CO 00MU V .£ Kaj hočejo socialni demokrati ali program socialne demokracije v Avstriji. Ljubljana 1904. Kaj pomeni za nas program. Vsaka politična stranka mora imeti očrtan svoj program, po katerem deluje. Cilj stranke zasledujejo njeni pristaši po programu. Socialna demokracija ima tudi svoj program. Njen program je že unanje malo podoben programom drugih strank in prav lahko re¬ čemo, da jim bistveno sploh ni nič podoben. Kaj hočemo v politiki? Kaj sploh? Socialna demokracija je stranka delavcev, stranka brezposestnih, stranka onih, ki imajo svojo telesno ali duševno moč in jo pro¬ dajajo kapitalistom, kapitalu. Ta stranka tvori razred, ki nima pravic, ki ima pa dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov tlačitelj. Socialno- demokratični program zastopa interese de¬ lavstva, gotovega razreda v človeški družbi. In ravno vsled tega, ker zastopa ta program razred delavstva in stremi po njegovi popolni enakopravnosti v človeški družbi, ima tudi v delavstvu neomajno zaslombo. Edino v de¬ lavski stranki socialnodemokratični imamo združeno moč. Moč stranke tiči posebno v tem, ker se ravnajo njeni pristaši po vseh programatičnih točkah in sklepih. Njeni pri- 4 staši vedo namreč, da je mogoče le zdru¬ ženo doseči v programu očrtane zahteve. Na naslednjih straneh je program s po- jasnilnim naštevanjem nekaterih posamičnih zahtev, ki jih socialna demokracija najprej zahteva. Narodnostni program, ki je tudi za po¬ litiko na Slovenskem posebno pomemben, je na koncu. Čitajte ga in sodite! Program socialnodemokratične delavske stranke v Avstriji. Socialnodemokratična delavska stranka stremi po osvobojenju ljudstva iz okovov gospodarske odvisnosti, političnega zatiranja in duševnega propadanja brez razlike na¬ rodnosti, plemena in spola. Vzrok teh slabih razmer pa niso posa¬ mične politične uredbe, temveč uredba da¬ našnje družbe, v kateri so pomočki, ki z njimi delamo (stroji, orodje tovarne, delavnice), last nekaterih posestnikov. Lastnik delavne moči, delavstvo, pa postaja tako bolj in bolj odvisen od lastnika pomočkov, s katerimi se dela, in zemlje, veleposestva, in kapitalistov, katerih politično in gospodarsko gospodstvo se izraža v sedanji razredni državi. Razvoj tehnike, naraščajoče osredotočenje proizvajanja in zemlje, osredotočenje vseh gospodarskih moči v rokah kapitalistov in kapitalističnih družb provzročuje, da izgublja vedno več prej samostojnih obrtnikov in malih kmetov proizvajalne pomočke (orodje, stroje, snovi); sila jih potem primora delati posredno ali neposredno za kapitalista (tovar- narja, veleposestnika). Proletariat se bolj in 6 bolj pomnožuje, narašča pa tudi njegovo iz¬ koriščanje, in vsled tega niso življenske raz¬ mere delavnega ljudstva v nobenem razmerju s hitro naraščajočo proizvajalno močjo nje¬ govega dela in z nakupičenjem bogastva, ki ga je ustvarilo samo. In brezmiselno kapi¬ talistično proizvajanje, ki provzroča krize, katerim sledi brezposelnost in beda, pospe¬ šuje ta razvoj. Čimbolj pa vsled razvoja kapitalizma narašča proletariat, tembolj je slednji prisiljen k boju proti kapitalizmu in tembolj je zmožen za ta boj. Vsled izpodrivanja posamezniko¬ vega proizvajanja postaja posedovanje posa¬ meznikov vedno bolj nepotrebno in škodljivo, med tem ko se ustvarjajo potrebni duševni predpogoji za nove oblike zadružnega (skup¬ nega) proizvajanja na temelju družabnega imetja in proizvajalnih pomočkov. Obenem se proletariat zaveda, da mora ta razvoj pospe¬ ševati in da mora biti prehod delavnih po¬ močkov v skupno last vsega ljudstva cilj, osvojitev politične moči pa pomoček v nje¬ govem boju za oprostitev delavstva. Samo proletariat, ki se zaveda svojega razrednega stanu in je pripravljen za razredni boj, more biti vršitelj tega razrednega boja. Proletariat združiti in ga poučiti, da spozna svoje stanje in svojo nalogo, narediti in ohraniti ga du¬ ševno in telesno sposobnega za boj, je pravi program socialnodemokratične delavske stranke v Avstriji, ki se bo posluževala vseh namen 7 pospešujočih in naravnemu pravnemu čutu ljudstva primernih pomočkov, da uresniči ta program. Socialnodeinokratična stranka v Avstriji bo v vseh političnih in gospodarskih vpra¬ šanjih vedno zastopala razredne koristi prole¬ tariata in odločno nasprotovala, da bi se razredno nasprotje temnilo in zakrilo, kakortudi, da bi delavca izrabljevale meščanske stranke. Socialnodemokratična delavska stranka je mednarodna stranka: ona obsoja pred¬ pravice narodov prav tako, kakor obsoja one po rojstvu in rodu, in izreka, da mora biti boj zoper izkoriščanje mednaroden, kakor je izkoriščanje mednarodno. Ona obsoja in po¬ bija vsako omejitev svobodne besede, go¬ vorjene ali pisane, ter tudi državno ali cer¬ kveno nadzorovanje. Ona zahteva, da se za¬ konito zagotovi delavnemu ljudstvu potrebno življenje, in se bojuje, da pridobi proletariatu v vsem javnem življenju kar največ vpliva. Po teh načelih zahteva socialnodemo¬ kratična delavska stranka najprej: 1. ) da se uvede splošna, enaka, direktna (neposredna) in tajna volilna pravica v državi, deželi in občini za vse dvajset let stare državljane ne oziraje se na spol; da se voli na dan, ki je zakonito določen za počitek; da trajajo zakonodajne dobe tri leta; da vo¬ ljeni poslanci dobe dnevščino; 2. ) da daje zakone in jih zametuje ljudstvo samo potom pravice naravnost; samo- 8 določba in samouprava naroda v državi, de¬ želi in občini; 3. ) da se odpravijo vsi zakoni, ki ome¬ jujejo svobodno besedo; posebno pa, da se da časopisju popolna prostost, da se odpravi objektivno postopanje inomejitevrazpečavanja tiskovin; da seodpravijovsizakoni,kiomejujejo osnovanje društev in sklicevanje zborovanj; 4. ) da se odpravijo vsi zakoni, ki ome¬ jujejo poljubno bivanje; in posebno vaga- bundni zakoni in zakon za odtiravanje; 5. ) da se sklene in uresniči zakon, po katerem se ostro kaznujejo oni uradniki, ki kratijo posamezniku ali društvom politične pravice; 6. ) da se zagotovi neodvisnost sodišč; da bodi brezplačno pravosodje in pravno po¬ stopanje; da dobe po nedolžnem zaprte in obsojene osebe odškodnino; da se porotniki volijo po splošnem, enakem in tajnem vo¬ lilnem redu; da je vsak državljan podrejen rednim zakonom in sodiščem; da se odpravi smrtna kazen; 7. ) da skrbi država in občina za zdravstvo in plača zdravilno pomoč in zdravnika; 8. ) religija (vera) naj bo zasebna stvar; cerkev naj se loči od države in izreče se naj, da so cerkvene in verske družbe zasebne družbe, ki imajo svoje zadeve same uravnati; obligatoričen civilen zakon; 9. ) da mora šola biti obvezna, brez¬ plačna in svetna, popolnoma ustrezati potrebam 9 in razvoju posamičnih narodov; da dobivajo učenci učila sploh in se prehranijo zastonj otroci ljudskih šol in oni na višjih učnih zavodih, ki so sposobni za daljno izobrazbo; 10. ) da se direktni in drugi davki nado- meste s stopnjevito rastočimi dohodninskimi, imovinskimi in dedinskimi davki; 11. ) da se sedanja vojska nadomesti z ljudsko brambo; skrbeti se mora, da postane ljudstvo sposobno za orožje; oboroženje ljud¬ stva; o vojni in o miru odloča ljudsko za¬ stopstvo ; 12. ) da se odstranijo vsi zakoni, po ka¬ terih je žena napram možu prikrajšana v svojih zasebnopravnih in javnopravnih pra¬ vicah ; 13. ) da se oproste delavske gospodarske zadruge vseh davkov in ovir, ki zadržujejo njih delavnost. Najmanje, kar zahteva avstrijska socialna demokracija, pa je: 1. ) popolna svoboda združenja; zakonito pripoznanje strokovnih delavskih društev, zakonita enakopravnost kmetiškega delavca z odpravo poselskega reda; 2. ) osemurni najdaljši delavni čas brez pogojev in izjem; 3. ) nočno delo se prepove; ponoči smejo delati samo oni obrati, katerih tehnična uredba ne dopušča prestanka; prepove naj se brez- izjemno nočno delo za ženske in mladostne delavce; 10 4. ) popolni nedeljski počitek, ki trajaj vsaj 36 ur; 5. ) strogo naj se izpolnuje prepoved, da otroci pred 14 leti ne smejo opravljati pridobitnega posla; zadostne brambene za¬ kone za vajence in mladostne delavce; 6. ) izključitev ženskega dela posebno v onih obratih, ki škodujejo ženskemu ustroju. Vse te določbe veljajo naj za vsakovrstne obrate (veleindustrijo, prevaževalni obrt, roko¬ delstvo, trgovino, domačo industrijo, kmetij¬ stvo, gozdarstvo). Obrtno nadzorstvo se mora popolniti; število nadzornikov pomnožiti, in dati se jim mora izvrševalna moč; sodelovanje de¬ lavskih društev pri nadziranju, da se izvrše določila, veljavna v varstvo delavcev, po nadzornikih in nadzornicah, ki jih volijo društva. Podjetniki, ki prestopijo zakone v varstvo delavcev, se morajo ostro kaznovati; kazno¬ vati se ne smejo z globami. Delavsko zavarovanje se mora korenito preustrojiti: uvesti se mora splošno zavaro¬ vanje za starost in onemoglost; popolniti se mora z zavarovanjem vdov in sirot; uprava teh zavarovalnic naj obskrbujejo zavarovanci sami. Narodnostni program avstrijske socialne demokracije. Sklenjen na strankinem shodu leta 1899. v Brnu. Ker narodnostne homatije v Avstriji za¬ držujejo vsak napredek in vsak kulturelni razvoj narodov, ker te homatije provzroča politična zaostalost naših političnih uredeb in ker je ravno nadaljevanje tega narodnega boja eden onih pomočkov, ki ohranja vlada¬ jočim slojem predpravice in ki zadržujejo, da bi se močno pojavili resnični interesi ljudstva, izreka strankin shod: Narodnostno in jezikovno vprašanje v Avstriji naj se že vendar rešita v zmislu enakega prava in enakopravnosti in po pa¬ meti; to je posebno kulturelna zahteva, in je za proletariat neizogibno potrebno, da se reši. Ti vprašanji se moreta rešiti samo v resnično demokratični družbi, ki je osnovana na splošni, enaki in neposredni (direktni) volilni pravici in ki je odpravila vse pred¬ pravice plemstva v državi in v deželah. Šele v tako urejeni državi dobi delavstvo, ki v resnici tvori državo in družbo, svoje pravice. Narodnostna svojstva vzgojevati in raz¬ vijati je le mogoče na podlagi enakega prava in če se odpravi vsako zatiranje. Zato se mora pred vsem pobijati vsak birokratični 12 centralizem, ravno tako kakor se pobijajo plemiški privilegiji dežel. Samo pod temi pogoji, in pa samo pod temi je mogoče, da se v Avstriji namesto narodnostnega prepira postavi narodnostni red. Uveljaviti morajo nastopna načela: 1. ) Avstrija naj se preuredi v demokra¬ tično zvezno državo; 2. ) namesto sedanjih zgodovinskih kro- novin naj se osnujejo samoupravne dežele, ki obsegajo vsak narod zase. Zakone daje in deželo upravlja narodna kamora, ki se voli po splošnem, enakem in neposrednem volilnem redu; 3. ) vsi samoupravni okraji enega in istega naroda tvorijo skupaj narodno enojno zvezo, ki urejuje svoje narodne stvari po¬ polnoma samostojno; 4. ) pravico narodnostnih manjšin varuje poseben zakon, ki ga ima skleniti državna zbornica; 5. ) ne pripoznamo nobenih narodnih predpravic, zatorej tudi nečemo, da se pospe¬ šuje državni jezik; v kolikor je treba po¬ sredovalnega jezika, bo določila državna zbornica. Strankin zbor, kot organ mednarodne socialne demokracije, izreka prepričanje, da je na podlagi omenjenih pogojev mogoče, da se narodi sporazumijo; slovesno pri- pozna vsakemu narodu pravico do obstoja in razvoja. 13 Ker pa morejo narodi ves napredek svoje naobrazbe doseči le v skupnem delo¬ vanju, ne pa v malenkostnem prepiru, in da se posebno delavstvo vseh jezikov v in¬ teresu vsakega posameznega naroda in v in¬ teresu skupnosti opira na mednarodno bojevno družbo in pobratimstvo in se mora bojevati za politične pravice in v strokovnem boju združeno in enotno. Organizacija avstrijske socialne demokracije. Avstrijska socialna demokracija ima vsaj vsaki dve leti strankin zbor. Na ta zbor, ki je nekak parlament stranke, sme poslati vsak volilni okraj zastopnike (zastopnice). Na zboru imajo sedež in glas tudi člani izvrševalnega odbora in socialnodemokratični državnozborski poslanci. Le tak zbor sme prenarejati program. Sklepa pa tudi o agitaciji, taktiki in organi¬ zaciji. Stvari pa, ki spadajo le posameznim narodnostim glede organizacije, uprave, časo¬ pisja in enako, ki niso skupne, se na tem zboru ne obravnavajo. Zbor skliče skupni izvrševalni odbor. Vodstvo stranke ima izvrševalni odbor ali skupni zastop avstrijske socialne demokracije. Skupni zbor določa temu odboru sedež. Skupni zastop tvorijo izvrše¬ valni odbori nemške, češke, poljske, rusinske, jugoslovanske in italijanske organizacije. Ker pa niso ti odbori v enem kraju, volijo razne narodnosti svoje zastopnike za skupno za¬ stopstvo na svojih narodnostnih strankarskih zborih. Skupni zastop ima navadno sedež na Dunaju. 15 Skupni zastop rešuje vsa organizatorična vprašanja v svojih sejah. Odgovoren je skup¬ nemu^ zboru. Člani narodnostnih zastopov imajo torej pravico biti pri sejah skupnega zastopa, in je tudi želeti, da se sej večkrat udeleže. Skupni zbor voli tudi tri preglednike, ki morajo biti na sedežu zastopa. Izstopivših preglednikov se ne sme voliti za sledečo dobo. V vseh volilnih okrajih se morajo volitve kakršnekoli že vršiti skupno brez ozira na narodnost. Vsled sklepa dunajskega zbora leta 1897. se je osnovala strankina organizacija po na¬ rodnih skupinah in je vsled tega organizacija teh skupin še nujnejša, da se ohrani v po¬ litičnih zadevah enotnost. Zbor sklepa vsled tega, da se morajo v narodno mešanih krajih, okrajih ali deželah narodnosti medsebojno zastopati v odborih, da tako zagotove po¬ litično enotnost organizacije. Kakor ima skupna stranka svoje zbore, sklepe, po katerih se najtočneje ravna, ravno- tako imajo tudi narodnostne skupine svoje zbore in določbe, ki so pa bistveno enaki skupnim določbam in se z njimi ujemajo. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000479613 Rdeči prapor, glasilo jugoslovanske socialne demokracije, politični tednik, naroča se v Trstu, via Boschetto št. 3, velja celo leto K 5-44; za pol in četrt leta razmerno. Naši zapiski, socialna revija, mesečnik, II. leto, velja celo leto K 2'80 in se na- ročavLjubljani, Radeckega cesta št.20. V založbi naših zapiskov so izšle in se ravno tam in deloma po knjigarnah naročajo: Magdalena, roman v verzih. Spisal J. S. Machar, poslovenil A. Dermota. Cena 2 K. Občinski socializem, spisal Abditus. Cena 70 h. Iz nižin življenja, črtice, spisal Pavel Mihalek. Cena 1 K. Mala knjižica Naših zapiskov: Št. 1Program socialne demokracije. Cena 4 h. Št. 2.: Vun enako volilno pravico! Proč s carino na živila! Pri večjih naročilih popust. Natisnil Jožef Paviiček v Kočevju.