Zemljepisje v ljndski šoli. *) Zverski krog na nebu; solnčno in luniiio leto. Janezek se je v šoli naučil brati, in je posebno rad prebiral in pregledoval pratiko. Ko enkrat na pervi strani vidi narisanp podobe in poleg njih bere: ,,Cj$%) vodnar, CSSO ribe, («*) oven, (^) junec, (M) dvojčiči, (HK) rak, («fO lev, ($/) devica, (4*2) tehtnica ali vaga, (4Ł) škorpijon, (^r) strelec, (\«i) divji kozel*, se temu močno čudi, io radoveden vpraša očeta, kaj je to. Oče. To je zodiak ali zverski krog, kterega vidimo na nebu. J. Pokažite mi vendar enkrat te zveri na nebu ! večkrat 8em že ogledoval zvezdno nebo, pa še nikdar nisem vidil leva, ovna in divjega ko/.la, ali kakšno drugo tako podobo. 0. Vidiš, Ijubi moj, godi' se ti ravno tako, kakor poprej, ko nisi še brati znal; znamenja za čerke si vidil, pa nisi poznal, da se temu ali unemu znamenju tako pravi. To so zvezde, ktere so nekako podobne tem živalim, in zato se po teh imenujejo. Ti pa še tudi nisi vsega prebral; pojdi sim, in preberi spodej opomin. Janezek bere: sTa znamenja pod dnemi postavljena kažejo, v kterem znamenji skozi celo leto Iuna stoji". Oče na dalje govore: Preverni list, in beri pod dncmi v prosencu. J. nSolnce stopi v znamenje vodnarja 20. dan prosenca; v znaiuenje ribe 19. dan svcčana, v znamenje ovna 20. dan sušca i. t. d. Ko prideta do mesca malega serpana in Janezek pod dnemi bere : ,,Solnce stopi v znamenje leva 22. dan", zagleda na praliki dva psa, pa zopet praša, kaj pomenita psa na pratiki. 0. Od 22. malega serpana do 23. velikega serpana stoji solnce v znamenji Icva, in na nebu se vidi svetla zvezda, *) Pod tem imenom bo nTovarJ" prinašal bolj nenavadne epise h zemljepisja v domačih, prostih pogovorih. Vredn 9* ki se imenuje rsirius* ali pasja zvezda; vročina je ta čas naj večja, večkrat je hudo vreme; Ijudje pa pravijo, da zato gernai in treska, ker so takrat pasji dnevi. J. Jaz pa mislim, da pratikar, ko dva psa namala na popir, ni naredil pasjih dni, ampak on je naprej povedal, da se ta mcsec prikaže pasja zvezda, in zato je to znamenje postavil na pratiko. Od kod pa so se pratikarji vsega tega naučili? kdo jim pove, kedaj da se prikaže ta ali una zvezda na nebu? 0. Kaj je vstvaril Bog četerti dan ? J. Bog je naredil dve veliki luči; večjo luč da po dnevi sveti, manjšo luč, da po noči svcti in zvezde, in jih je pripel na oblake neba, da svetijo na zemljo. — Ljudje so gledali na te nebeške luči, ker so vidili, da se te nebeški luči o svojem času vračajo, in po njih so imenovali svoj čas, ter so ločili noč in dan. Beri, kaj modri Sirah piše v XLIII pogl., v 6 v.: wIn luna, ki se vsern ob svojem času prikazuje, je kazalo časa irt znamenje dobe". J. Tukaj pa ni nič zapisano od zodiaka ali zverskega kroga, ampak je le povedano, da luna kaže čas, in naznanja dobo. 0. V Palestini so šteli mesce in leta po luni; vsaki mesec je imel 28 ali 29 dni, leto pa 354 dni. Luna je tedaj Jutrovcem čas kazala. ,,Po luni se prazniki vravnavajo; ona je luč, ki se zmanjšuje, kedar je polna. Mesec iina po nji svoje ime, ona čudovitno raste, dokler ni polna". (Sirah 43, 7, 8.) — Ali to zaznamovanje časa ni bilo natančno; sčasoma so že zimski niesci prišli v poletje; godovi so morali priti na razne letne čase. V dober red je spravil mero časa zvezdoslovec Sosigen v Aleksandriji pod Julijem Oesarjem, 45 let pred Kristom, in je stevilo dni v letu vravnal po solčnetn tiru, in zato se to leto tudi imenuje solnčno leto, ki šteje nekaj čez 365 dni, in ima vsako četerto leto prestopno leto; pervi nicejski zbor pa je vverstil keršanske godove 325. leta po Kristusu. Če pogledaš na pratiko, moraš viditi, da mlaj ne pade na pervi dan rnesca, in da sta si niesec po luni in po dneh različna, to pa ravno pride od tega, ker leta ne štejemo po luni, ampak po solncu. tD.ij. Prih.)