List 52. f obrtniške in lahajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo Jeto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 16 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 30. decembra 1898. Vabilo na naročbo „Novic". Leto se bliža svojemu koncu in bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje močno pomnožilo ni to več lahka stvar. y Novicam" ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je znani stari slovenski program, katerega so se držali dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman in Sve tec katerega zastopnik je sedaj dež. odbornik ces. svetnik Murnik in kateremu so ,,Noviceu bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vendar odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur. Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico, kakor so se dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom omogočeno, izražati ob volitvali svoje mnenje Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno pozornost bodo obraćale na koristi našega kmeta in doslej popolnoma zapuščenega obrtnika. Ta dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu tacega pomena, kakor našem. Naš kmet ni samo tišti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši možje naroda so se rodili v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, ucenjaki, politiki so največ iz kmetskih hiš, tako da lahko, rečemo, da je kmet rešil našo narodnost. mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se moremo Slovenci zanašati, zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo ko- risti tega stanu. Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista. Z ozirom na to m po inicijativi gosp. ces. svetnika Murnik a, ki nadzoruje list, posvečevale bodo ,,Noviceu v prihodnje posebno pozornost obrtnikom in obrtniškim zadevara in pričakujejo, da se jih obrtniki tesno oki en ej o. n Novice" bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična vprašanja. Posebno pozornost bodo obraćale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem. Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih Slovanov, kot so se vedno v njih polstoletnem obstanku. Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika. Pri tem mislijo posebno pozornost obraćati novim iznajdbam ter so si pridobile več izvrstnih sotrudnikov, v prvi vrsti ces. svetnika Mur nika in obrtnika M. K unca. V poučném in zabavnem delu bodo skrbele za primerno poučno in zabavno gradivo. Splošno se bodo ,,Novice trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje, do katerih se obračajo s prošnjo, da jim ostanejo zvěsti v novem letu in še kaj novih naročnikov pridobe. 512 Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zahvalo vsem sotrudnikom in jih prosimo naj nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. Izhajale bodo „Novice" v dosedanji obliki in obsegu tudi v novem letu in cena jim ostane stara in sicer za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane: za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. Po pošti prejemane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 40 kr. Na- ročnino se pošilja: Blasnikovi tiskarni y Izubijani. ................................................................................................................ft 3* Politiški oddelek. Skrbi gojitvi blaginje posameznih delov, neobhodno potrebni za neprestani napredek celote, more le koristiti, ako se poděli pri razvijanju javnih uredeb deželnim za in te stopom, ki so v prvi vrsti poklicani, da pazijo na Dež. zbor kranjski. najvišjim patentom z dne 17. t. m. sklicani dež. zbor se sešel dne 28. m. Dež. glavar pl. D e t e 1 a je otvoril zasedanje, na kar je dež. predsednik cesarsko poročilo baron Hein prečital naslednje rese blagostanja, primerno polje, da vrše svoje ustavne pravice. Jaz upam in želim, da povzroči kljub vsem nasprot-stvom v mišljenju in stremljenju resna volja do stvar-nego poBpeševanja duševnega in materijalnega blagostanja da se doseže sodelovanje vseh moči, oprto na mejsebojno spoštovanje pravic in na pravičnost. Deželnemu zboru Moje vojvodine Kranjske. petde3ete obhtnice tistega dne, katerega sem zasedel Svoj prestol, je sklenil dež. zbor Moje ljubljene vojvodine Kranjske Mi po od poslanstvu pokloniti uda nostno izjavo deželnega zastopa in v adresi svečano izraziti želje, ki izvirajo o tem pomembnem spominsfem dnevu iz zvestobe in udanosti do Mene in Mojega roda iz ljubezni do ožje domovine in iz skrbi za blagor monarhije. Vsled globoke žalosti, v katero je zavila Mene in « i ni Mojo hišo smrt Moje, sedaj v Bogu počivajoče soproge Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete moglo priti odposlanstvo na Moj dvor. Toda rad jemljem na znanje udanostni izraz deželnega zbora in mu izrekam za njegovo lojalno izjavo Svojo cesarsko zahvalo. odgovarja dinastična zvestoba, ki se Jaz vem i da kaže v tej izjavi, čutstvom prebivalstva, katero zastopa deželni zbor, in da obsega v sebi zagotovilo, neomajno se držati zveze z monarhijo, katero je krepko in trdno združila Božja previdnost v večstoletnem, preslavnem zgo-dovinskem razvoju. usodah Mojega petdesetletnega cesarjevanja, polnih izprememb, sem našel v vedno izkazani požrtvovalni udanosti Svojih zvestih narodov varno oporo prestola. Ona daje » karkoli skritega v krilu bodočnosti, zaneslj ivo jamstvo j da ostane neprikrajšana moč in uglednost države Oprta na pravice posameznikov, zajamčene v dr žavnih osnovnih zakonih, in na enakopravnost narodov, se je povsod lepo povzdignila duševna in materijalna kultura. sem delom deželnega zbora i zasnovanim v tem duhu, ne bode manjkala Moja vladaraka skrb. tem pošiljam deželnemu zboru Svoj cesarski pozdrav. Na Dunaju, dne 23 dec 1898 Franc Jožef s. r. Thun s. r. Dež glavar Detela potem s primernim ogo vorom otvoril sejo, se spomin jal umrlega posl. Globoč- nika, naznanil, da je posl. grof Ervin Auersperg odložil mandat in pozdravil nova člana, knezoškofa Jegliča in ravnatelja Šubiča, ki sta storila obljubo. zbornica odobrila iz- Po poročilu posl. Murnika volitev posl. Šubiča. Posl. Murnik je potem poročal o začasnem pobiranju dež. doklad in je predlagal: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: pokritje primankljejev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od januvarja 1899 dalje do onega i ko se přiklade za 1. 1899. končno veljavno usta časa nove, sledeče přiklade: 40°/ o doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa ; . samostojne naklade od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač brez razločka na stopinje alkoholovine po 15 gld. od vsacega hektolitra in od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdelnega alko-holometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje. od vsacega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinje njegove gld. alkoholovine v vsej deželi po 513 , 40% doklado na polni předpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. . Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. najvišje potrjenje. deputacijo v smislu Hribarjevega predloga so bili izvoljeni knezoškof dr, Jegliča Povse in Majaron. Dež glavar Detela je na to zakijučil sejo i želeč poslancem srečno novo leto. Po kratki debati je bil predlog sprejet zajed no z resolucijo posl Hribarja, naj dež. odbor predloži načrt uredbi plač deželnih uradnikov koj po novem letu in naj se načelno izreče, da bodo veljavne od 1. januvarja 1899. o pobiranju naklade Politični pregled. Dež zbori. Dne 28. t. m. so. se sešli skoro vsi Posl. dr. Schaffer je poročal na najemščino v Ljubljani in je bil sprejet njegov predlog Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje kranjskega Splošno mnenje je, da • rahla omemba ravnopravnosti in avtonomije ne more nikogar zadovoljiti. Slovenski poslanci so opustili 1.) se kakor doslej tako tudi od 1. januarja 1899 dalje do konca leta 1909. pobiranje naklade od dohcdkov najemščin tako, da so najemščine pod 50 gld. popolnem proste cd najemščin od 50 gld. do vštetih 100 gld. pa je plain od najemščin nad cislitvanski dež. zbori na zasedanje, da odobre proračunske provizorije. Vsi so bili otvorjeni z jednakoalasečim se cesar- se nahaja v poročilu iz dež. zbora s kim katero Goriški dež zbor. abstinenco in so se vrnili v dež. zbor. Vlada načrt seku, zakona o dež. šolskmem zalogu, se je odkazal članov. Stvar pride, po novem letu na razpravo. Ker čevati na leto naklado po kr je škof na strani Slovence*, 100 gld. na leto naklado po 4 kr. od vsacega goldinarja najemščine. Ogerska. pa so se nasprotstva Položaj tako z m aga gotova, se še vedno ni izpremenil, pač poosrila, da se vrše vsak dan Deželnemu odboru izposluje Najvišje potrjenje. dvoboji. Vladna večina se krha, vpozicija pa je mnenja, da se naroča, da temu sklepu bo moral Banffy odstopiti in da pride na krmilo drugo mini- sterstvo, katero razpusti zbornico in razpiše nove volitve Na to so se vršile volitve in so bili izvoljeni ove Avstrija in Nemčija. Znano je, da je ministerski predsednik grof Thun na interpelacijo radi iztiranja avstrijskih rovateljema zapisnika dr. Schiffer in Jelovšek, rediteljema državljanov iz Nemcije v drž zboru odgovoril, da » ako se grof Barbo in Lenarčič, v upravni odsek Božič, Lenarčič Šubic, dr. Tavčar, baron Lichtenberg. Wurzbach, Luck- pokaže, da se naši državljani sistematično iztiravajo iz Nem čije in ako iztiravanje ne poneha, se bode vlada posluževala mann. Povše Pakiž Jelovšek Zelen v finančni odsek pravice reciprocitete. Zaradi tega odgovora so avstrijski Nemci dolžili grofa Thuna, da je spravil v nevarnost trozvezo in njih Hribar, Murnik, dr. Majaron, dr. Schaffer, Barbo, Langer, vpitje je našlo glasen odmev v Nemčiji. Združili so se vsi baron Schwegel, Povše, Kalan, Modic, dr. Papež, Višnikar nasprotniki Thunovega ministerstva in končno jim je prihitela v odsek za letno poročilo : Grasselli i Klein > Perdan Lenkh, Loy, Langer, Ažman Košak, Schweiger. na pomoč nemška vlada. Nemški cesar je pisal našemu cesarju pismo, s katerim je zahteval pojasnil in konec je bil, da je sobotna „Wiener Abendpost" priobčila izjavo, v kateri v* VV j U U V V^' VU W ^ Vf A ^ U vy AA ^ ^ « Vtpr v v A w >V ^ ) f v # W » Jk večerni seji so posl. dr. Majaron in tovariši po- je mej drugim rečeno, da je bila grofu Thunu, kar je samo dali naslednji predlog: Visoki dež. zbor skleni : Visoka c. kr. vlada se pozivlja i da takoj začne pripravljati ustanovitev vseučilišča v Ljubljani po smislu sklepa dež. zbora kranjskega v seji dne 28. febr. 18981. z ustanovami za bodoče učne moči na istem vseučilišču. Zbornica je predlog, kateri je utemeljeval dr. Majaron, sprejela. Posl. Hribar in tovariši so stavili naslednji predlog. Visoki deželni zbor skleni : i ob sebi umevno, v oni parlamentarni izjavi tako tuja tendenca kakega neprijateljstva napram zvezani nemški vladi, kakor tudi sam s tem, da je v interpelaciji omenjal prakso iztiravanja iz tega ni izvajal nikakega, zvezi sovražnega namena NemČije. tem pa, da je opozarjal na eventuvalno vporabo reciprocitete, ni mislil na ničesar druzega in tudi ni mogel — kakor je posneti iz oklicevanja na sporazumljenje z vodstvom nanjih zadev — imeti nobenega namena, kakor konstatovati, da v konkretnih vprašanjih pristojajo jednake pravice obema vladama. Ako se ta izjava v nemških krogih drugače tolmači in se ji pripisuje širji pomen, je dokaz, da se ministerijalna izjava napačno umeva in sicer v takem smislu, ki se jej ni-kakor ne more pripisovati- Ravno tako je brez vsake podlage zu- Izvoli se odposlanstvo, katero poleg g. dež. glavarja nadaljna trditev, češ, da je politično mišljenje in stališče grofa obsega še troje članov visoke zbornice v ta namen zaprosi avdijencije znožju Najvišjega pri prestola veličanstva cesarja i da ter ob Thuna dalo povod takemu tolmačenju njegovih besed, ker je minister, uradno kakor tudi osebno ravno tako prepričan in izroči naudanejšo prošn za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Zbornica je predlog, kateri je utemeljeval poslanec Hribar, sprejela z veliko večino. Posl. Lenarčič je poročal o premestitvi okr. sodišča kak zvest somlšljenik ne samo našega pogodbeuega razmerja, marveč tudi prijateljskih razmer mej obema državama, kakor drug merodajen faktor monarhije — Vsled te izjave je kon-ffikt mej Dunajem in Berolinom poravnan in Nemci so zopet ostali na cedilu, kajti njih namen, strmoglaviti grofa Thuna, se je popolnoma izjalovil. Steinwender. Vodj nemške nacijonalne stranke v Zatičini in je predlagal, kaj se premesti v Višnjo goro. dr. Steinwender je izstopil iz kluba, v katerem je toliko let Poslanec dr. Papež je priporočal naj se premesti v Št. Vid, posl. dr. Tavčar pa Sprejet je bil predlog naj se igral prvo vlogo in morda odloži tudi svoj mandat. Zgodilo se to vsled boja, kateri so proti njemu vodili Schônererjanci. Steinwender je namreč doslej vedno znal preprečiti, da se sodišče premesti v nemški nacijonalci niso pridružili Schonererjancem in da niso je govoril za Višnjo goro. Višnjo goro. začeli zopet obstrukcije. Pred kratkim Steinwender svoje postopanje na nekem shoda na Dunaju opravičeval s tem more biti Nemcem do tega. da dobe kaj upilva na vlado dni se je vršil v Beljaku shod na katerem isto misel ponarejal ter slovesno izjavil da da Te Steinwender rajše kakor v Schonererjem in Wolfom hodil s socijalnimi demokrati ali celo s Slovenci. Radi tega je proti Steinwenderju nastal tak vihar. da izstopil iz kluba in da hoče od svojih volilcev impozantno zaupnico sicer jim vrne mandat Rusija. Iztiravanje Slovanov iz Nemčije ni obudilo samo v Avstriji veliko zaćudenje, ampak Se posebno tudi v Rusiji. Ruska vlada je uradno razglasila, da bo odbijala klin klinom in da bo iztirala iz Rusije vse Nemce , ne samo tište rabi se najstrožje merilo za isto, čestokrat od strani pa, navesti tudi krivdo naših ro aših narodnjakov. Dolžnost nam kodelcev in obrtnikom, čeravno ti — v svojo lastno škodo jako težko prenašajo ceio dobrohotno kritiko. Razne prilike ponujale 80 so jim že v delovanje zase in za občno korist vseh, a tuja in mejsebojna konkurenca pri pravila jih je ob čut tovarištva. Vzgoja vajencev iHHHBHiHHMHHlHHNIMiMIFiP bo- dočnosti naše v rokodelskem in obrtnem stanu — je v jako mnogih rokodelstvih v moralnem kakor v strokovnem tam kruha služijo, ampak tudi vse tište, ki«so tam oziru pod vsako kritiko. Zato sedanji rokodelski naraščaj obogatili, kar je obudilo v Berolinu veliko cenzacijo. ^Mtftíltfc tfcdMhifciiietUiitlï & ífi rři & & & && A «lMlMk«fc Aft ft .fc && A «t. & it. Obrtnija. * ne daje mncgo upanja v boljšo bodočnost, če vajenskih razmer ne obrnemo na bol,šo stran. Kako malo moralne podpore dobivajo obrtne nadaljevalne šole od strani učnih gospodarjev. Osnovám strokovnih učilišč se pa celo na- mvpvmvivvwwwvwwvwwvwwvvswwwwwvpwww sprotuje. Dějstvo, da jd neko obrtno društvo storilo sklep, prositi dež, odbor, naj ta ne podpira nekega strokovnega učnega zavoda v Ljubljani, označuje bolje nego vse drugo malenkostno duševno obzorje neke vrste malih rokodelcev. Če Cesa nam treba? (Spisal M. Kune.) (Konec.) Ravno ti slednji pričakujejo rešitve vedno cd n pokli se privadili, misliti na to, da storimo vselej canih krogova, ne meneč se za to, da morajo tudi sami domoljubno delo, kadar damo prednost domaćemu izdelku kaj storiti v to, da vsai svojemu naraščaju pripravijo pred tujim » če to misel vselej in povsod tudi javno pot do lažje in temeljiteje izobrazbe, kakor so jo sami propagirali, dosegli bi lahko marsikaj tudi od narodnih imeli na razpolago naših protivnikov. V jedni izmej najlepših ulic ljubljanskih » htčemo celiti rane na narodnem telesu, treba katero je mesto z ogromnimi troški reguliralo, nahajajo je, da vse poznamo in tudi z navedeními fakti, ki dopuščajo ) se podjetja, ki reflektujejo tudi na slovenske obiskovalce malovrednih izjem, nam je pri tem računati. Vzgojiti in odjemalce. oprava za tista podjetja naročiti so se gi moramo naraščaj z drugimi nazori. Pričeti je treba z morala seveda v nemškem Gradcu. Morebiti bo ta greh vzgojo pri korenini, kajti iz debla ne bo več krepkih vej opran s slovenskim napisom ? Da je tudi za novo vladno Predao preidemo na najvažnejši del teh izvajanj, poslopje naročeno vse mizarsko delo v Gradcu, razume hočemo še jedenkrát ponoviti važnost rokodelskega stanu se samo ob sebi. Tacih podrobnosti našteli bi lahko celo uašo narodno-gospodarsko in pa tudi za politično-narodno kopico, kazali bi lahko na sledove, katere so zapustili v bodočnost. večen spomin tuji podjetniki v sedanji stavbeni dobi » a Vsakdo ve, da le proizvajanje u^tvarja vrednost in molčimo o njih, da ne pridemo iz navade. Preostaje nam množi ljudsko premoženje in blagostanje. Kmetija in ro torej i da koncem te razprave omenimo še neka- kodelstvo oziroma industrija sta jedina vira vsega življenja tere stvari, ki so v zvezi z razpravnim predmetom. Brez teh tudi kupčije ni Nočemo trditi, da naših obrtnikov tako v celoti, različne stroke nimamo domačega surovega blaga Če računamo, da bi si, ker za pri- kakor tudi v posameznem ne zadene nobena krivda. Ne hranili v domovini le delavsko mezdo in pa trgovski do katerega dajemo tuji industriji, znašalo bi to go » gre se tudi samo za rešitev sedanjih slovenskih obrtnikov biček, in rokedelcev, saj so se, žalibog, posebno mali rokodelci, tovo vsaj 50 °/a kupne cene dotičnega blaga. Mnogo je že nekako fatalistično vdali svoji usodi, a tega ne smem še rokodelstev, ki so še daneB popolnoma kos, ustaviti zamolčati, da je naša navada, pometati vse domače obrt- se tujim proizvodom, če se delà od pravega konca pa ništvo v jeden koš, kar nikakor ni prav. Plevela je do- primemo, Samostojnih rokodelstev je še na tisoče, koliko mej najlepšim žitom Če po plevelu sklepali na » biti sad juristi nosti. Razlika mej faktičnim! 7možnostmi posamnikov tudi učenih stanovih ni manjša, kakor mej obrtniki, in pa v narodnem oziru samostojen meščan vreden to obsojali bi lahko tudi druge stanove, saj tudi mej , profesorji, duhovniki, uradniki itd. ni same popol- smo pač že mnogokrat skušali, Kaj nam je torej storiti? Glede šol, katere potrebujemo tako za trgovinski kakor za rokodelski naraščaj, sem že govoril. Prva skrb to navzlic okolščini, da imajo oni vsi jednako vzgojo, katere naša naj bi bila, ustanoviti meščansko šolo kot priprav pri obrtnik ih ni, a vender bi bilo napačno, ko jali ves obso nico za trgovino in obrt, Kadar bi ta šola zamogla da stan vsled nesposobnosti ali nemarljivosti po- jati do vel j samnih členov kacega učnega stanu. Dobrohotnosti na- Pri dobri volji in pa če opustimo učencev, ustanovila naj bi se trgovska šola. kaj druzega začasno pram domačinom čestokrat pogrešamo tudi glede naše mladine. Slednji stavljene so že radi narodnih razmer manj potrebnega ustanovi nista nemogoči razne zapreke v šolah m Za praktično izvežbanje rokodelskega naraščaja v življenju, a navzlic temu pojde nekoliko težje, a je tudi brez velikih stroškov, ki pa 515 si napravimo načrt za vstanovo rokodelskih šol. Pri teh vinah » kje mora iskati domače blago. Če ga dobi in je je, če bodo v rokah praktičnih in izvedenih veščakov, izdelek vsaj tako cen in dober kakor ptuji, kupi naj do uspeh gotov, kajti dobrih pomočnikov primankuje čedalje mače blago, bolj. To pa ne le pri nas, marveč povsod. Podrobnosti Za narodno čast in dolžnost naj vsakdo smatra » za katere obrti in kdaj kazalo poskusiti ustanovitev imeti domače pohištvo, nositi le domačo obleko. Ne prve take šole, ne spadajo v to razpravo. Inicijativo za prezirajmo najneznatnejšegz predmeta, kajti ravno v tacih to bi mogli poprijeti iz razlogov, katere smo navedli, v predmetih je najživahnejša kupčija. Premalenkostna naj to poklicani krogi, morebiti dotični odsek » katerega je vam ne bo nobena stvar in če je tudi — nogovica. nekdaj na predlog poslanca Lgnarčiča volil deželni zbor. ^ i m f A ^ W jl^H Le to naj oœenim, da bode treba tukaj poslušati nasvete praktičnih mož iz rokodelskega stanu, ki imajo višje ob- zorjn i in katere bodemo 5 ako hočemo, lahko združili v ta prekoristni namen. Ker se pa vse to ne more kar na jedenkrát zgoditi in utegne trajati še mnogo let predno se bodo pokazali trajni sadovi tacega delovanja, skrbeti nam bode z vso odločnostjo, da v rokodelstvu ohranimo do sedaj vsaj to, kar še imamo. ta namen ne bodem nasvetoval usta Saj se tudi te lahko na Kranjskem delajo. Domače izdelke kupovati, naj postane pri nas moderna strnja. Če bodemo vsi tako delali, ojačili se bodo kmalu domači obrtniki, delali bodo čedalje lepše in boljše in ker ne bodo imeli rizike velikih zalog, tekmovali bodo prav lahko a kot producentje in prodajalci s prve roke s prekupovalci ki so svoj obulus morali že oddati veliki industriji. i Jk uf. ' p * , v $ f » ' v ~ » J* % f r- .i _ f• W tem koncam. Morebiti pade vsaj jedno zrno tega semena na rodovitna tla. "T ¥ » 1 nove kacih društev, saj jih imamo že toliko, da ne vemo več kam njimi in saj to prav lahko dosežemo brez vsacega društva, ako nas vodi pravo domoljubje. Neobhodno potrebujemo v ta n amen sodelovanja Kmetijstvo. naših rokodelcev, obrtnikov in trgovcev. Izgledov kako naj to storimo, hočemo navesti nekaj Ker nismo ka samezni viti Gospodarske stavbě. Vsako posestvo mora imeti primerno število gospodarskih stavb. Preveč stavb je gospodarju v škodo, ker povzročajo preobilo troškov za popravljanje in vzdrže- velikega skladišča, proizvajati naj prične posamen vanJei kakor tudi za zavarovanje proti ognju. Nepotrebne pitalisti, ne moremo proti tuji industriji navesti jednako-številne vojske, pač ji pa moramo zapirati peta tudi po- m malih četah. Rokodelec ne more napra- izdelek, kateremu ni težko, napraviti male najbolj kos. Iz jedne same vrste zaloge i ki bode pričetek večje in obširnejše. Jeden ali drugi naj posveti svojo pozornost stavbě torej znižujejo vrednost posestva in večkrat se û priporoča, da takove stavbě podremo, če jih ne moremo prodati. izdelovanju kake specijalitete, porabi naj za take pred Na samem ležeča zložena posestva prodajamo s mete čas, ko nima naročenih del. Take predmete, naj si stavbami vred, razkosana posestva pa večjidel prodajamo bode obleka; čevlji î perilo t pohištvo ali drugi potratni na drobno, kos za kosom, stavbě pa tudi posebej. Pri predmeti, razstavi naj v izležna okna ter jim napravi prodajah na drobno plačujejo nam včasih zemljišča po Tudi naše žen- iako vîsoki ceni> to opazujemo navadno v zelo obljudenih krajih, kjer si prebivalci na leto kaj malo prihranjujejo s pridno8tjo, varčnostjo in s postranskim zaslužkom. napis „domače blago" in „domače delo. stvo je priučeno izvršitvi različnih ročnih del. Danes svoje pridnosti nima drugje pokazati, nego v domači hiši. b * » * M * Osnujmo si s skupnimi močmi „permanentno obrno raz-stavo" na živahnem kraju našega mesta. Tja naj polo- prihranjenim denarjem plačujejo nakupljena zemljišča potem v tri do petletnih obrokih in sicer z vštetimi žijo naši producenti iz mesta in dežele vzorce in cenike obrestmi ali brez njih. svojega delà in truda. Tam naj ima občinstvo sleherni malo obljudenih krajih, kjer je dovolj zemlje dan priliko, ogledati si domačo industrijo in izvedeti za na- ' kupčev pa ne za posamezna zemljišča, prodajajo cela po slove producentov. Pridnemu ženstvu bila taka raz sesva, to je s stavbami vred. stava najugodnejša prilika za dobavo naročnic na ročna m r .^p. » " ' % . in umetna delà. Gospodarske stavbě same na sebi ne donašajo ni-kakega dohodka. Vendar so za gospodarstvo neobhodno Naši časniki naj odprejo posebno rubriko v svojih potrebne, da spravljamo vanje živino, pridelke in drugo. predali h ) kjer naj za majhno ceno objavljajo naslove Ker prizadeva zgradba in vzdrževanje stavb mnogo tro tistih rokodelcev, ki imajo pripravljeno kako malo zalogo rokodelskih predmetov. škov, jih sploh smatrajo za gospodarsko breme. Če pri nakupu kakega posestva vrednost stavb po Trgovci naši poiščejo naj si tudi te domače izdelo- sebej določujemo, kako je treba isto prav za prav odšteti vatelje ter naj pokupijo take izdelke v prodajo. Tudi od zemljiščne vrednosti. Že so stavbě v dobrem stanju > naj jih ojunačijo na prav viděn način kot „domači iz- najbolje storimo, da jih popolnoma prezremo, v dotičnem delek. a računu in določimo vrednosti zemljišča, če pa so stavbě Občinstvo, ki kupuje, pa naj se, predno se poda v slabém stanju, ali če jih ni dovolj in je treba novih v trgovino s tujim blagom, osvedoči po časnikih in trgo- zgradeb ali obilih poprav, moramo za to potrebne troške 516 odšteti od vrednosti zemljišča. Pri nakupu posestva mo- da namenu primerno. Sobe naj so prostorne, ne prenizke ramo namreč stavbě. vselej zabtevati za gospodarstvo potrebne in okna ne premajhna. Stanovanju najbližje naj stoje Ni hočemo n. pr kupiti hlevi in žitnica, Prav primerno je za kmetije, če je hlev nje lepo posestvo. Ce računamo na samem 10 ha zemlje, prizidan neposredno k stanovanju, tako da je vse pod gorkih ki je rabila dosihmal za pašnik, ter hočemo narediti iz eno streho. Kakor to nahajamo v mnogih zlasti i da nam v polje pre- krajih, koder po zimi sneg visoko zapade, iz stanovanja delan pašnik dajal po odbitku vseh troškev pridelovanja je potem mogoče naravnost v hlev, Iz hleva naj se gnojna leto 30 fl. čistega dohodka od 1 ha, tedaj bi dobili nica hitro odteka. Hlev mora biti tudi primerno visok od 10 ha 30 fl. na leto. To polje bi nam torej dajalo ter imeti zadosti oken, která naj se po potrebi odpirajo, recimo 4% obresti od zemljiškega kapitala, ki je potem- da se živina varuje obilo vročine in mrazom ter da ima takem vredno 7500 Ali v sedanjem stanju ni teh vedno svežega zraka. 10 ha vredno še 7500, kajti treba je še pred vsem go Skednji in kozolci naj se napravljajo bolj proč od spodarskih stavb, da 300 4000 dosežemo čisti dohodek v znesku hiše zaradi večje varnosti pred ognjem. Veliko podkapje stavbah n m rabi kaj dobro namestu Za to ceno n. pr. si kupimo kolnice (srpe) za spravljanje orodja. Pod to lahko zape- če zgradimo potrebne stavbě za 3500 fl., vredna pri gospodarskih je zemlja tornj teh ha zornije. Ako smo zgradili za 3500 fl. potrebne Jjemo tudi na hitroma polne vozove, če spravljamo seno stavbě, pašnik pa predelali v rodovitno polje, nam doa ali žitno snopje ob nenadni plohi Gnojišče naj bo na primernem mestu dvorišča, iz kterega naj se pa odtekata đeževnica in kapnica. Bidno kot 4% obresti do 7500 fi. in da je torej zemljišče ta (planirano) in deloma tlakano dvorišče, ktero se lahko naša v resnici 300 fl. čistega dohodka na leto. Ne smemo dohodek torej misliti, da nam daje le zemljišče samo ta denar vredno, stavb v znesku celo 3500 posestvo pa da po v šteti vrednosti . torej snaži i je največ vredno. Prav je tudi, da imamo iz sta skupaj 11.500 fl. vredno. novanja razgled po celem dvorišču. To ni res, kajti zemljišča nam dajejo navedeni dohodek združena s stavbami. Brez teh bi ne dosegli takšnega Gospodarske stavbě naj stoje ob vozni poti in, če kaže, sredi posestva ) ker se s tem prihrani veliko vspeha. Zemljišč ostanejo torej le 4000 fl. vredna. Pri razprcdaji zemljišč na drobno ne jemljemo go- spodarskih stavb v poštev, v tem tiči tudi vzrok 5 da je Kupci mogoče posamezna zemljišča veliko draže prodati, posameznih parcel imajo že potrebne stavbě, če je v teh za spravljanje pomnoženih pridelkov dovolj prostora, pla-čajo zemljišča po pravi vrednosti, ne da bi odštevali obresti od stavbenega kapitala ali troške za potrebne po- ■k. i prave ali zavarovalnino proti ognju. Trdno zidane stavbě so najbolj trpežne, pa tudi najdražje take stavbě pa preoblože posestvo z visokimi obrestimi. Ker je kapital po 5o/t obresti splača že v 20 letih, je primerneje graditi manj trpežne in cenejše stavbě. Ča staneio n. pr stavbě pa, katere stavbě » ki trpe po 100 let, 5000 fl. treba čez 50 let na novo zgraditi, 2500 fl. znašajo običajne 5% obresti od prvih (5000 fl.) časa in delà. Poleg tega je važna tudi kakovost stavbenega prostora. Stavbišče mora biti suho In trdno, umetne utrdbe so dragocene, na vlažnih mestih so pa stavbě ne manj trpežne, tem več tudi nezdrave za ljudi in živali. Potem mora biti stavbišče tudi zavarovano pred povod-njimi. Dvorišče mora biti zadosti veliko, da je dovolj prostora za vsa opravila. Velikost dvorišča se pred vsem ravna po obsežnosti polja in po številu živine. Po navadi obsega dvorišče toliko prostora, kolikor zavzemajo gospodarske stavbě. Kar zadeva popravo in vzdrževanje stavb se moramo ravnati strogo po načelu, da je treba vsako naj-manjšo škodo takoj popraviti, kajti iz malih škod nastane jo z vakim dnevom večje. Velike šhode pa se poprav-ljajo veliko dražje. Neobhodno potrebno je tudi, da za-varujemo vse stavbě proti ognju. v 50 letih 12.500 fl. od teh pa 6250 Potemtakem si prihranimo 6250 fl. obresti, od katerih lahko porabimo kako 2500 fl. za nove stavbě. Ta vzgled jasno kaže tratimo denar z dragoconimi stavbami. Poučni in zabavni del V Gospodarske stavbě graditi je namenu primerno brez nepotrebnih kotov in nerodnih hod nikov, zavarovana naj so pred ognjem in prepihom. Sredi stavb naj je Crtica iz življenja dunajskega slovenskega visokošolca. Bilo je v spomladi leta 1873., da sem po dovršenih dovolj prostrano dvorišče. Zaradi nevarnosti pred ognjem študijah, v domovini nastopil službo. se priporoča, da ločimo posamezne stavbě, če se vkup Jeseni istega leta, napotil sem se v mestice K. pri drže, z močnim zidom (zid proti ognju,) kterega je treba Dunaju po svojo izvoljenko. Dospěvši na Dunaj, bila mi vzdržavati v dobrem stanju. prva pot k dragemu prijatelju, sosedovemu Antonu, ozirom na zdravstveno stanje ljudi in živalij je kateri že takrat jurist bil. Po precej dolzem iskanji treba skrbeti za primerno zgradbo stanovanj in hlevov. najdem srečno njegovo stanovanje. Potrkam na vrata, in za Hiša mora biti postavljena na najbolj suhem mestu varovarem in priležnem prostoru in spravljena, kar se glas tona notria zadoni mi na uho. Ko ustopim, najdem An-golorokega za mizo na divanu sedečega. Na mizi 51? / pred seboj imel je mogačen vrč vode, ter „pentameterček" že precej kasno biti. Poglej, poglej, koliko je pa že na to je mali hlebček soršnega kruha za 5 krajcar jev. Anton Tvoji uri. na mojo pač ne morem pogledati, ker že par hitro nstane in ko sva se objela ter poljubila, mi reče mesecev v zastavnici „študira." Ko mu povem koliko je na mizo kazaje: Vidiš, amice, tako živi revni visokošolec ura kazala, odpravila sva se takoj na ulico. Kupila sva tukaj na Dunaju. Že štirnajst dni sta „pentameterček", si snažne moderne, nizke trde črne klobuke, in še neka- ter voda mala južna ter večerja ob jednem, In z neko tere druge malenkosti, kakor: rokovice, manšete, ovrat-sveto jezo zgrabi prijatelj Anton vrč, ter ga postavi s nice itd. Ko sva vse to po postreščeku na Antonovo tako silo v kot na tla, da je voda visoko iz njega pl,u- stanovanje odposlala rečem Antonu: no Anton, zJaj je gknila r, Pentameterček0 kolikor ga je še na mizi bilo i že pač čas, da se podava v kako gostilno in da se po zakadil je na posteljo uskliknivši, ad inferos, saj danes šteno navečerjava, ne? Veš v bližini za kako dobro bode Anton zopet enkrat pošteno večerjal ne Rudolf ? gostilno ? Ko mu v to z veseljem, pa vendar tudi užalosten pritrdim, seže mi v roke ter me k sebi na divan potegne. kaj ne vedel za njo, vsaj grem sleherni dan Tukaj meni se vsedi dragi prijatelj, mi reče i in pověj mi, kaj je doma v naši vasi novega. Kaj poč-nejo naša mati? Kaj moji bratje, sestra, kaj ta, kaj oni? J Povej mi pa še pred vsem, kaj te je na Dunaj přineslo po kaj, i po kakem poslu si pa ti danes sem přišel? Ko mu na prva vprašanja odgovorim, mu rečem i vsaj dvakrat memo nje, da se vsaj z nosom dobrih jedi navžijem. Le pojdi z menoj, kmalo sva tarn. In res, nisva dolgo hodila, da sva dospěla v kaj elegantno gostilno ali revstaracijo, kakor je bilo nad uhodom čitati. Bilo to tam v okolici votivne cerkve nekje. Vsedla sva se v votlino jednega okna, katera je bila tako velika, da je bilo v njej čisto dovolj prostora, za marmornato mizico, po kakem poslu da sem na dragi mi prijatelj uganiti. Dunaj přišel t to moraš pa Kaj uganiti moram to? mi Anton prav glasno za- in štiri stole ob njej. Privoščiia sva si prav fino večerjo katero sva v pričetku z izbornem plzenskim pivom, po znejši pa za voslavcem zalivala. Med tem, ko sva večer i vrne, ter me prav debelo pogleda. Pa ne da tvojo zaročenko v K. přišel? Kaj? že po jala, postala je noč, in prav židane volje zapustila sva Da Anton, tako je, mu rečem, ter še dostavim: in Tebe přišel sem prosit, dragi prijatelj » da hotel moji navesti vojčina biti, da bi jo hotel pojutranjem pred altar spremiti. restavracijo. To z namenom, da se podava najprej na Antonovo stanovanje po moja nakupila, od tam pa n& cesarja Franca Jožefa kolodvor, od koder sem se imel v K. odpeljati. Komaj storiva par korakov od restavracije, in pred Kaj strela, jaz naj bodem Tvoji nevesti vojčina? naju stopi le na poi gosposko, pa revno oblečena bledo Jaz ubogi dijak, kateri si še komaj komaj n pentame ličea še mlada ženska i* z dojenčkom v naročju. Otrok pa terčke" za večerjo kupujem? Ljubi mi Rudolf, kaj vendar po glavi blodi? Tako odgovoril mi je Anton prav resnim glasom in ironičnim nasmehom. jokal se je neusmiljeno, ženšia prosila je pa z tihim tanjkim, tresočim ter jokom pomešanim glasom: Oj gospoda, prosim vaju lepo, usmilite se mene sirote roko* No, no le počakaj prijatelj, potolaži se, bo že šio, mu rečem. Vsaj si zamoreš pač misliti, da s praznim manj mi # delčeve udove in tega mojega vedno bolnega otroka. Mene ganil je ta prizor prav do dobrega in posegel žepom po takém opravku sem přišel nisem gggM MMHjl ^HB sem takoj v žep, da ženski kaj podarim. Toda jednako namen, Tebe le količkaj oškodovati. Danes še si časno zadere se Anton prav glasno nad žensko rekši jej nakupiva tukaj na Dunaju vse potrebno kar nama še razsrjenim glasom. Ni nesramna ženska. Ako se takoj nedostaje. Zvečer odpeljem se jaz v K., jutri zjutraj pri- od tukaj ne poberete, pozovem redarja, da Vas aretuje pelješ se pa Ti za menoj Na kolodvoru Te bodem že Jaz si tega nepričakovano ostrega nastopa, sicer jaz s kočijo pričakoval. V žep utaknem Ti pa že toliko, jako dobrosrčuega. in osobito proti ženskam kaj lj ubez- da se bodeš lahko pošteno postavil, tako kakor se voj njivo udvornega prijatelja Antona nisem pojasniti4zamogel čini ? na svatbi spodobi. Ali ne bode prav tako Anton, kaj ? in rečem mu Ali Tone zblaznel ali kaj i to je pa že prava beseda, to se bodemo pa že ubogo siroto tako napadlo, ali se Ti nič ne misli > da to kaj? lahko postavili. Toda Rudolf, nadaljuje Anton ? to tem času se je pa ženska že od naj odvrnila in prav pa že odkritosrčno povem, da v cilindru pošten slovenski urnih korakov zginila nama je za bližnjem uličnem vo fant tudi k poroki ne gre, naj bode ženin, ali pa le voj- galom iz pred oči, Anton obrne se, pa že ves razkačen, čina. „Pinje" pa že ne denem na glavo. O jaz tudi ne, proti meni, ter mi prav glasno reče: Ali prijatelj Rudolf! mu naglo v besedo sežem. Kupila si bodeva pač nove, Ti pač tega nesramnega dunajskega ženskega izvoka še moderne, toda nizke črne klobuke, to še danes, in ljudje ne pcznaš. Verjemi mi, da ta prej ko ne niti njen lastni v naj poreko kar hočejo » nama za to pač malo » ali otrok ni, marveč skoro gotovo si ga je od kake druge nie mari ni Da pinje ne bodo glav poštenih slovenskih ženščine proti plačilu izposodila. Izposodila si ga je pa fantov pokrivale, to sva přibila zato, da ga po bolj stranskih, manjobljudenih ulicah po Koj na to mi reče prijatelj Anton: Ti Rudolf, če noči okolo vlači, ga z nohti brezsrčno skrivaj ščiplje, da bočeš, da si še danes potrebno nakupiva, potem se mo- se vsled tega prav na ves glas joče. In tako skuša memo rava pa pač koj v prodajalnice napotiti, kajti saj mora idoče ganiti, da jej tem gotovejši kaj podarijo. Vidiš pri- A18 jatelj » take hijene v ženski pođobi se nahajajo tukaj na nego v cilindru. to je pa tudi istina, da je vselej r punaju. Tako pripovedoval mi je razburjeni prijatelj kadar si cijinder na glavo nataknem, prav živahno na Anton. No jaz zmajaval sem ves presenećen z glavo, ter dan svoje poroke spominjam. Isto tako spominjam se pa da tako pokvarjenega ženstva, ki so na Dunaju tudi živo latinskega pregovora, kateri veli : Temporo mu- priznal, pač ne mogel se nadjati. Med tein dospěla tantor et noo mutamur in illis. (Podbradski.) sva na Antonovo stanovanje Vzela sva moje stvari, ter se napotila proti kolodvoru, ^BL " y » * ' i « », tK-j • ^ .'( ê . r T' y 4 » v, ř * nHr f, viď ■ železnice cesarja Franca Jožefa, kantor nas je voz konjske * % ifcťfeHřiíít ^Ttííft; ^feífc j^/IřtífeífeA iti&ítiítiiti Jíifr železnice ali tramvaja, hitro pripeljal. Od prijatelja Antona sem se poslovil, mu pri tem prav dooro v roko stísnil ter rekel:, Anton, glej da si jutri o pravém času na- ko- €i € Novice. * www WWWWWWWWWWWW WWWWWWW wwwwwwww » lodvorz v In ločlla sva se Osebne vesti. Blagajniški kontrolor pri rudoiškem ravnateljstvu v Idriji Aleksander Seitel je imenovan blagajnikom. — Železniški oficijal v Trstu Višeslav Hrašovec je Drugi dan dospěl je prijatelj ter vojčina Anton ob imenovan postaje načelnikom v Kranji. — Deželnovladni kon- czraíeem času ter v svatovskem, to je elegantnem sa loňskem oblačilu v K. klobuk imel nizek. Seboj prinesel je tudi krásen šopek za nevesto. Jaz pričakoval cipist v Ljubljani baron Rihard Apfaltrern je imenovan okr. komisarjem. Pri mestnem magistratu ljubljanskem so bili imenovani : Ivan R o b i d a policijskim komisarjem, Jernej B o 11 a r magistratnim protokolistom, Pavel Skalé nadzornikom mestne klavnice, Janko Raj ar oskrbnikom mestne klavnice, Albin z nizkem klobukom. Kočijaž, ko je imel na glavi kaj Semen koncipistom, Ivan Zemljič stavbenim asistentom, če tudi {že precej oguljen ter porujaveli cilinder, Ivan Hribar blagajniškim oficijalom, Ivan Vole računskim m sem ga seveda tudi v svatovskem oblačilu, pa isto tako visok, gledal je ïiaju precej po strani. Gotovo si je mislil » * danes oficijalom i>n mestni elektrarni Ivan Gut nik policijskim mi bode pač malo v žep padlo nar ja nim a ta. ť » vsaj za cilindre de oficijalom, Franc B a r 1 e pisarniškim oficijalom, Danilo S a p I j a računskim asistentom, Fran Teraninus cestoim nadzornikom, Friderik Kosir kancelistom, Ivan Žer o v nik drugim vodo- Isto tako, debelo pogledavaji in někam dvomljivo vodnim strojnikom, FraDc Svi gel j konceptnim praktikantom so nas pozdravljali meščani — s katerimi sem bil jaz in Anton Šušteršič računskim praktikantom večinoma prav dobro poznan peljala. ko sva se skozi mesto Cerkvene vesti. Spiritual v uršulinském samostanu ljubljanskem Valentin Eržen je imenovan za podvodjo Ko sva pa na, stanovanje moje neveste dospěla v bogoslovoem semenišču in mu je podeljen naslov duhovnega » svetnika. Semeniški podvodja bilo ni jadikovanja in prigovarjanja, zaradi nesrečnih ci- imenovan spiritualom v uršulinském Mihael Bulo vec je samostanu lindrov ne konca ne kraja. Skoraj se bila že poroka vana sta čč. gg. Fran Košir na župni jo in Jakob Prezento Pav razdrla, ker midva z vojčino cilindrov, katerih so nam vse polno usiljevali, le natakniti nisva hotela, Da, treba bilo cele diplomatične razprave, za dognati, da se ločič na župnijo Suhor Promocija. Na graškem vseučilišéu je bil 14. t m. promoviran doktorjem prava g. Viktor Murnik iz Ljubljane. člověk tudi brez cilindra lahko oženj. pošteno poroči to je Občinski svet ljubljanski je sklenil, pritožiti se proti postopanju nemških profesorjev na ljubljanski realki pri In tako se je tudi zgodilo. Vsi drugi gospodje naučném ministru in zahtevati naj te nemške profesorje odpravi svati bili so tubolirani i isto tako vsi kočijaži » kakor ženin in moj prijatelj Anton, kakor vojčina i jaz, tičala iz Ljublj Shod na Brezjah. Dne 27 t m je slovensko sva pa pod pohlevnimi nizkimi klobuki kako čuđenje » katoliško društvo za radoljiški okraj priredilo na Brezjah shod na katerem je poslanec Pogačnik poročal o svojem delo- ostro kako strmenje ni obujalo to po mestu, ko smo se iz ne- vanju v drž. zboru. Pri tej priliki je posl. Pogačnik vestenega doma v cerkev. in po poroki iz cerkve v hotel graja! postopanje dež. predsednika barona Heina glede imeno bil svatovski obed vozili. Kar glave so v katerem ljudje skupaj stikali, in po mestu šel je jeden glas : Na fesehe Laut san scho de zwei Herrn Slobenen, aber Zi \ * linderhut, kiinten so sich schon a Kafen. vanja drž. hidrotehnika za Kranjsko Shod kranjskih notarjev vršil dne 18. t. m » in je sprejel resolucijo glede zakona, po katerem naj se v prihodnje napravljajo pri sodiščih listine za pridobitev zemljišč v vrednosti do 100 gld. Pa dasi sem sem se po nazorih meščanov, osobito Naša straža Prva pa meščak v K. tako nedostojno opravljen poročil, živim hvala Bogu! se svojo soprogo vender le v prav srečnem društva r ljubljanski celokupnegn odbora Naša straža" bo dne 4 januvarija v mestni dvorani seia zakonu. Sreče zakona mi tudi to ne moti j da moji r Požar. Na Blokah je dne 15. t. m. gorelo pri po ob svečanih prilikah v cilindrih okol hodijo. Da, sreče zakona mi ne moti golo in čisto nič niti to, da si, kadar etiketa ali pa služba od mene to zahteva, tudi sam ci- sestniku Matevžu Modicu. Škode je 600 gld Umri je v Tustanu pri Moravčah dolgoletni jako zaslužni župan Luka Pirnat. linder nataknem. Soprcga mi veli, da mi prav dobro pri Přemeten tat Parizu je neki tat vlomil v sta stoja. No in jaz prepričal sem se že zdavno, da mi ci- novanje bogate gospe v ulici Moret še linder trdega slovenskega čutja, katero v srcu nosim, niti za jeden atom okužil ni. In isto tako okužil ga ni omaro, vstopila gospa Prav ko sobo. Videvši tatu čela klicati na pomoč, potem pa se brez izpraznjeval strahoma za-zavesti zgrudila prijatelju Antonu ) katerega i da si ga res le redko red na tla. Tat je pobegnil iz sobe. Klicanj gospe kokrat pred oči dobim, še nikdar drugačega videl nisem, je bila tako zbegana, da posle in sosede in pritekla sta z ulice tudi dva redarj přivábilo i. Gospa težko povedala, kaj se je zgodile 519 Jed en navzočnikov se je ponudil redarjema, da jima razkaže stanovanje, da přimetá tatu Kedarja sta ž njim «la, a nistaj ničesar našla. Yrni.ši se v sobo. kjer je bila gospa, sta je kateri povedala, da je bilo njiju zasledovanje tatu brez uspeha je zavriščala gospa, ali ga niste přijela? Saj bil tat oni Kaj kroglj o pa ni kroglje in mu veli nanj ustreliti. Zamoree vstreli ni mrtev ampak da otrese m se ne more načuditi da mož z roka va. So pač še otroci světil! Lahko je misliti, kako kislo sta gledala ki vama redarja ir kake laskave be3ede sta morala slišati v tem pobegnil Tat je Dar novem letu! Prijateljem citer, kateri imajo razum za Občevanje z zamorci Združene države ameriške rodno domačo glasbo lepi album kih poslale so pred nekaj leti Kongo polkovnika Williamsa v državo plemenito na- napevov od Sorga najugodneji dar za novo leto. Napevi so izredno da preišče ondotne razmere. Williams vanju napravil poročilo, v katerem tudi je o tem poto- duševami pripoveduje kakib slogu Tudi sredstev se poslužujejo omikanci, da zamoree vzdrže v strahu Časih perijo, udaree poroča Williams skrije omikanec v žepu električno ba- katero tako napelje, da dofci zamoree hud električen ako dokazuje okolnost, ker pošilja izdajatelj : a zraven tega: pisani v kolikor mogoče lahkem vsebina tega izdanja vrlo zanimiva. Da je to . napevov za citre, eminentno danes najbolje izdanje slovanskib isto že tretjič izšlo Popis franko mu seže v roko. Drugič .si užge cmikanec s pomočjo solnčnega stekla svojo smodko in zamoree veruje, da je mož s solncem v zvezi Tretjič mu da v roke puško, v Josip Sorg v Zagrebu. ^ bolne na pljucah 9 vratu 9 kr hiju je bila na razstavi za zdrav • J vi** V je UlliJL Ud labavi futa*- m naausmvem! 8tvo in postao boinikov v f i .g Kdor hoče sïojo bolezen na pljučah ali vratu ali naduha, tudi vže zastarela, enkrat za na) pije v _ • caj vselej zgubi ti, kronične plućne in vratne bolezni. Tisoče zahvalnih pišem za čudovito od A. Wolffskij, moč tega čaja so na razpolago. stane 75 kr. čaj se dobiva pri zaboj za dva dni Brožure te pošljejo zastonj. Samo pravi Stutgartu 1890 1. od »'kovana z darilom m je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval nih pišem edino reelno in neškodljivo sredstvo ohranijo bujno za rast las gospode in katera m dame, zapreci da si izpa- danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamči f Cena lonćka 80 kr po poštnem povzetju Wolffskij, Berlin Weissenburgstrasse 79 Nr 37 10 30 Dunaj j . Hopp Wipplingerstrasse (Nainovejša velikánská iznajdba!) Skozi tako izvrstno narejeno trobentno- zvonkno - cev je glas Čudovito glasan in yelikanskega utiša! Vse dosedajno dalje presegajoč. Vsaki igralec na harmonika je vsled te novosti razveseljen ! Posebno ff. glasovi, dvoglasni so dolgotrajni. Predejano je temu krásnému glasilu šolo, po kateri vsakteri takoj najlepše koračnice, JJUOill vy » wi^, v ' -— večerih! Za najlepše božično darile najbolj priporočljivo ! Cena plese pesni itd. igra Časoyna zabava v dolgih z šolo 1 zaboj em m pošto gid. kr. Razpošilja se proti gotovini ali z poštnim povzetjem. Naslov naj bo natančen. f Musikins trum.-Ver sandt-Exp ort 9 Goldschmidgrasse Loterijske srećke V Brnu dne 28. decembra t. 1. Na Dunaji dne 24. decembra t. V Gradci dne 24. decembra t. 71, 6, 12, 47, 52 , lf 55, 37, 83 53, 84, 45, 55,-39 V Tržne cene. Ljubljani dne 16. decembra 1898. Pšenica 10.80kr. rž gl kr v ječmen ajdagld. 8.50 kr., proso gld. leča gld. 12.— kr., grah gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., oves gl. 6.50 kr. kr., tursica gld. 5.50 kr. kr., fižol gld. 10 - kr Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška delà v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo kn jig za mladino ter razne muzikalije. Cenih se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spostovani gospod! Za li val j Va d sté ini poslal tako izvrstno zdravilo proti kašlj in prsni bolezni. Porabil sem jedu« steklenieo trpotčevega soka, kašelj ii prsna bolezen mi je skoro prene hala klen Posij i te mi takoj ne tri ste Vašega rstnega trpotèe vena soka, a zraven še tudi za itka čaja proti kašlj Z štovanjem elespo Vaš li va lež n i JAKOB SUPPAN V Divan, 19. oktobra 1897. Trpotčev sok Saft) (Spitzwegerich » kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri pavati težkemu dihanju pa tudi stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem jovin, Naj . Brod Zagreb, Zrinjski trg štev. 20 pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, kivima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj- skega hrvatskega bana Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotřevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši vsak dan ljatvijo 35 kr Oboje se pošilja poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in po naprej naj zabojček še 20 kr Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN M Zagreb, Zrinjski št. 20 Cénjeni gospod lékárník! Pred kratkim časom sein naroćil od Vas jedno stéklenieo krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. 8 spoštovanjem VID ZAMC lllodruš, dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, prpravljajo prebavljenje, čistijo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit Paziti znamko, ie. ker treba samo na tište varnostno švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemn H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naroćila, katere znašajo 5 , se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala 8ogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostaj am pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdravilo proti trganju in zbc danju v kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri pnpibu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare ljudi, nogah. trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. « Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj za doda še 20 kr poštni list in zabojček Lekarna pri Zrinjskem . BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki