konjača po vrhu! Dokler je bilo meso na karte, ste ga imeli ilovolj, sedaj pa ga nimate niti za zupco. Baje mesarji no morejo kupiti živine, ker je v Suhi krajini ni. Verjetno bo kar držalo, ker jim jo pokupijo Ljubljančani in drugi. Zužemlierški mesarji pa so cel mesec »spravili skupaj« komaj eno celo kravo: zmesarili so jo in prodajali po 150 dinarjev za kilogram, čeprav strokovnjaki spet trd'.jo, da so kravo s tem zakolom samo rešili pred konjačem . . . Občinski proračun dohodkov pa predvideva 80% akumulacija od mesarije . . . Ko smo že v Žužemberku, pa šo tole: dobava vode iz Krke na obroke mi tudi ni všeč, pa žužemberškim gospodinjam seveda, šo manji Eden izmed domačinov mi jo rekel: »Htarii je, starii, kajpak, pa dejla kak more. . .« Res je staru, iw bi se dalo tudi to popraviti, če bi se le kdo za napravo zanimal . . . še o tistih, ki so si novomeško otroško maškerado brezplačno ogledali, bi vaan moral kaj povedati, pa v fcmarjoto bi morali skočiti povprašati, kako to, da si je neka trgovska pomočnica v šoli obleko raztrgala . . Se k tistemu srečni k u. ki mimogrede kolesa na cestah pobira gori za Otočcem bi se moral oglasiti in ga prositi, da bi se še mojo kračo usmilil, ko bom šaril po st ruš k i h host:\ praša jto prijatelja, ki je v Teševanju rebusov (loma. Sicer pa — kar poglejte, kaj pomenijo narisane stvari, pa to lepo zapišite na kos papirja bi boste hitro zvedeli, kuj hoče rebus povedati. 5r 100 m Rešitev ugank in križanke iz 4. številke 1. KDO POZNA NAŠ B EtEKET 1. Mura, Tisa, Morava, 2. Žila, Vrbas. 3. Soča, Korama, Drava. 4. Krka, Sora. 5. Donava, Kava. 2. KAKO PA BI NAREDILI VI? Kmot prepelje najprej ovci, se vrne pO zelje in ga prepelje. K teboj vzame nazaj na prvi breg ovci, ju priveze i.u odpelje na ono stran reke volka, nato pa se vrne spet po ovci, 3. POSETN1CA nacelmtiik. 4 KRIŽANKA Besede pomenijo; vodoravno: 1, rž, S. rusailka, 9. na, 11. t.ir, 18. muzej, 14. pol, 15. trak, 17. IIus, 18. kosa, 19. šal, 21. Don, 22. zaran. 2?. izvir, 25. ti, 26. ak, 28. za, 2». 4000 din je vrgel v smeti V Metliki sta januarja dva tovariša kupila srečko Državne loterije št. 306175. Medtem ko je eden Izmed kupcev na podružnici Narodne banke v Črnomlju na svojo polovico srečke dvignil dobitek 4000 din, jc drugi svojo polovico raztrgal ln odvrgel na smetišče, v dobri veri, da nI nič zadel. Poslušal je radio, pogledal v časopisu objavljeno žrebno listo in kljub temu zavrgel srečko z dobitkom 4000 dinarjev. Podobni primeri so se zgodili tudi že v Novem mestu, in sicer samo zato, ker kupci srečk še vedno niso zadostno poučeni. V zgoraj navedenem primeru ni zadela štev. 306175, katero je Imela srečka, temveč zadnje Štiri številke, to je 6175. V Novem mestu je bila v zadnjem, 38. kolu, prodana srečka št. 188493, ki je zadela 30.000 dinarjev. Ni pa bila izžrebana številka 188493, temveč samo 88493. Potrebno je torej, da pri ugotavljanju dobitkov pričnemo pri zadnji številki srečke. V zadnjem kolu so v/je srečke s končnimi številkami 1 in 4 zadele po sto dinarjev. Vseeno Je, kakšne so bile ostale številke, da Je le končna številka bila 1 ali 4, je srečka zadela 100 din. Paziti Je treba tudi na vezane dobitke. V 38. kolu je bil s štev. 64 Izžreban dobitek 1000 dinarjev. Ker pa Je tudi štev, 4 zadela 100 din, so vse srečke s končno številko 64 zadele 1000 ln 100 dinarjev. Na ta način Imajo igralci možnost, da zadenejo na eno srečko tudi tri ali štiri dobitke. V interesu vsakega kupca srečk je, da gre po žrebanju k prodajalcu srečk aH v najbližjo podružnico Narodne banke, kjer bodo po žrebnl listi ugotovili, kaj je zadel. Raztrgane, popravljene aH kako drugače poškodovane srečke niso veljavne. Dobitke do 300 dinarjev Izplačujejo vsi podzastopniki — prodajalci srečk, dobitke do 50.000 Prodajalnica srečk (v Novem mestu: Kardeljeva 7 — Zbačnik), do 100.000 dinarjev vse podružnice Narodne banke, nad 100.000 pa Jugoslovanska loterija, Beograd, Cara Lazara 3. Ignac Zbačnik uk, 31. umit, 33. zob, 35. čudo, 37. lan, 38. Tabor, ;)>J. ris. Navpično: 1. rtič, 2. žir, 4. um, 5. suh, 6. azur, 7. le«, 8. K. L, 9. nos. 10. Elam, 12. Kaša. 14. poui, 16. karat. 18. kovač, 20. lak, 21. DZZ. 22. zima, 24. Rudi, 25. tal, 27. bob, 30. kos, 32. in, 33. za, 34. bo, 39. ur. Vseh rešitov je bilo nekaj čez 00, pravilnih pa le 45. Pri žrebanju so dobili nagrade tile pionirji; 1. Pavlin Majda, III. gimn. v Črnomlju, dobi knjigo »Mladi elektrotehnik«, 2. Krani-pelj Jurij, Novo mesto. Glavni trg 10, dobi knjigo M,-iksa Prozi ja: »Mladi komik«. 3. Pavlin Božidar, učenec 2. razreda osnovno šole v Novem mestu, Cesta IJubčeve brigade 13, dobi knjigo Otona Zupančiča »Mehurčki«. Nekateri pionirji so rešili le po eno uganko, drugi samo po dve. Pri žrebanju smo upoštevali sinilo pravilno rešitve vseh fitirih ugank- Mnogi pionirji so napisali uredništvu tudi lepa pisma in aporočuli svoje želje, da bi radi imeli svoj kotiček v vsaki številki. Dragi prijateljčki, za zd.aj to še ni niogoiV! Lisi izhaja zaradi težav v tiskarni le na 4 oziroma na 6 straneh, vendar Pa bomo vsak mesec enkrat imeli tudi plod irsko prilogo. Cim se bodo rav.mere v tiskarni izboljšale, pa bomo posvetili več prostora tudi našim mladim prijateljem. Veliko sreče in zabave pri reševanju no vih zank in ugank. vam želi vaš Dolenjski pionir Žrebanje državne loterije FLRJ (v Sabcu, dne 23. februarja 19531) Premijo Stt0.no« din je dobala srečka štev. ."■92.971, premijo 300.000 din je dobila srečka Stev. 663. i»8, premi io 200.000 dim pa je dobila srečka štev. 488.168. Toh/.ilno dobitke po 10.000 din so dobile srečko štev. 592-970. 592.972, 663.197, 663.199, 488.167 488.161). Osem dobitkov po 100.000 din so dobile srečke štev. 079.587, 057.613, 614.477 , 432.322, 194.379, 2222.453, 172.999, 016.043. Naslednje dobitke so dobilo vso srečke, ki se končujejo s štev.: ■ 8 dobitkov po 70.000 dim 25.572; 16 dobitkov |k> 50.000 din 23.781., 78.371; 40 dobitkov no 30.000 din 77.540, 34.591, 32.746, 71.925, 55.350; 80 dobitkov po 20.000 dim 14.758, 43.150, 48.110, 32.601. 48.436. 40.026, 05.561, 50.429 , 91.031, 85.152; 120 dobitkov po 12.000 din 91.413, 41.763, 88.788, 94.888, 92.885, 72.409, 03.397 . 88.278. 69.550, 56.434 , 21.642, 79.714. 17.198, 81.361, 03.284 ; 240 dobitkov po 8000 clin 1623, 9804, 7901; 400 dobitkov po 5000 din 3126, 8080, 9451, 1X54 , 8965 ; 400 dobitkov t ki 3000 din 5637, 1916, 9316. 9268. 9577: SO0 dobitkov po 2000 din 006. 800 dobitkov po 1500 din 484; 1600 dobitkov DO 1200 din 194, 151; 8000 dohitikov po 1000 din 68; 8000 dobitkov ih> 500 din 40; 8000 dobitkov po 400 din 90. w;.niM dobitkov po 300 din 96. 2.r.: 160.000 dobitkov po 100 din 8. 8. Žrebanje srečk 40. kola Jugoslovansko loterijo Imi 28. marca 1953 v Sontl. Križanka »Morski konjiček« (Enoziožnice) Vodoravno: 1. Vrsta žitarice. 3. protiletalska zaščita, 4. preko, 6. pregrinjalo, 7. jeza, bes, 8. steza. 9. tla, predlog, 10. časovno obdobje, 11. stara dolžinska mera 12. bolezenski pojav, 13. obžalovanje, 14. nebesni pojav, 15. vodna žival, bolezen, 16. domača žival, 18. rije pod zemljo, 20. tek, bezanje, 22- pogorje na Dolenjskem, 25. jokanje, 27. privlačnost, 29. strelno orožje, 30. geometrijski pojem, 32. začimba, 34. pleten oprtnik. Navpično: 1. predlog, 2. predlog, 3. število, 4. staroslovanski bog zla, 5. ne-lep, ogalien, 6. vrsta šuma, 7. posoda, 8. ogrevalna naprava. 9. domača žival, 10. posoda, 11. obrtnik, 13. otok v Jadranu, 14. industrijska rastlina, 15. zver, 17. otrdel, 19. proga, 21. velika množina žuželk, 23. nogometni i-zraz, 24. tesno ob, 26. debela palica, 28. ptič, 31. struja, 33. vrsta maščobo. Kaj pa zdaj? Lepo prepišite odgovore na vse današnje uganke in jih pošljite uredništvu našega lista. V levi spodinji kot kuverte pa napišite »Pionirske uganke« in odipošljiite vašo rešitev vsaj do 2. marca 19531 In kaj bo za nagrado tokrat? Dve lepi mladinski knjigi! Mnogo prijetne zabave vam želi in vas pozdravlja vas Dolenjski pionir V Beogradu so v enem dnevu naročili nad 100.000 izvodov življenjepisa maršala Tita Za nobeno knjigo, ki je izšla v Jugoslaviji, doslej ni bilo toliko zanimanja kot za delo Vladimirja Dedijera »Življenjepis tovariša Tita«. Ko so protekli teden začeli knjigo prodajati v beograjskih knjigarnah, so ljudje knjigarne naravnost oblegali. Že pretekli četrtek dopoldne ni bilo mogoče dobiti več nobene knjige, čeprav so jih natiskali 4-0.000. Samo v eni prodajalni »Jugoslovanske knjige« so od 5500 izvodov v nekaj urah prodali kakih 4500 knjig. Trenutno vežejo v beograjskih knjigoveznicah še 40.000 izvodov Dedijero-v« knjige o maršalu Titu v latinici, ki so naročeni za razne kraje v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, bo »Življenjepis maršala Tita« izšel tudi v slovenščini pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Knjiga l>o imela 20 poglavij, ki opisujejo mladost tovariša Tita v Kumrovcu, učenja obrti v Sisku in njegov prvi odhod v tujino. Tretje poglavje opisuje življenje in delo tovariša Tita v prvi svetovni vojni, nato leta 1918—1021 v novi državi, obdobje do leta 1026, ko je med drugim delal tudi v Kraljevici in podobno. Posebno poglavje obravnava razpravo v Ogulinu leta 1927, osmo poglavje pa opisuje tovariša Tita kot sekretarja mestnega komiteja. Nadaljnja poglavja so; Bombaški proces (6. novembra 1928), Jetnik št. 483 (leta 1929), Znova v svobodi, Borba za partijo, Sekretar CK KPJ, Vstaja jugoslovanskih narodov, Brez vsakršne pomoči, Veselje in žalost zmage, V ognju socialistične prakse, Za vratni udarec, Dvoje pojmovanj in 20. poglavje z naslovom: Zastava socializma je rešena. Knjiga l>o obsegala v slovenski Izdaji nad 600 strani teksta in približno 40 slik v posebni prilogi. Kakor računa Cankarjeva založba, ji bo knjigo mogoče izdati v drugi polovici letošnjega aprila. Ker bo knjiga o življenju tovariša Tita tudi v naših knjigarnah hit ro razprodana, priporočamo vsem našim bralcem, društvom, knjižnicam, šolam, organizacijam in vsem posameznikom, da si zagotovijo knjigo s prednaročilom pri najbližji knjigarni ali pa naravnost pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, Nebotičnik, postni predal 41. Najjvigji most v Evropi stoji v dolini neke Tare pod Durmitorjem. Tik pred vojno je bil dograjen; visok je 150 m, dolg pa 366 m. Razpon glavnega loka /naša J16m. Ko so most gradili, je bil potreben oder, visok 146 m. Poleti 1.1942 je Vrhovni štab partizanov Jugoslavije odloSill, da so porušili del mosta — lok, dolg 44 m — in s tem oviraili prodiranje Italijanov in četnikov v svobodno ozemlje Črne gore. Po osvoboditvi je bil most kmalu popravljen in leta 1946 dan v promet. 1450 ljudi je uničil potres v perzijski provinci Mazanderan ob ..aspijskem jezeru. V mestu Tucut, ki ga je potres popolnoma razdejal, je ostalo živih le 50 ljudi. Za 10 milijonov vre? peska so prosili Angleži pred zadnjim nastopom visoke plime. Prošnje so prejele Francija, Belgija, Italija, Zahodna Nemčija, Švica, Nor-v(Stika, Danska in Potrugalska, ki so sklenile, da bodo pesek poslale brezplačno. Z letali so vzpostavili pravcati zračni most med Evropo in angleškim otokom ter prepeljati že prvi dan več desettisoč vreč peska. Svojevrstno opozorilo kadilcem so namestili v nekem ameriškem skladišču streliva: >Če že morate brezpogojno kadili, si zaradi tega ne delajte nobenih skrbi. Najbližji izhod boste verjetno tedaj našli v stropu, v odprtini, ki jo boste - imm mr — cr *aa * mm mi Uiivi i mm nedvomno pravočasno našli.« — Kakšen »izhod« obeta napis kadilcem, seveda ui težko uganiti. Po Tridesetletni vojni je francoska skupščina lota 1650 sprejel« odločbo, da •*e zaradi majhnega števila moških uvede mnogoženstvo. Odločba se je glasila takole: »Odslej bodi slehernemu moškemu dovoljeno, da se poroči z dvema ženama. Pri tem je treba vsakega moškega s priž-nice opozoriti, da mora obe Ženi dostojno vzdrževati, da mora biti do obeh dober mož in da mora skrbeti, da med obema ne pride do prepira« .,. 20.000 DINARJEV za slučaj invalidnosti vsled nezgode vam izplača uprava »Dolenjskega lista« — če ste reden naročnik našega tednika in imate v redu poravnano naročnino. Ce bi nesrečen slučaj povzročil smrt kateregakoli rednega naročnika našega lista, izplačamo zakonitim dedičem takoj 10.000 din nezgodne zavarovalnine. Povejte znancem, sosedom ln prijateljem: Vsi naročniki »DOLENJSKEGA LISTA« so brezplačno zavarovani s kolektivno zavarovalno polico pri Državnem zavarovalnem zavodu! SLIKARSKA RAZSTAVA V NOVEM MESTU Dne 8. februarja je bila odprta v prostorih K riža ti je razstava del treh akademskih slikarjev — novomeških profesorjev, že dokaj uveljavljenega Vladimirja Lamuta lin novincev Izidorja Moleta ter Bogdana Borčiča, ki Sele na-ftapatta tvegano pot umetnikov. Za cilj si je postavila, prispevati v zvezi s Prešernovimi prireditvami vsaj majhen delež k povojnim naporom za kulturno afirmacijo Dolenjske in Novega inesia. Od blizu 600 predloženih del jih je bilo pri ocenjevanju izvrženih kakih 400, izbranih pa okrog 200, kar priča, da so razstavljale! pokazali resen in dovolj kritičen odnos do umetnostne kvalitete Vsi trije slikarji sp iskreno hvaležni okrajnim in mestnim predstavništvom ljudske; oblasti, saj so jim omogočila prireditev v gmotnem in moralnem pogledu. Prav tako so hvaležni tudi vso tu tistim tihim sodelavcem, ki so jim pri organiziranju ter aranžiranju priskočili na pomoč brez godrnjanja, vika in krika. Mladi ljudje namreč nimajo gluh'h ušes za noben nasvet, če ga starejši izkušeni kulturni delavci izrečejo dobrohotno, brez slabe volje in mržnje. Vladimir Lamut, rojen 19. avgusta 1915 v Čatežu ob Krki, se je leta 1988 vpisal na tdi-karskj oddelek zagrebške akademije za upodabljajočo umetnost, kjer so bili njegovi profesorji »i ia.ru hrvaLski slikarji Babic, ilegedušič Alujadžič Krizman in Sulentič Studij jo dokončal IDIL lota ki torej spada v poslednjo umetniško generacijo pred drugo svetovno vojno. Doslej jo razstavljal v Novem mestu, Ljubljani. Zagrebu. Beogradu. Sarajevu, na Cetinju im v Trstu, v inozemstvu /. izjemo Trsta pa še ne, čeprav nam v tujini ne bi delat sramote. Letos se mu ponuja možnost udeležbe na grafični razstavi v San Paolu (Brazilija). Bavi so z litografijo, oljem, g vašem, akvarelom, gravurami in risbo (tus). /.nun je pretežno kot k raj in ar, a to pot se je predstavil tudi z upodobitvami liguralnega značaja. Razstavljena dela, ki so bila izbrana večinoma i/ opus« poslednjih treh let (1950 52», lahko povrsmo uredimo takole: dolenjske vedute — pogledi na Novo mesto oh obeh bregovih Krko ,Tl.,na Kapitolj, novomeški trgi in Ulice, motivi iz novomeško okolice (gradovi, mlini, zaselki itd); obmorske vedute — pristanišča, letovišča, obala m zalivi, ba.rke, jadrnice Ln čolni, odprto morje; človek — jiortrcti, polakli, kopalci, fizkulturniki, razne figuralno skice; dva intervieura im ena tanta/.ija. V naslednjem boin poizkusil podati nekaj Opažanj v Lamutovem odnosu do krajine in Olovaka ter do barve in črto. Mno^i ljubitelji slikarstva iščejo na platnu ali kartonih krajinarjev oddiha in romantične zasan.janost, pa bo zaradi tega ne- razpoložoni nasproti tistim slikarjem, ki jim takega duševnega in živčnega počitka ne dovolijo. Lamut spada mednje, med umetnike »brez takta*, med »brezobzirneže«. Njegova krajina gledalca ne pomirja, ampak ga nasprotno razburja. To velja predvsem za dola velikega formata, izjeme p« je najti v drobnih stvaritvah, koder premore nekaj mehkobe, če no kar intimnost, prisrčne domačnosti. Maioštevilnost takih pri-morov nam dopušča trditev, da je v Vla-dovih pejsažih na splošno kaj malo poezije, lirike, a tem več proze, epike. Epika človeku ni ljuba, kadar hoče v gugalnem stolčku ali fotelju sanjati, mogoče s slad-korčkom v ustih celo zadremati, zakaj se torej ne bi nad njo raahudil ob tak&ni priliki t! Naš 'enfant terrible razburja povprečnega Slovenca, posiljenega še vedno 2 malomeščanskim klasicistično romantično -realističnem okusom, že s samim načinom slikanja, saj uporablja prirodo in življenje v njej z nanašanjem barvnih madežev brez vsakega reda in sistema. Njegova barva je nadalje taka da mu je nakopala že sama po sebi cele fforo antipatij. On ljubi direktno pa!etno barvo, ne optično, temveč lokalno — temno. Če je temno njegovo razpoloženje, tonsko prizaneeljivejšo, če se Oblak čemernosti pred njegovimi očmi razkadi Pred njo zal>ole opazovalca oči. Vla-dova barva je. rekel bi, povprečnežem sadistična, ljudem ki gledajo globlje pa ma-zohistična Isto volja za njegovo linijo ▼ grafiki. Z njo počenja itodobne vragolije, da »solidnega« gledalca vrže a tira. (Nadaljevanje) .....lM!lllll||||lllll!lll|||llllllll|||llilllll^^ NAPAD PARTIZANOV na Pleterje DR. JOSIP EDGAR LEOPOLD (Nadaljevanje) Belim je prihajala pomor iz Novega mesta in Šentjerneja. Italijanom ni uspelo, da bi se bili pretolkli skozi partizanske zasede pri Mokrem polju, kjer so bili hudi boji. Opustili so borbo in se umaknili proti Šmalčji vasi in Razdrtem, od tu pa prišli do Pleterij. Italijani so sami priznali, da jim je to komaj uspelo in da so se že hoteli vrniti. S tanki, mislim da jih je bilo pet, drugi so trdili, da sta bila dva in nekaj kamionov, je iz Šentjerneja počasi napredovala tudi italijanska pešadija med silnim pokanjem strojnic in minometov z obeh strani. Tako je prišla pešadija vse do našega vinograda; njeno prodiranje je podpirala iz Šentjerneja arti-lerija, ki je močno obstreljevala bližnjo in daljno okolico Pleterij. Neka granata je bila prekratko tempirana, padla je na Pleterje in uničila dvorano v noviciatu z vsem, kar je bilo notri. Italijani so prodrli s tanki do glavnih pleterskih vrat ob treh popoldne. Stopili so iz tankov, oficirji so pregledali položaj, v katerem so bili beli, in po kratkem posvetovanju ugotovili, da Pleterij ni mogoče braniti, zato bodo vsi odšli in samostan pustili. Mi smo stali po hodnikih in čakali, kaj bo, ker nismo vedeli, kaj so sklenili. Nenadoma je pritekel neki belogardist in nam ves zasopljen sporočil, da so ujeli tri partizane, oblečene v naše bele kute, in da jih stražijo pred kletjo. Komandant nam naroča, da se morajo vsi redovniki umekniti v kapelo, ker bodo oni ponovno preiskali ves samostan, če se morda tudi v njem ne skrivajo v kartuzijanske obleke preoblečeni partizani. Sleherni, ki ga bodo našli v beli obleki v samostanu, bo ustreljen. Prior je verjel in naročil redovnikom, naj gredo vsi v bratovsko kapelo, dokler bo trajala preiskava. Vsi skupaj smo čakali v kapeli. V splošnem direndaju, nemiru in strahu se nihče ni spomnil in rekel: Pokažite te partizane, ki ste jih ujeli! Vtem ko smo mi tičali ' v kapeli, beli in Italijani niso iskali ' preoblečenih partizanov, temveč so ropali samostan in odnesli vse, kar so mogli. Izropali so vse sobe naših bratov, celice, ki so bile slučajno odprte, in skladišča, v katera so vdrli s silo in pobrali vse, kar je bilo še ostalo-plahte, prte, koce, milo itd. Bratom so pobrali obleke, perilo, ure, budilke; nekemu našemu nameščencu so ukradli 1000 lir, priorju so odnesli barometer, koce, odejo, poštno torbo in druge drobnarije. Sele kasneje smo ugotovili, kako nesramno so nas prevarili, in prior je še danes jezen, da se je pustil tako potegniti za nos. Ko so beli in Italijani to važno »vojno operacijo« končali, so nam sporočili, naj se vsi pripravimo in gremo z njimi, kajti oni bodo odšH in samostan prepustili njegovi usodi, ker ga ne morejo braniti. Rekli so: Zvečer bodo prišli partizani, vse odnesli, vas pobili, potem pa zažgali samostan. Da tako ne bo, smo vedeli, vendar pa nismo vedeli, kako zdaj o nas sodijo partizani in kako bodo ravnali z nami. Kdo ve, od kod so, morda so nam sovražni, morda se jezijo, ker so morali toliko jurišati na samostan, morda ne vedo, da so se beli s silo vselili v samostan, morda mislijo, da smo jih poklicali mi — taka in po- dobna vprašanja so nam rojila po glavi, zlasti ker so nekateri silili, da gremo, češ da na noben način nočejo ostati tukaj na milost in nemilost partizanov. Najbolj sta silila naš brat Alojzij Cigla-rič in Avguštin Strilich. Zato je prior rekel vsem, ki so še čakali v kapeli, naj gredo v Šentjernej, češ da je tako bolj varno, kajti človek ne ve, kaj se lahko zgodi. Ostali so prior, prokurator in na prior j ev ukaz še prokurator j ev pomočnik, a trije redovni bratje, Odo, Jakob in Peter, so izjavili, da prostovoljno ostanejo pri svojih predstojnikih. Italijani so rekli, naj pohitimo, ker bodo najkasneje v pol ure odšli. Vsak si je hotel naglo pripraviti najpotrebnejše, da ponese s seboj, toda kakšno razočaranje, ko so videli, kaj jim vse manjka v celicah. Ampak sedaj se stvar ni dala urediti. Dali smo zapreč: konje v štiri lojtrske voze, nanje so sedli naši redovniki in se skupaj z italijanskimi tanki odpeljali v Šentjernej, beli pa so se skrivali za tanki in našimi vozmi in tako »prodirali«. Nekateri ranjenci so se peljali z Italijani in našimi redovniki. Partizani so silno streljali z višin, strojnice so regljale, italijanska pešadija z griča se je prav tako umikala pri čemer je imela dva mrtva. Partizani so vpili našim, to so nam partizani j povedali zvečer, naj ostanejo, njim ne bodo ničesar storili, toda kdo jih je mogel slišati in razumeti v strahotnem pokanju Dva naša, ki sta šla peš, sta se vrnila, ker se zaradi hudega streljanja nista upala dalje. Vtem je krogla zadela našega brata Alojzija Ciglariča, ki je sedel na vozu. Krogla ga je zadela v čelo in izstopila skozi zadnjo stran lobanje. Umrl je dvanajst ur pozneje v Šentjerneju. Pravcato čudo, da ni bilo zadetih več, kajti partizani so streljali neusmiljeno, hoteč onemogočiti za nadaljnjo borbo čimveč belogardistov in Italijanov. »Slovenski zbornik« 1945. str. 714, piše, da je med vso borbo za Pleterje padlo 137 sovražnikov, od teh je bilo 60 Italijanov. V sami borbi okrog Pleterij so bili ubiti štirje belogardisti, dva Italijana in en redovniški brat kartu-zijanec. Popolnoma je izmišljeno poročilo, ki ga je bil 3. marca objavil »Slovenski dom«, da je v samostanskem dvorišču prišlo do borbe med partizani in belimi in da je pri tem padlo nad 400 partizanov. Vsekakor so partizani imeli več izgub kakor beli, ker so se borili na popolnoma odprtem terenu. Mi smo videli 3 mrtve partizane, a eden je padel pri vhodu v staro cerkev. Pozneje smo zvedeli od partizanov, da so imeli 17 mrtvih in precej ranjenih.