Karoinina maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Stav, 1 Sin UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 štev. rač. poštne hran. 12.549 Szhafa vsako nadeli© II. LETO zmms Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vratafo Murska Sobota, 12. februarja 1933. ŠTEV. 7 Nočemo rušiti Bivšim politikom je v zatišju postalo dolgčas. Zaželeli so si nazaj časov, ko so po mili volji vladali. Spomnili so se, da nam ne gre dobro, da je gospodarsko stanje težko, da si želimo boljših časov in da bi bilo dobro sedanje razpoloženje ljudstva izkoristiti v svoje sebične namene. Razposlali so torej v svet glas, da hočejo našo državo razdeliti na več malih držav. Da bi bile take državice plen naših dobrih sosedov, se niso brigali. Pač pa to dobro ve naše ljudstvo. Ve pa tudi, da slabega gospodarskega položaja ni kriva naša država, ampak da se je kriza pojavila po vsem svetu. Ljudstvo tudi ve, da naša vlada stori vse mogoče za omiljenje krize, da je z dale-kosežnimi zakoni zaščitila našega kmeta in da je započela akcijo, da dobe brezposelni vsaj nekaj dela. In lahko mirne duše rečemo, da naše tovarne v mnogo večjem številu zaposlujtjo delavstvo, kot se to godi v enakih tovarnah v inozemstvu. Ljudstvo se ne da več prevarati. Zato je vsa Slovenija kot en mož bodisi na shodih, bodisi s spomenicami odklonila nesrečne načrte bivših politikov. Ljudstvo je imelo več smisla in ljubezni do naše nedel-jene Jugoslavije, kot bivši politiki in današnji hazarderji. Naše Prekmurje, ki je že večkrat dokazalo, da hoče živeti v močni Jugoslaviji, je tudi sedaj skupaj z ostalimi Slovenci vzdignilo svoj glas in soglasno obsodilo te načrte, ki imajo namen nas oslabiti in iz nas napraviti plen za naše sovražnike. S tem svojim činom smo dokazali svojo zrelost in željo, da naj se država v miru razvija in vse svoje moči posveti gospodarskemu procvitu naše domovine. POLITIČNI PREGLED Zadnie vesti Vlada je odklonila iz vrst Ju-goslovenskega narodnega kluba predlagani zakonski osnutek, o ločitvi cerkve od države. V Ženevi v hotelu »Residenz* je dne 7. t. m. umrl znani madžarski državnik in prvi delegat pri Druitvu narodov, grcf Albert Aponyi. Jugoslavija. V zadnjem.'času je nek francoski list abjavil več člankov o Jugoslaviji in o našem kralju. Med drugimi je tudi izjava našega vladarja francoskemu novinarju kjer pravi: Naša zunanja politika je v popolnem skladu s politiko naših prijateljev. Jugoslaviji je do tega, da ostane odločna pristašica miru in reda v Evropi. Naša vojska ni bila nikoli napadalna. Zato bo tudi v bodočnosti ostala na braniku narodne obrambe in prava šola za narodno vzgojo in pro-svetljenost. - Da so znane punktacije naletele na največji odpor tudi pri nekdanjih najožjih sodelavcev dr. Korošeca, dokazuje izjava bivšega ministra prof. Vesenjaka, ki je pred oblastmi odločno obsojal tako početje. — Tudi pastirski list je našel prav žalosten odmev po vsej državi. Mnogi škofi že uvidevsjo, da njihova poslanica ni prinesla zaželjenega uspeha, ampak nasprotno, vsa akcija je postala škodljiva cerkvi sami. — Skupščinski odbori so marljivo na delu. V obravnavi imajo proračun kakor tudi novi volilni zakon in zakon o občinah. — Med našo državo in Romunijo je bila podpisana cela vrsta pogodb o ureditvi raznih še nerešenih vprašanj. — Narodan skupščina zopet zaseda. Odbor za proučevanje zakonskega predloga o izpremenitvi zakona o volitvah je dovršil svoje delo ter svoje poročilo predložil Narodni skupščini. V zakonskem načrtu so bile izvršene številne spremembe, od katerih je najvažnejša naslednja : Poviša se število poslanskih mandatov tako, da bo dravska banovina volila 29 poslancev, od tega mesto Ljubljana ter sreza Ljubljana in Ptuj po dva. Avstrija. V političnih krogih zatrjujejo, da je avstrijska vlada sklenila vrniti Italiji orožje, ki je ostalo v Hir-tenbergu in je bilo namenjeno za Madžarsko. Kako ostro je odjeknila ta afera tudi v politični javnosti dokazuje dejstvo, da so se vsled tega začela majati tla avstrijski vladi in je možno, da pride do vladne krize. Afera pa je našla svoj odmev tudi v Ženevi, posebno zadnje ugotovitve, da se je namreč že dalje časa prevažalo orožje preko Avstrije na Madžarsko, kar znači kršenje mirovnih pogodb. Zara di tega smatrajo v Ženevi, da se ne sme iti mirno preko tega in da mora Društvo narodov na vsak način storiti energične korake, da se tako izigravanje mirovnih pogodb odločno prepreči. Španija. Politična situacija se je ponovno poslabšala. Na neki seji parlamenta je prišlo de hudi nastopov med ministrskim predsednikom in voditeljem radikalov. Posledica tega je bila, da sta dva socialistična ministra odstopila. Pričakujejo, da bosta demisiji izzvali hude posledice. Nemčija. Hitlerjevo gospodarstvo v Nemčiji se je slabo začelo. Delavstvo se bori z vsemi možnimi sredstvi proti obstoječemu režimu, zato so tudi spepadi na dnevnem redu. In ker so baš ti v zadnjem času izredno narastli, se posvetuje vlada o novih zasilnih uredbah, ki je posebno naperjena proti komunistom, ter so prepovedane vse komunistične manifestacije. — Državni zbor je bil raz-puščen in se boda nove volitve vršile 5. marca. — Pruska komisarska vlada je razpustila s posebno odredbo vse občinske uprave. Nove občinske volitve se bodo vršile 12. marca. Romunija. Italjansko-romunska trgovinska pogodba je pred dnevi potekla. Kakor zatrjujejo bo pogodba najbrž obnovljena za nadaljne tri mesece. — Ker je prišlo v Ploesti do resnih spopadov med tamkajšnjim delavstvom pri petrolejskih vrelcih in orožništvom, so začeli tudi stavkati železničarji po vsej državi. Vsled neredov, ki so pri tem nastali, je predsednik vlade predložil zakonodajnemu svetu zakonski predlog, o uvedbi obsednega stanja v Romuniji. Predlog je bil sprejet in vlada je proglasila obsedno stanje v Bukarešti ter v pet-rolejskem revirju Ploesti. — Obenem je bila izdana naredba o razpustu komunističnih društev in organizacij. Madžarska. Vlada je izdala 15 novih naredb, ki so po vsej državi povzročili veliko razburjenje. Po njih se bodo zvišali davki, obenem pa se bodo ponovno znižale plače državnih nameščencev. Vlada hoče razpisati notranje posojilo v višini 45 miljonov pengov, zvišati dohodke, a znižati izdatke, da na ta način pokrije primanjkljaj v državnem proračunu. Proračun za prihodnje leto bo najmanj za 40 miljonov pengovj manjši. Italija. Pred kratkim ustanovljeni državni zavod za obnove italjanske industrije je sklenil, da razpiše notranje posojilo v višini 1 miljarde lir. — Deseto obletnico fašistične milice so pred dnevi praznovali po vsej državi prav svečano. V cerkvah so darovali posebne maie, vršile so s« parade in zborovanja. Obenem je bilo mnogo fašistov odlikovanih. Novi član banovinske-ga sveta Z odlokom notranjega ministra je postavljen za člana ba-novinskega sveta dravske banovine za srez Dol. Lendava: g. Miha Erjavec, posestnik in župan v Bratoncih. Z istim odlokom je bil razrešen član banovinskega odbora g. Štefan Litrop, obrtnik v Tur-nišču. Nakup sena in koruze Kakor znano je akcija za nabavo sena za naše kmetovalce zaključena. Prehranjevalni odbor je delo zaključil in tudi že sklenil račune. Prvotno seje prijavilo za nakup sena v količini 73 vagonov. Sproti so pa prihajale prijave, tako da je prišlo vsega skupaj ravno 100 vagonov sena. Vsa sredstva iz raznih podpor so izčrpana in je tudi cena senu poskočila. G. poslanec še ima nekaj vozovnic za polovičen prevoz in če kdo želi kupiti seno, naj takoj javi pri svoji kraj. organizaciji, ali prehranjevalnemu odboru ali pri obč. uradu. Seno bo pa stalo 80 Din 1 stot, ker je, kakor rečeno seno dražje in ni več sredstev za pokritje drugih stroškov. Seno bo pa prvovrstno. Kdor tedaj želi seno po tej ceni, naj se takoj zglasi. Za koruzo je že sila. Tu je res malo zamude, čemur pa je vzrok bolezen g. poslanca. G. poslanec pa je odšel sedaj v Beograd, kjer bo takoj preskrbel železniške vozovnice za četrtinsko vozno ceno za prevoz koruze po železnici. Nakupil bo tudi koruzo, ki bo na to takoj razdeljena priglašencem. To se bo zgodilo v najkrajšem času. O tem bodo vsi pravočasno obveščeni. Obsodba Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je vršila razprava proti 53 letnemu posestni-: ku Štefanu Fujsu iz Prosečke vasi pri Gornji Lendavi. Lani 13. marca zvečer je zažgal gospodarsko poslopje svojega soseda Janoša Benka. Poslopje je popolnoma zgorelo. Benkovi so Fujsa opazili, ko je zapustil že gorečo stavbo. Fujs seveda taji. Orožniki pa so ugotovili, da je lani pred pustom prišel k Benkovim in prosil za roko domače hčerke. Stari Benko je njegovo prošnjo odklonil, tedaj pa je Fujs vzel v roko vžigalnik, ga prižgal in pri tem dejal: „Če me nočete za zeta, bo pa takole!" Obsojen je na 8 mesecev strogega zapora in v plačilo prizadete škode. Poiar. V noči dne 4. t. m. je nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Zelko Jožefu vPečarov-dh. Začelo je goreti veliko gospodarsko poslopje. Gasilska društva iz bližnjih vasi so takoj prihiteli na kraj nesreče in posrečilo se jim je, da se ogenj ni razširil. Povzročena škoda na pogorelem poslopju se ceni na 10.000 Din, dočim znaša zavarovalnina le 5000 Din. Kako je nastal požar še ni dognano. Zahvala. Gospodu Josipu BENKO, nar. posl. Murska Sobota. Krajevni odbor Vam se sa svoje 2. sjednice, u ime Krajevne Organizacije JRKD u Hodošu isvih onih koji su naručili seno i ko-ruzu, najtoplije zahvaljuje za Vaš trud i žrtve prigodom nabave prvovrstnog sena i koruze za naše siromašne krajeve. Krajevna organizacija JRKD - HODOŠ. Murska Sobota — Čestitamo. Kr. banska uprava je izrekla ravnateljstvu in celokupne-mu učiteljskemu aboru naše gimnszL je priznanje za njihovo požrtvovalno delo v I. polletju tekočega šolskega leta. Mi vsi, ki vemo, s kakimi težavami se je borila naša gimnazija v I. polletju, ko so na zavodu manjkali 4 nastavniki, ki jih je bilo treba nadomeščati, in ki poznamo požrtvovalnost profesorskega zbora naše gimnazije, iskreno čestitamo! — Smrt. Dne 3. t. m. je nenadoma preminul v 54 letu starosti g. Bac Rudolf trgovec in posestnik. Vest o smrti priljubljenega in spoštovanega gospoda je globoko odjeknila v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva. Veličasten pogreb, ki se je vršil v nedeljo popoldne, je pokazal veliko simpatijo; ki jo je užival pokojni med nami. Globoko prizadeti rodbini naše iskreno sožaljel — Igra. V četrtek dne 16. t. m. vprizori tukajšnji dram. odsek Cankarjevo dramo : »Kralj na Betajnovi." Predstava se vrši ob pol 0 uri zvečer v Sokolskem domu. Občinstvo se bo gotovo v častnem številu udeležilo prireditve, saj bo to prva igra našega največjega slov. pisatelja, na soboškem odru. Zasedba vlog nam jamči, da bo igra uspela. Predprodaja vstopnic je kakor običajno, v trgovini Hahn. -- Dar. Namesto venca v počastitev bi&gopokojnega g. Bac Rudolfa je darovalo stalno omizje hotela Bac Sokoiskemu društvu v Murski Soboti znes?k 160 Din. — Francoski krožek. Ustanovni občni zbor se bo vršil v soboto dne 18. februarja t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega doma z običajnim dnevnim redom. Nadalnje prijave člssnov sprejema prof. Mali. — V poletnem semestru se bo II. tečaj nadaljeval počenši z 2. marcem, in si cer ob 20. uri. — Licencovanje žrebcev za srez M. Sobota bo 14. februarja ob V2I4 (722) uri popoldne v M. Soboti pri hotelu Bac, v D. Lendavi pa 15. februarja ob 8 uri. — Zborovanje konjerejcev. Kmetijska podružnica v M: Soboti sklicuje zborovanje konjerejcev v nedeljo 12, t. m. ob 9 uri v hotelu Bac v M. Soboti. Razpravljalo se bo o tem, kakšno konjsko pasmo bomo tu naprej gojili. — Nekaj statistike okrajnega sodišča. V opominjesalnem postopanju je bilo lani 764 številk, medtem ko je bilo prejšnje ieto 539. Pravd zaradi denarnih vrednosti je bilo 960 (796), sporov zaradi motenja posesti 10 (7), drugih sporov 162 (131). Izvršilnih zadev 1955 (1462, skoraj za celih 500 več!) Kljub zakonu o zaščiti kmeta je ta porast velik In ni prinesel pričakovanega padca. Baš nasprotno! Zapuščinskih zadev je bilo 711 (722). Varušte* 231 (238), skrbstev 91 (81). Preklicanih je bilo popolnoma 6 oseb, omejeno pa zaradi slaboumnosti 2. Zemljiškoknjižnih zadev je bilo 3546 (383), Vzrok padca je treba pač iskati v tem, ker densrni zavodi ne dajejo kmetom kredita, zato so odpadle vloge za vknjižbo zastavnih pravic. Število prestopkov mlajših mladoletnikov je bilo 21 (17). Prestopkov za katero je pristojno okrajno sodišče 1119 (654); število kazenskih preiskav v večjih deliktih, za katero je pristojno okrožno sodišče, je bilo 217 (246). V preiskovalnem zaporu je bilo 76 moških in 12 žensk, skupaj 88 (36)-Sodnih kaznencev 667 moških, 73 žensk, skupaj 240 (202). Političnih jetnikov je bilo moških 118, žensk 5, skupaj 123 (lani 104). Carinskih in dohodarstvenih jetnikov 49 moških, 17 žensk, skupaj 66 (lani 100). Dolnja Lendava — Prireditev. Na predvečer Sveč-aice sme gledali na odru Gogoljevo komedijo: »Žeaitev". Igra je privabila precej gledalcev. Igralci se svoje vloge podali dovolj dobro, izrazite so bile Zlasti ženske. Delo samo na sebi je sama satira in igra je težka. Občinstvo je bilo z igro večinoma zadovoljno, »e manjka pa tudi kritikov. Sicer smo pa hvaležni prosvetnemu odseku Sokola, da aas večkrat pova- bi k dramaiskim predstavam, kar naj bi se večkrat zgodilo. — Blato. Pred leti je bil ob državni cesti iz mesta na kolodvor napravljena lepa pešpot. Od časa do časa je pa treba to pot popravljati sn posipavati. Sedaj imamo na tej pešpoti silno blato. Priporočali bi mero-dajnim činiteljem, da dajo to pot popraviti in dobro posipati. — Pomožna akcija. Za lendavski srez je določenih 140 tisoč za javna dela, 10 tisoč za brezposelne delavce in 16 tisoč dinarjev za siromake. Gle de uporabe teh kreditov se je pred dnevi vršila seja v pcštev prihajajočih činiteljev, na kateri je prišlo do konkretnih sklepov. Jsvna dela se bodo vršila na občinskih cestah. Gledalo se bo na to, da pridejo do zasluž ka najpotrebnejši in najrevnejši prebivalci vseh občin v srezu. Vodstvo teh del prevzame sreski cestni odbor. Sklenilo se je, da se siromakom ne bo dala podpora v naravi, ampak se bo nabavilo 2 vagona koruze, ki se bo razdelila brezplačno. — Dolnja Lendava ali samo Lendava. Sedaj, ko gre za novo ureditev občin, se je govorilo tudi o tem kskšna imena naj dobe občine. Lendava je našemu narodu bila vedno samo Lendava in ne Dolnja Lendava. Zato je bil stavljen predlog, da se naše mesto imenuje Lendava. To je edino prasiltso ime, kakor je za Gornjo Lendavo pravilno ime Grad. »Gornja* in »Dolnja" smo pobrali ,'z madžarščine. — Združitev občin. Predlog za združitev občin v lendavskem srezu je gotov. V prihodnji številki našega lista bomo objavili ta predlog v celoti z vsemi podatki starih in novih občin. — Davčna uprava. Ker je bil šef davčne uprave premeščen v Kranj, je postavljen za upravitelja g. Droršak, dosedanji uradnik tega urada. K imenovanju čestitamo I DOPISI Pertoča. Pri nas so se vršili pted kratkim sledeči občni zbori: Gas. društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 26. jan. ob 18. uri. Tov. načelnik je z lepimi besedami podal svoje letno poročilo in vzpodbujal k daljnemu složnemu delovanju po geslu: »Bogu v čast, bližnjemu na pomoč." Tudi ostali funkcijonarji so podali svoja poročila, ki s« jih člani z odobravanjem vzeli na znanj«. Blagajna je aktivna. 5. februarja t. 1. je priredilo društvo veselico pri tov. Pirtlu. — Kraj. org. JRKD v Pertoči je imela svojo skupščino dne 29. jan. po sv. maši. Udeležba je bila dobra. Izvoljen je bil stari odbor. Po zaslugi nekaterih hujskačev je nekaj članov izstopilo, a drugi so zopet pristopili, tako so se naie vrste še okrepile, kajti izgubili smo aekaj omahljivcev, a pridobili zavedne člaae. Ne dajmo se begati po razaih hujskačih, marveč strnimo naše vršte, kajti le v slogi je moč I — Dae 2. februarja se je vršil ustanovni občni abor podružnice Ciril Metodove družbe. Pristopila sta 2 podpornika in 30 letnikov obojega spola. Izvoljeni odbor aam jamči, da bo tu- Pravi pot za dosa^^ Jg^ih I.35 S' kakor tudi istočasna odstranitev ~''' ^^^ neokusno barvanega zobnega obiožka je sledeč: Iztisnite malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont zobno šoetko (t j. specijaina ščetka z zobčastim rezom), drgnite svoje zoba od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočite šele nato šoetk< v vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje s Chlorodont ustnovodo. Uspeh jo presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v iutih prijeten svež občutek. Zaktevajt« izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.— in Din. 13.—. Dobiva 88 povsod. di to društvo ori nas uspevalo. Novi člani se še lahko priglašsjo. Upoštevajmo lepe besede pesnika: „Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze!" Strukovci. Kmetijska šola v Ra-kičanu in Rodovniško društvo v Stru-kovcih priredita v nedeljo, dne 12. februsrja t. 1. zaključek pieiarskega tečaja z razstavo pletarskih izdelkov, ki bodo razstavljeni od II ure do 12 ure v osnovni šoli v Strukovcih, cd 14 ure do 16 ure pa v gostilni Sif :ar v Puževcih, Ob tej priliki se bodo razpredajali razstavljeni pletarski izdelki. Tečajniki priredijo ta dan popoldne v gostilni Šftar v Puževcih pletarsko vesel co. Na to prireditev se vsi najvludneje vabijo. Rakičan. Naša mlada Sokolska četa priredi v nedeljo dne 12. t. m. v gostilni g. Čačsnoviča več lepih šaljivih iger. Vabimo vse prijatelje, da nas ob tej priliki posetijo. Morarci. V nedeljo 22. januarja je iroeio tukajšno živinorejsko seiek-cijsko društvo ustanovni občni zbor. Dosedaj smo imeli odsek Kmetijske podružnice, ki je začel delovati leta 1929. V odbor društva so izvoljeni: Vučkič Jožef za predsednika, Benčec Rudolf za podpredsednika, Skalič Žel-ko za tajnika, Golob Ludvik za blagajnika ia Džuban Franc za odbornika. Brezovci. V nedeljo 29. januarja so imeli živinorejci iz Brezovec in Lemerja v tukajšni šoli lepo uspelo zborovanje, na katerem se je ustanovilo in organiziralo živinorejsko se-lekcijsko drultvo. V odbor so izbrani: za načelnika Kfilič Miha iz Brezovec, za podnačelnika Škrilec Ivan iz Lemerja, za tajnika Furek Romar., za blagajnika Podiesek Franc in Fiisar Mihal za odbornika. Vučja gomila. Tukajšni živinorejski rodovniški odsek smo spremenili v nedeljo 5. t. m. na dobro obiskanem zborovanju v samostojno živinorejsko selekcijsko društvo. V odboru tega društva so: načelnik Anta-lič Vince, podnačelnik Cigit Janez, tajnik Škerbinc Franc, blagajnik An-talič Janez, odbornik Horvat Štefan. Črensovci. Selekcijsko društvo za svetlolisasto govedo v Črensovcih ima svoj redni letni občni zbor dne 12. februarja 1933. po večernicah, v prostorih osnovne šole, z običajnim dnevnim redom. !. Poročilo funešjo-narjev. 2. sprejetev pravil. 3. Slučajnosti. -OdbQr. — Prostovoljno gasilno društvo v črensovcih priredi dne 19. II. 1933. ob 3. popoldne v prost, osnovne šole svoj redni letni občni zbor z naslednjim sporedom; 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo poveljnika. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Naprošajo se člani, da se zbora pol-noštevilno udeležijo. — Odbor. Dolina. Tukaj j« 26. januarja gorela klet posestnika Horvat Ignacija iz* Petešovec. Prizadeti pa je bil k sreči zavarovan in družba »Croatia« mu je po ocenitvi škode izplačala zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ni moglo ugotoviti. Kobilje. Že dolgo je bilo pereče vprašanje ceste med Kobiljem in Motvarjevci. Ni pa moglo priti med obema občinama do sporazuma, kje naj bi se napravila nova cesta. Na sestanku pred dnevi pa je prišlo med zastopniki obeh oboki do sponzuroa. Nova cesta se bo začela graditi še to pomlad. Gaberje. Kakor se čuje se bo naš marof da! bodoči združeni občini, kot agrarnemu interesentu Obstoja načrt, da se bo v marofu napravila občinska sirotišnica. To le^o zamisel pozdravljamo in želimo, da se uresniči. Lipa. Dne 30. januarja je umrl tukaj ugledni in daleč naokrog poznani posestnik Pal Janoš, ki je bii zelo priljubljen v vsej okolici. Rajnki je bil dolgoletni župan tukajšne ob čine, ter storil mnogo dobrega in rad pomagal svojim občanom v vsakšni potrebi in nesreči. Bil je občinski odbornik, član in odbornik vse- zbori za predšfcdnika g. Karol Širša seja lendavskega sreskega odbora. V nedeljo se je vršila širša seja sreskega odbora JRKD, h kateri so bile porabljene tudi vse krajetne organizacije. Prišlo pa je toliko članov, da je bila velika dvorana v „Kroni" polna. Dnevni red seje je bil zelo ob širen in se tudi v skrajšani obliki ni mogel izvesti. Obravnavala so se pred vsem gospodarska vprašanja našega sreza. Po prečitanju zapisnika sta podala predsednik in tajnik svoja poročila o delu organizacije v prvem letu njenega obstoja. Poročal je obširno g. poslanec Hajdinjak, na to tajnik banovinske organizacije g. dr. Zaje, g. Marn pa je dal obširna pojasnija v agrarnih zadevah. Žive, a vse skozi stvarne so bile debate o raznih perečih gospodarskih in drugih zadevah v srezu. Sklenjenih j je bilo več resolucij, ki jih bomo v j našem listu še objavili. Sejo je zaključil predsednik ob 13. uri in se toplo zahvalil vsem zastopnikom krajevnih organizacij na udeležbi in na sodelovanju. Ta širša seja, na kateri so zborovalci toplo pozdravljali svojega poslanca in strankino vodstvo, je zopet pokazala odločno voljo našega naroda sodelovati pri konsolidaciji naših političnih razmer in trdnost ter odločnost naših organizacij. TON-KINO Lastnik G. DITTR1CH v Murski Soboti Veseli tonfilm NEPOZNANI GOST V naslovni vlogi SZOKE SZAKALL. Predstav« se vrSIJei v NEDELJO, dne 12 februarja popoldne ob V«4 uri in zvečer ob x/29 uri Zdaj ie čas! Naše galoše varujejo, Vas od prehlajenja, Vaše čevlje od blata. Listnica upravništva G. B. F. Cafe de Est Slo sor Naročnina od M. V. plačana do 30. 9. 1932; za leto 1932 dulgujete še Din 15; za leto 1933 znaša naročnina Din 30; škf$i} iorčj Din & Pax4rav 1 Par samo Din 49.- BAT'A M. Sobota. MLADINI, H. Kr. Andersen: Dvanajst potnikov. Lepo rejen je bil, nosil je poletno obleko in panamski slamnik. Prtljage ni nosil veliko s seboj, ker je bil razvajen. Le kopalne hlačke in plašč je imel pri sebi. To že ni velike. Zdaj je prišla mati, gospa Avgust, trgovka s sadjem na debelo, posestalca velikih zalog rib, kmetica v veliki krinolini. Debeia je bila in potila se je, povsod je bila zraven in je hodila sama na trg. »Vsak naj si služi svoj kruh v potu svojega obraza!" tako je vedno govorila. Zdaj se je prikazal njen mož, slikar svoje vrste. Mojster v barvah, to je izkusil gozd, ker so vsi listi zamenjali svojo barvo. Pa ne vedno za slabšo, če je le on hotel. Nekateri so postali rdeči, drugi rumeni in rjavi. Mojster je znal žvižgati kakor črni škorec, bil je uren delavec in je ovil hmeljevo vejico okoli svojega sodčka piva. To je bil že lep okras in za to je imel okus. Stal je tam s svojim loncem barv, to je bila vsa njegova popotnina. Za njim je prišel veleposestnik. Mislil je le na setev, na trgatev, oranje in malo tudi na lov. Imel je puško in psa, njegov žep je bil poln orehov. Strašno veliko stvari je vlekel s sebej, iudi čisto nov, najnovejši plug. Le o gospodarstvu se je pogovarjal. Pa ga človek ni mogel dobro razumeti, ker ga je neprestano motil kašelj in hropenje njegovega naslednika. November je bil, ki je nastopil. Prehladil se je, strašno prehla-dil, tako da bi moral nositi s seboj prt namesto robca. Pa to bo že minilo, je dejal, da se bo le enkrat vrgel na sekanje dreves. Zvečer je pozno v noč pripravljal smuči, ker je vedel, da jih bo lahko kaj kmalu potreboval. Zadnja je prišla še stara mati z nagubanim obrazom in sivimi lasmi. Zeblo jo je, a njene oči so žarele kakor dve svetii zvezdi. V eni roki je imela lonček z rožo, v drugi pa mlado smrečico. »Gojila jo bom in bom počakala do božičnega večera, da bosta dosti velika, drevesce od tal do stropa, ko se bo svetilo med svečkami, jabolki in zlatimi orehi. Vzela bom knjigo pravljic in brala bom otrokom, da bodo vsi tihi in da bo voščeni angel na vrhu drevesca vztrepetal s svojimi krili, zletel z zelenega vršička in poljubil vse male in velike v sobi, in tudi uboge sirote, ki stojijo pred vrati in pojejo veselo pesem o zvezdah nad Bethlehemom. »Voz se lahko odpelje," je rekel stražar; vseh dvanajst potnikov je tu. Naj pride nev vozi" »Naj vstopijo 1" je dejal stotnik, ki je pravkar prišel. »Potne liste obdržim jaz. Vsak velja le za en mesec. Bodite tako dobri gospod Januar, in vstopite!" Ko bi minil® leto, ti bom povedal, kaj je dvanajstprica prinesla meni, tebi in vsem nam. Zdaj še ne vem, in oni sami najbrž ne vedo — zakaj čuden je čas, v katerem živimo." (Konec.) Listnica uredništva. Vse sotrudnike in dopisnike našega glasila prosimo, da do torka, najkasneje do srede dopoldan vpoš-Ijejo svoje prispevke. — „Murau bo objavljeno v prlhodoji številki. — M« Gor. Lendava. Preveč osebno. — Pozdrave. UREDNIŠTVO. KMETUSTVO Konjereja v Prekmurju. Kakor vse kaie je našemu bel-gijcu, temu težkemu, male odpornemu, "pa pežrešne-svetovna voj- v kopitah slabemu, pač pa pežrešne- . Že i mu konju, odzvonilo. na je pokazala, da je ta. konj za vojsko za nič in čeravno je njegovo vzgojo bivša avstro-ogrsk* vojaška uprava najbolj forsirala. Vlekel fe po debrih cestah, dokler je imel poln želodec ovsa in če so mu dali dosti prilike, da se je odpočil. Ako tega ni bilo, je obtičal v blatu ali se zvrnil onemogel v jarek. Njemu namenjeno delo v vojni pa so opravili po tem poljski lahki konji. A vojska, kjer je naš belgijec popolnoma odpovedal, le ni odprla oči ljubiteljem tega težkega konja. Še danes ne misli ne rejec, kakor tudi ne merodajni faktorji na to, da je treba mesto nerentablega belgijca, ki se je že izživel in po katerem nobeden več ne povprašuje, konja, ki bi bil dorasel tukajšnim klimatičnim in gospodarskim prilikam in ki bi imel tudi takšno ceno na trgu, da bi ga bilo vredno rediti. Pred vojne so po velikih mestih paradirali belgijci pred težko natovor-jenimi vozovi. Veliko od teh se je re-krutiralo ravno iz tukajšnje krajine. Danes pa opravlja to delo tovorni avtomobil, naš požrešni belgijec, ki požre toliko kot dva lažja konja, ima pa še samo enega kupca, to je mesarja. Navzlic odporu naših konservativnih konjerejcev bo treba misliti na vpeljavo nove lažje konjske pasme in to srednje težkega, odpornega in skromnejšega konja, ki je dober pred plugom, potegne najtežji vez z ravno tako lahkoto, kot belgijec, na cesti pa vprežen v lahek voz pride hitreje z mesta, kot naš debeluhar. Tak konj bi bil Nonius, ta bi bil najbolj prikladen za naše razmere. Noniusa gojijo žrebčarne in ko-njerejska društva v Vojvodini, torej doma v državi, odkoder bi lahko dobavljali plemenjake, belgijske žrebce pa morajo kupovati za drag denar v Belgiji in na Francoskem. Sosedna avstrijska republika, kamor smo poprej prodali največ naših žrebet in konjev, je že leta 1925 odpravila belgijsko pasmo in se od tedaj naprej ti Hesmejo več licencirat, mi pa, ki imamo več denarja, še vedno letno importiramo drage belgijske žrebce. Kot se čuje, bo v nedeljo 12. t. m. v M. Soboti zborovanje konjerejcev, ki bodo ravno o tem razpravljali. Sklicateljem in drugim udeležencem tega zborovanja, katerim so te vrstice namenjene, priporočam, da se energično zavzamejo za obnovitev tu« kajšnje konjereje. Iz delovanja Združbe fpgevcBV v IdfsH Soboti. Odjava obrti. Benko Josip, v Korovcih hiš. štev. 38 je odjavil svoj obrtni list trgovino s konji, govejo živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, vsled tega se je obrt iz trg. registra brisala. Zbris obrti. » Ker svojega obrtnega lista v smislu § 456 odst. 3 zakona o obrtih v določenem času ni pustil registrirati, se je obrtna pravica izbrisala, gu. Kerčmar Vincencu, sejmarju v Nemčav-cih hiš. Itev. 27. Novi obrti. Čarni Ludvik, Ivanovci hiš. štev. 49 je prejel pooblastilo za izvrševanje trgovine z mešanim blagom; ŽUavec Aleksander, Andrejci hiš. itev. 63 je prejel pooblastilo za izvrševanje obrti male trgovine; Ko« Ivan, Tišina hii. itev. 26 je prejel pooblastilo za izvrševanje trgovine s perutnino in jajci. Seja predsedstva trgovskih združenj Dravske banovine. Dne 27. januarja t. 1. se je vršila v Ljubljani v mali dvorani Trgovskega doma seja predsedstva trgovskih združenj Dravske banovine« katere sta se udeležila za združbo Murska Sobota gg. Čeh Franc in Gaš par Jožef. Na tej seji se je razpravljalo o važnih zadevah in to: o zakonu za zaščito kmeta, o naši zunanji trgovini itd. Glavna točka seje je pa bila so-cijalno zavarovanje samostojnega tr-govstva. V kratkem je pričakovati, da se bo izvedlo tudi pri nas socijalno zavarovanje samostojnih trgovcev in je bilo sklenjeno na tej seji, da se izdela načrt pravilnika, katerega bo-demo objavili na tem mestu čim bo ta načrt izdelan, da se bodo zamogli vsi zainteresirani k načrtu izjaviti. Pojasnilo glede državnih dobav. Država ne plača taks, ki bi bile sklenjene po sklenitvi pogodbe. Finančno ministrstvo je izdalo to pojasnilo: Na polagl spremembe zakona o državnem računovodstvu z leta 1921, izvajajo nekateri dobavitelji in podjetniki za sebe pravico, da so oni dolžni plačati samo one državne davščine in takse, ki veljajo na dan sklenitve pogodbe ali licitacije. Če je torej bila kakšna taksa ali davščina povišana po zaključenju pogodbe ali licitacije, potem po njihovem mnenju niso dolžni, da plačajo višjo takso ali davščino, kakor pa je bila predpisana taksa davščine po zakonu, ki je veljala ob podpisu dobave ali zaključku licitacije. Da bi se v tem pogledu preprečili vsi nepotrebni spori in nesoglasja in nepotrebno dopisovanje z uradi, je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva to pojasnilo: Člen 97, zadnji odstavek, zakona o državnem računovodstvu ne predpisuje, da mora država nositi te po-viške, ki so nastali šele po zaključenju licitacije ali pogodbe. Imenovani člen samo določa, da dobavitelj ali pre-vzemalec, oziroma kupec plača vse državne davščine, ki obstoje na dan pogodbe. To pomeni za podjetnika, da ga pogodbena oblast ne more oprostiti od plačila obstoječih davščin. Potemtakem pomeni odredba čl. 3 zakona o državnem računovodstvu: 1.) da mora v vsakem primeru podjetnik pogodbenik plačati takse in vse druge davščine. 2.) Da podjetnik pogodbenik pla-ša vse davščine, ki veljajo na dan zaključenja pogodbe ali licitacije. Vprašanje poznejšega povišanja ali uvedbe novih davščin sploh ni omenjeno v čl. 97 zakona o državnem računovodstvu. .Tržne cene Biki kg od 3- 4- 4 50 Din, telice kg od 3— 4-5— Din, teleta kg 4 do 5 - Din, krave kg od 1.50 2-3. Svinje kg 6-50-7-50- 8 Din. V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4*— do 4.50 Din, moka 0. kg. 350—4.— Din. moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 90 Din, kava pražeas kg. 56-140 Din, riž kg. 7 14 Din, sladkor kristalni kg. 15~ DSn, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg, 17-— Din, bučno olje 1 lt. 14 Dšn, oljt olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Krešks kg. 2 50 Din, so! morska mleta kg 275, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Ziatcrog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v te kočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125 - Din, koruza debela 1 q 100 - Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170 - Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40- 50 Din. Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20<>/0 1 q 120*— Din, Nitrofoskal 1 q 148-Din, kalijeva sol 42<>/0 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din. Cement: Trboveljski 1 q 67--Dln, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din. IZJAVA. Podpisani obžalujem vse, proti gospodu Slavko Avguštinu, pregledniku finančne kontrole v Domanjševeih izneše žalitve ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe proti meni. Domanjševci, dne 17. I. 1933. BREZKOČ JOŽEF, posestnik in kovač v Domanjševeih. proda kompletna naprava sa izdelovanje sifona in brezalkoholnih pijač sestoječo iz kompresorja, ck 2000 steklenic, rajHih eseneov za 15.000 litrov izdelkov ter receptor za te pijače. Cena je 35.000 Din. Vzame se tudi hranilna knjiga. Proda se tudi parna lokomobila 6 HP, 6 atm. v brezhibnem stanju in z obnovljenimi armaturami. Vidi se v pogonu v tovarni PELIKAN v Dol. Lendavi. Cena je 25.000 Din. I i ZAHVALA. V naši težki boli zaradi izgube srčno ljubljenega soproga in očeta gospoda BAC RUDOLFA trgovca in posestnika, ki nas je tako nepričakovano zapustil v svoji najlepši dobi 54 letu izrekamo zahvalo za premnoge dokaze sočutja, vsem sorodnikom prijateljem in znancem. Posebna hvala darovalcem vencev. Ohranite nam dragega pokojnika v najlepšem spominu. Murska Sobota, 6. februarja 1933. Družina BAC. NAZNANILO! Naznanjava c. občinstvu in odjemalcem, da sva razširila najino trgovino in vpeljala vsakovrstno železnino. Na zalogi bova imela ielezo za stavbe« kovala« kakor tudi okovje za mizarie in kliučavniiarsftvo ter vsakovrstno kiihinisko posodo itd. Kupujeva staro železo. EUGEN ARNOLD MURSKA SOBOTA LENDAVSKA CESTA TELEFON ŠTEV. 4. HEIMER