ti 42. V Gorici, v torek dne 7. aprila 1908. Iihija trikrat na Udu, in aioor v Urtk, flitrttk ,iu soboto ob 4. url popoldne ter stane po po* t (-rejumni!« lil v floriol na dom poHUjana- vm l«to ,,,,,,,, ift K TočaJ XXXVIII. Po^umfSri« Itavilkf stanejo 10 vin, „S0CAM i«»a naaleunje ferddue priloge: Ob ho-v ..'m iutu ..Ealipot po GorlJkem in SradiManskem," in .Ralipot po IJublJant in kriajlktb mcstlhV l^j" viwr» trat v letu „Votoi rec" irleiDic, parni kov in poltntl tve*". Naročnino sprejem* spravni&tvo v Goapoeki nlie, 5tev, ? I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. po prostoru, ¦ — Reklame in spisi v uredniškem d•¦ Iu HO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr, K. Lavril. Uredništvo no nahaja v flosposkl ulloi It. 7 v florioi v I. nad tt Z nrodnlkom Je mogoS' govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne tor od J. do 8. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1», dopoludne. Upravniltvo sena« naju v Gosposki ulici St, 7 v I, nsdstr. naievov tiskarni, Raroanino in oglase Je plafatl Iooo Gorica Dopisi naj se pošiljajo le nredniitvu. Naro8iiina, reklamacije in druge reči, katere n upadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo Ie opravntltvo. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Socet vsak petek in stano vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: Schwarz v Šolski ul.t Jellorsitz v Nunski ul, ler. Leban na tekali?«« Jos Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski uliei, I. Bajt v po-kopališč« ulici, I. Matiussi v ulici Formica, L Hovanski .v Korenski ulici št.22; v Trstov totakami Lavrendifi na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«foa it. 83. — »Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčid) tiska in zal. Kako gradijo klerikalci slovensko Gorico ? , Klerikalci so si omislili svoje vžigalice s satansko-hudobnini namenom : škodovati družbi sv. Cirila in Metoda. Da bi toliko lažje sleparili javnost, kričijo, da goriški Slovenci nimamo pravzaprav nobenega povoda, ogrevati se za družbo sv. (':iila in Metoda, češ, da imamo že drugo, izbomo delujočo šolsko družbo. Dobiček novih vžigalic pa da se porazdeli med vse obmejne Slovence; en del čistega dobička da pride v korist slovenskega šolstva v Gorici; zato ape-lujejo na občinstvo, naj širi in kupuje vžigalice, ker s tem se pomaga graditi slovensko Gorico. O, ti sleparji! Slovensko Gorico bodo gradili s „katoliskimiu vžigalicami ! Slovensko Šolstvo bodo podpirali v Gorici! — Laž je, da ona: „d r »i g a Šolska družba" izborno deluje. „Šo!ski Dom" ne more izborno delovati, ker tiči v klerikalni politiki, ker ga klerikalci nesramno izkoriščajo v svoje nečedne namene. V soboto smo v uvodnem članku zopet enkrat povedali očito iu odkrito, kako ne vrši 9Š. D." svoje naloge. Zato pa je toliko večja naša dolžnost, oklepati se družbe sv. Cirila in Metoda, da bo mogla pa ona pomagati ter popoluiti delo, katero hudobneži ovirajo. Laž je, da pride en del čistega dobička od klerikalnih vžigalic v korist slovenskega šolstva v Gorici, in grda laž je. da s« bo z vžigalicami pomagalo gradili slovensko Gorico. — Kdo se ne smeje taki z vžigalicami zgrajeni slovenski Gorici? Gregorčič noče tinti iz rok „§. D." ter ga dvigniti kvišku, da bo last celega naroda ler bo v s p e v a 1, kakor želimo. Tu je treba prijeti, ne pa slepariti s »katoliškimi" vžigalicami. Te vžigalice prodajajo klerikalci v Ljubljani. Če jih kaj razprodajo, že utaknejo oni v Ljubljani dobiček v svoje žepe, ne pa da bi dajali za obmejne Slovence. Ne ob-m e j p. i m, ampak omejenim Slovencem so namenjene te vžigalice. Te hočejo skubiti in izžemaii s takimi vžigalicami ter dobivati denar v poneuimievanje ljudstva. Za obmejne Slovence je klerikalcem malo mar. Saj so Že nekoč nstražili" meje, pa je vse zaspalo. Klerikalci prodajajo obmejno zemljo tujcem, klerikalci radi sprejemajo Judeževe groše in lani bi bil dr. Šu-steršič kmalu zapravil ubogim Korošcem en edini državnozborski mandat. Ob takih prilikah se vidi, kako malo mar so klerikalcem obmejni Slovenci. Iu tudi slovenska Gorica je našim klerikalcem deveta briga! | Dr. Gregorčič je zapackal vprašanje o slovenski ljudski šoli v Goriei, ker ako bi se I to ugodno rešilo, bi se ne mogel ou svetiti i s „Š. Dom." S Tako daleč se je bii spozabil mož, da je pisal v svoji „ Gorici": da se ne i godi nobena krivica slovenskimstarišem, t ki stanujejo bolj blizu in bolj daleč Podturnu, če pošiljajo svojo otroke tjev gnjilo Catinelli-j jevo vojašnico, katero so pretvorili za sio-> vensko šolo laški kulturonosci ob slovenski I klerikalni zanikeruosti. Tako gradijo klerikalci slovensko Gorico! j Karkoli napravijo rodoljubni možje do- brega za Gorico, vse oblajajo iarovški listi, vse hočejo zatreti. Folena mečejo na kulturne prireditve ter opozarjajo svoje somiš-' ljeuike na istočasne tuj e prireditve, samo da bi trpel slovenski napredek v Gorici. j Ovirajo domača podjetja, jih smešijo, j škodujejo in bojkotujejo, kjer le morejo. Norce ' brijejo s slovenskimi hišami v Gorici. Slovenskih hiš nočejo poznati. Zato pa so svoj „Central" na Korsu proglasili hitro za n e-I slovensko hišo. Tako gradijo slovensko Gorico! I Stara resnica je, da velik del našega • napredka odvisi od slovenske trgovine in obrti | v mestu. In tu so zopet klerikalci tisti, ki delajo veliko protislovensko delo. Ne le da nočejo podpirati nekaterih slovenskih trgovcev (niti inserata jim ne sprejmejo!), kar naravnost bojkotujejo jih. Sami se poslužujejo v laških botegah, ljudi pode v laške botege — celo tako daleč so se spozabili, da so nekdaj slovensko Krojaško zadrugo izročili zagrizenemu Lahu, katerega last {»ostane prej ali slej. V ^Central* pa so bili izvabili nekoga, da bi ga zlorabili proti izvestnLn slovenskim trgovcem. Tako gradijo klerikalci slovensko Gorico! Gregorčiču je za Gorico tako malo mar, da jo je prodal Lahom. Ko je kovai z Lahi tisti osodepolni deželni volilni red, je bil ves srečen, da mu za Gorico ugodijo v njegovih srčnih željah, da se namreč volilna skupina za trge ustroji tako, da se utegne trge oropati zastopnika, ter se zvari zmes, iz katere bi mogli iziti izvoljeni klerikalni junaki. Lahi so mu radi ugodili, in tako vidimo Gorico priklopljeno k Furlaniji! To imažejako nevarne posledice. V konferenci glede pomoči glavnim mestom je predložil goriški župan dr. Marani obsežen memorandum za Gorico, v katerem se postavlja na Gregorčičevo stališče, d a naj bo Gorica priklopljena Furlaniji, ter zahteva razne prispevke in naprave in pa prav preračunjeno tesnejšo zvezo s Furlanijo; vse, kar mogoče, naj se zgodi v ta namen! — Tako gradijo klerikalci slov-ensko Gorico! In tako dalje! Sedaj pa vprašamo, kje je tisti bedako-vič v deželi, ki bo verjel, da bodo klerikalci prav z vžigalicami gradili slovensko Gorico?! Doslej so delali in delajo še proti pravemu slovenskemu napredku v Gorici, proti slovenski Gorici, odslej bodo pa s „katoli-š k i m i f u 1 m i n a u t ia gradili slovensko Gorico! Veliko sleparijo uganjajo z novimi uži-galicami, opehariti in oslepariti hočejo ž njimi Slovence, dn bi se polnili z dobičkom klerikalni volilni in drugi taki fondi, vse v škodo in nazadovanje Slovencem. Kdor verjame, da se bo podpiralo s tem nkatoliškim" ognjem šolstvo v Gorici ter da se bo gradila z žegnaaimi „fulminantia slovenska Gorica, tisti dobi prvo premijo v razstavi za norce! Dosti! DOPISI. Iz komenskega okraja. Štanjel. — Iz raznih občin priobčuje »Soča« dopise, kako se je godilo ob času volitev. Naj povemo tudi mi, kako je bilo pri nas. Izpred hiše, na vratih katere ni bilo letos zapisanih sv. Treh kraljev, je odkorakal mož v začetku marca v nedeljo okoli 4. nre popoldne proti Kobiljiglavi. Ko zavije na voglu, vpraša ga znanec: „Kam, Janez". „V Kobiljeglavo", pravi ta kratko glasno, sam s seboj tiho pa 3 Kako so radovedni ti ljudje, kaj njim mari°. — Skoraj ravno istočasno jo je mahal Petelinov Tcne iz Kobdilja ko-rajžno čez most pri postaji, jo potem brzih korakov pobrisal po kolovoza proti Hruševici, kamor je šel tudi prej imenovani Janez. Komaj nam je Tone izginil izpred oči, že vidimo Franceta Fabijanovega na imenovanem mostu, mah&je s tenko šibico krog sebe. Tega je peljala pot proti Koprivi. Začetka počasi, kakor bi šel na sprehod, ko je pa zginil za vršičem, je pogledal krog sebe in začel korakati hitreje. Na Kremenjaku pri prvem mostu je stopil zopet čez železnico in jo vbral čez trn in drn. naravnost v Hruševico, kakor prva dva. Človek, ki je to gledal z visokega štanjelskega hriba, si je mislil, da hočejo ti ljudje od treh strani Bblokirati* Hruševico; a ko je še črni maršal don Gleščič vbral za njimi, se mu je zdela stvar resna in sumljiva. Ti ljudje, vneti za nkatolicizem\ so se šešli dogovorjeno pri Tavčarji v imenovani vasi, ter sklicali in zbobnali skupaj volilce. Toplo je priporočal nune kandidaturo klerikalnih kandidatov, čital jim „svete resnice" iz aGo-rice" in tu in tam pojasnjeval pomen poedi-nega stavka v rečenem glasilu črne bande. Tu iu tam se je cula tiha opazka iz gruče — da bi kdo se očitno postavil po robu, tega Bog ne daj! — Ker nune se, je takoj obrnil proti šepetalcu ter udaril z roko po časniku, rekoč: „Tu je pisano črno na belem, to je \se resnica in vse drugo, kar so vam brez-božneži in njih plakati natvezili, je laž8. — Čudno ! Ta nune, ki v cerkvi govori tako tiho in ga šepetanje otrok vedno moti, govoril je Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal*. == ALEXANDRE DUMAS. = (Dilje.) — Aramis, vi se mi boste smejali; Aramis, vi mi porečete, da ponavljam vedno eno in isto; imenovali me boste, da sem najpraznovernejši sanjač. — No, dalje? — Kaj se vam zdi, komu je ta človek podoben ? — Na grdo ali na lepo stran? vpraša Aramis smeji. — Na grdo, pred vsem v toliko, kolikor more biti moški podoben ženski. — A, sapralot! vskiikne Aramis, to mi da misliti! Ne, prijatelj, vi niste sanjač, in sedaj, ko o tem mislim, vam moram dati prav; ta fina, udrta usta in te oči, ki se jim vidi, da izražajo vedno duha, a nikdar srca t To mora biti kak bastard miladin. — Vi m smejete, Aramis ! — Iz navade, samo iz navade; zakaj prisegam vam, da tudi meni ne bi bilo nič prijetnejše nego vam, ko bi srečal to kačjo zalego na svoji poti. -- A, tam-le prihaja Winter! pravi Athos. —• Prav, reče Aramis, sedaj bi manjkalo samo še to, da bi bilo treba na naie lakaje čakat!! — Ne, odvrne Athos, vidim jih že; prihajajo! kakih dvajset korakov za milordom. Grimanda poznam po njegovi ponosni glavi in njegov:h do'gih nogah. Tony nese naše karabinarje. — Torej se bomo vkrcali po noči? vpraša Aramis ter se ozre proti zahodu, kjer je ostal od sobica samo še zlat zijaj, ki je polagoma ugašal, potapljajoč se v morje. — Najboljše, pravi Aihos. — Vraga, pravi Aramis, še po dnevu nimam rad morja, še manj pa po noči; šu?.-;* rio valov šumenje vetrov, neprijetno zibanje ladje, odkrito povem, da bi mi bil ljubši samostan v Nois,, ju. Athos se žalostno nasmehne, zakaj poslušal je, kar mu je pravil prijatelj, ter mislil očiviono na nekaj drugega ; odpravil se je Winterju naproti. Kaj ima neki naš prijatelj? pravi Arar.,ib ki je sledil Athosu; podoben je Dantejevim prokioUm, katerim J3 satan zasukal vrat, da imajo obraz nad hrbtom. Kaj vrag/ ^e ozira vedno nazaj * Ko ju je Winter zagledal, je pospešil korake ter jima hitel naproti s čudovito hitrostjo. — Kaj pa imate, milord, pravi Atros, in kaj vas je tako zasopilo ? -- Nič, odvrne Winter, nič. Samo ko sem mimo sipin, se mi je zazdelo.... In Winter se ozre vnovič nazaj. Athos pogleda Aramisa, — Toda pojdimo, nadaljuje Winter, pojdimo, barka nas že Čaka, in tu doli je usidran nag čoln, ali ga vidite? Hotel bi Že sedeti v njem. In zopet se ozre nazaj. — A tako! pravi Aramis, ste morda kaj pozabili? — Ne, samo nekaj mi ne ,-»re iz glave. — Videl ga je, zašepečo Athos Aramisu na uho. Dospeli so do stopnic, ki so vodile do ladje. \Vinter je počakal, da so odšli dol najprej lakaji, ki so nesli orožjo, nosači, ki so prinesli kovčege, ter odšel potem sam za njimi. V tem hipu je zapazil Athos mladega človeka, ki je stopal ob morskem obrežju vsporedno z nasipom ter se kolikor mogoče podvizal, kakor da bi hotel gledati, kako se bodo vkrcali, z one strani luke, ki je bila oddaljena komaj dvajset korakov. Zdelo se mu je, da je spoznal v temi, ki se je začela spuščati na zemljo, mladega Človeka, ki ju je bil njega in Aramisa izpraševal na bregu« ., — O, o! si misli Athos, morda je res kak ogle-duh in nam hoče zabraniti, da se ne bi vkrcali f Toda ker je bilo že malo pozno za izvršitev tega načrta, ko bi ga tujec res imel, je odšel tudi Athos preko stopnic, vendar pa ni izpustil tujca izpred oči. Ta se je ravno pokazal ob neki ograji. — Gotovo nas je vzel na piko, pravi Athos, toda le stopimo na ladjo, in ko smo enkrat na prostem morju, potem naj le pride! In Athos poskoči na ladjo, ki je takoj odrinila od brega ter se začela oddaljevati pod pritiskom štirih krepkih veslačev. (Daljo pride.) tukaj glasno in krepko cele tri ure od 6-9 I zvečer. No Slo je za vero in Čast božjo, in I v takih slučajih kateri dušni pastir ne bi I napel vse sile ta moči! Saj je za to postav- I Ijen 1 ? — Poglejmo zopet k Tavčarju. Tu so I je začelo že s podpisovanjem glasovnic, in I verni gospodar nosil je liter za litrom na I mizo. Pravijo, da za podpis vsake glasovnice J je prinesel liter. Ho za vero in čast božjo I tudi Tavčar lahko daruje, saj tudi nune ne I bode tako umazan, da bi mu ne potisnil de- I setaka. 50 litrov vina letos, ko ga je Bog I obilo dal, ni toliko, da bi precej dober po- I sestnik ne mogel pozabiti. Med to gručo je I bilo tudi nekaj mož, ki so jo tiho pobrali I domov, ter niso šli na limance nuncu. Ker I 'je bUo že pozno, je rekel Tone — katerega I predniki so vedno nosili križ pri procesiji — I „Gospod nune, pozno je že, kar jih še ni I dalo podpisati, podpišem jih jaz lahko jutri I zjutraj doma pred volitvijo, vsak naj se zglasi I pri meni grede na volišče". Kakor rečeno, tako I storjeno. Zabičajo jim nune, naj se ne dajo j od »brezvercev8 preslepiti, je podal vsem j roke po vrsti, in odšla je čvdtorica. — Po I poti so začeli šteti glasove tako le: I a0d Suntlov", pravi Janez, »pride naj- j brž samo ovčar". »Pri lisjakih, kaj pravite, | Janez" se oglasi nune. »Od Lisjakov so vsi I na nni strani", pravi nagovorjeni (Iz te vasi je že davno odnesla Branka vse klerikalce v I — Dornberg.) »dpi* vpraša nune dalje. »Vsi naši", odgovori Janez »brez enega ali dveh, Lnkovec je tudi ves naš". »Dobro", pohvali nune »Tukaj v Hruševici" pravi dalje ta Jih imamo najmanj dve tretjini". »Liberalci so šli sem klatit orehe, a mi smo jih pobrali", do- I stavi Fabijan. ,,In v Štanjeli, kaj pravite možje" nadaljnje nune, »mislim, da jih imamo polovico". »Kaj takega bo ja" poprime besedo Tone, »Janez dela dobro za nas". Vsi štirje se namuznejo. »Najboljše je pa vendar v Eob-dOju" začne zopet Domine. »Pri nas se še ni treba bati", pravi France »brez 5 k večjemu 10 kričačev je vse naše; no, pa saj veste, g. nune, mi se že shajamo radi volitve cela dva meseca pri nas in pri Lojzeti". »Vem, vem", potrdi nagovorjeni, ter nadaljuje »to je tudi t Kobdilju, kar se imate največ zahvaliti vašim unetim in zavednim ženam, da ste tako trdni'. »Poglejte enega in dragega od nasprotne stranke, pri njih nimajo žene nobene veljave". »Mož mora tudi ženo poslušati*. »To jo res, res" pravi Tone, M je dobro vedel da če bi ne bil ravno z nuncem tako pozno v noč, bi njegova boljša polovica pometo kuhinjo z njim, a za večerjo bi šel spat. »Na Koboli smo pozabili" pravi nune dalje, »vL France, ki imaste tam brata, veste kaj pozitivnega ali gotovega". »Pri Kobolih imamo le tri, Jeranič pride gotovo, ker je od volilne komisije, a dragi so vsi nauno stran: pa saj so mi zagotovili, da ne pride nobeden volit" potolaži nunca nagovorjeni (Konec prih.) iz tolminskega okraja. h PNibzk. — Zgodovinski je 9. marec j 1. 1908. za goriške Slovence, ker ta dan smo I štrli težke tisočletne verige, v katere je nas J uklonil srednjeveški klerikalizem. 9. marca j L 1908. smo častno zmagali najhujšega so- j vražnika, zatiralca svobode in olike, akoravno I je isti deloval poti nam z vsemi aparati, I kar jih je imel. Poglejmo le našega »Oštirja« ! na Ponikvah, kako se je ta možicelj trudil I za zmago teme. Na dan volitve je klobasaril 1 svojim btekom: Hišo zastonj prerokovali, da j bo hudo na svetu, kedar se bo pisal ta »me- I Užen«. Sedaj je prišlo vse to, sedaj je prišel I antikrist Gorje nam, če zmagajo liberalci. I Razume se, da so ma klerikalni reveži na- j Tdufieno pritrjevali, kimali z glavami kakor I osel, kadar mu pokladamo dobro krmo, ter Sli I pogumno t boj za — božjo reč! Žalostno je, I da se le dobijo taki možje-volUci, ki zajemajo I svoje prepričanje iz puhle bulice skoraj 70 I let stuiga »Oštirja*! Sijaj, sijaj solnce iz- I obrazbe ia prosvete, ter razsvetli in ogrej I trdo, ledeno skorjo nevednosti med našimi bri- I bovškimi kmeti 1 I Neki nune na Tolminskem je že tam I nekje okoli srede pusta delil listke za veli- I konočno spoved in pri tej priliki skoraj dve I uri udrihal po slabih časrJkih. Rekel je, da I je za vsaki greh odpuščanje, le za tisti ne, I če čitamo slabe časopise. Torej, po logiki tega I nunca smejo klerikalci delati vsakovrstne grehe, I saj je za vsako pregreho in hudobijo odpu- I fičanje. Klerikalci smejo obrekovati, lagati, j goljufati, nečistovati, krivo prisegati in kar j« I temu enakega — saj za ?ae to dobijo odpu- \ ščtiuje. Kam pridemo po tej poti, če bomo Se I nadaljo imeli v naši sredini take, duhovnike- I polltlkarje, vidimo, če pogledamo v Ijubljim- I sko okolico, tam kjer je klerikalizem Se v I najlepšem cvetju. Pred kratkim je stal pred I ljublj. porotniki morilec lastne matere, mori* I lec, ki jo s prevdarkom in premišljeno umoril I svojo mater, Kje imajo vzrok ti žalostni po- I javi med našim narodom V I Duhovniki učijo, da je za vsaki greh odpuščanje. Kaj zato, če klerikalci še večje I hudo delajo, kaj pojdejo k spovedi. . I Proti vsem klerikalnim izbruhom in I obrekovanjem proti naprednjakom naj dajo I naprednjaki tale odgovor: Snujmo bralna in | pevska društva, vzgojimo našo mladino v smislu I programa nar. napredne kmetijske tranke. Oo- I stilničarji, trgovci, obrtniki in drugi razumniki I po deželi, ne izpustite niti trenutek mladine I izpred očij. Naše geslo: Pri bodočih dež. I zborskih volitvah ne sme priti niti eden klerikalec v deželni zbor! Posnemajmo Čebel I Na delo! Nadaljujmo neizprosen boj. . I Iz kobariškega okraja. Kobarid. - Duhovi, razdraženi v dolgi J volilni borbi, so se večinoma pomirili, — le j tu pa tam se sliši kaka beseda, oznanjajoča I ono nepopisno radost nad zmago. Le naši g. I nunci te morejo rane preboleti, katero so j jim zadale zadnje deželnozborske volitve. Od I tedaj ni več pridige, da ne bi padla kaka zbadljivka na tukajšnje napredne volice, češ naj položijo roke na srce in naj se natančno I izprašujejo, kako bodo morali dajati odgovor. Na dan pred ožjo volitvijo je pridejal g. dekan po pridigi še par besedi, učečih se I volitev, češ naj se nikogar ne sili, ker je volitev prosta. K temu bi imel pripomniti, da j se sam učenik ne ravna po omenjenem na- J čelu. — G. dekan, kdo je šel oni teden pred j ožjo volitvijo skupne kuriie na Svinah po maši od hiše do hiše in popraševal, kako in j kaj —, ter: »Kako morete pričakovati od slabega drevesa dober sad" in podobno. Dosegli I niste drugih vspehov, nego par krepkih ugovorov. Kdo je nadalje pisal pismo nekemu posestniku v Sužidu: »Za božjo voljo, kaj pa delate Sužidci, ako nočete z nami voliti v po- I nedeljek, ostanite raje doma." Pismo je bilo pisano v soboto 7./3. v nedeljo pa — bila j je povsem drugačna pridiga; ali je to do- J slednostr 1 Da se je uprav po amerikanski agitiralo I po vaseh od nuncev, je samo ob sebi umevno, ! vofilci so bili pijani ter so se celo stepli med I seboj, ne vede, od kod pribaj~ dobrotnik. ~v j obližju je nekdo pridigoval, da ne dobi nobe- I de: volilec zadnje popotnice in pride po smrti I j v večno pogubhenje, kdor ne bo volil po nje- 1 1 govem. i »Primorski list" se jezi nad kobarldskimi j netopirji ter jim Žuga v neki brlog posvetiti, j I kjer se oni skrivajo, mislim pa, — da se te j baklje ne bojijo, ker se jim pri luči ne blišči I ko kvarljive žuželke med prbutanjem lovijo, i , Kej je precej teh žuželk v Kobariškem okraju, j so netopirji celo prav potrebni. Ni skoraj od- I govarjati na gorostasnosti, nagrmadjene v »Go- I rici* in njenem vrlem sovrstniku „Pr. L.Bj J i kjer se zaganjajo s satansko hudobijo ob. g. I Juretiča, kateremu no morejo klerikalci dru- J gega predbacivati, kakor da ni njihov hlapec, j Toda saj to zadostuje za klerikalno časopisje. I One kočije, ki so neprenehoma prihajale in I I se vstavljale pred i. gostilno, je videl v svoji I j zlobnosti le pobožni dopisun. I Evo Vam, g. urednik, Še eno sličico iz I i naše okolice. Nedavno tega je beračil neki I I berač z Žage v libuienjski županiji. Seveda j ni dobil trohice, ker ga je izdajala govorica, I da je z Žage. Odpojali so ga s psovkami — I češ, naj gre k liberalnim gospodom v Gorico. I Mi pa kličemo: »Bog živi našega ::Ve- I likega Gada*. (»Sokolje Oči"). Iz ajdovskega okraja. t I Iz SllfOt pri Ajdovščini, — Neustrašen, I pogumen nastop je bU za deželnozborake vo-I litve: držali smo se volile! kot skala, orna-I jala nas ni še tako nevredna in zvita agitacija I gabrakih »izobražencev". Šli smo v boj z upom I zmage in zmagali smo. Osvetili smo se nad I Tragi, nad izdajicami narodnih pravic. Prvič I so bili tepeni, a gotovo ne zadnjič. Pokazali I smo se, da smo hrabra, nepremagljiva četa in I takšni bodimo tudi v bodoče. Geslo nase naj S bode: »Naprej zastava svobode, smrt narod* I nim izdajicam". Hrabri bojevniki, naprej, v j boj t da zopet zmagamo. I Občinske Volitve so tu 1 To je tudi ve-I likega nomena, kdo naj tu gospodari, zato vso I delo, vsi izgovori m ta dan naj izostanejo. I Vsi na volMče kot m deželne volitve, /a de-I ielne volitve smo pokazali, da nočemo klerl-I kalcev, da nočemo komande k farovla, am-I pak sami hočemo biti gospodarji na svoji I zemlji »In tujec naj se ne širi po »jej*, llsvno I to naj velja tudi za občinske volitve. Vse I starešinstvo mora biti napredno, vse stremltl I za blagor občine. Torej ven z izdajicami, ven I s farizeji 1 V slogi je moč, bodimo složni in I zmaga je naša. Možje volilci, 9. aprila vsi na I volišče, da zopet zmagamo. | ll Si. Križ* m Viplllkim. (Zanimanj o I za vodovod.) — Sv. Križ propada oči-I vidno leto za letom. Hiša za hišo propada; I druga za drugo leze v razvaline; na trgu je I že skoro vse prazno. Vsemu temu je krivo j največ pomanjkanje vode. Nele v Sv. Križu, I ampak tudi v ostalih delih občine je pomanj-l kanje vsaj zdrave vode. Že veliko let se de-l iuje za vodovod, a žal, da doalej brez uspeha. I Novo upanje, 'jte se doseže vodovod, so nam j dale letošnje volitve. Zanimanje za vodovod j ni ie v Sv. Križu in Plačah, kakor pred leti, | ampak tudi na Cesti in Malih Žnbljah in celo I v Dobravljah. Istočasno, ko so pletli naši kle-I kalci novo mrežo, v katero bi lovili volilce s I posojilnico z župnikovimi tisočaki, so zboro-I vali občinarji v Dobravljah, kjer so sklenili, I naj se razširi vodovod tudi na isto občino, ki j je tudi potrebna zdrave pitne vode. Na sta-I rešinstvu bode sedaj, ali se bode pokazalo kot zastopnik ljudstva in zagovornik ljudskih potreb, ali pa le za klerikalno podružnico stranke ljudskih sleparjev. Gospod župan naj se pokaže, da je mož J na svojem mestu, hvaležnost naroda mu bode J plačilo proti klerikalnim intrigam. Il YrtO!lni. — Dne 2G, t- m. prirede mla-j deniči v Vrtoviuu javni ples, pri kojem bo j svirala Sokolska godba iz Prvučine. Iz Doli. — (Rešitelj treh oseb je Franc Krapež iz Dola, posestnik lin krčmar.) — Dne 27. pr. m. okoli 5. ure popoldne šla sta G letni Angelj Likar in njegova sestrica 12 letna Avgusta Likar v Štacuno Bratinovo. V tem času ko je šla de- I klica v Krapeževo krčmo po kruha, Sel je deček na obcesv " občinski veliki kai (napa- jališče) z namenom drsati se. Ravno, ko se je deklica vračala iz hiše Krapeževe, ki je oddaljena od kalu kakih 100 korakov, zasliši j obupno vpitje in zagleda brata, ki se je po- ! tapljal mtu kosi ledu. Takrat zakriči in teče I »a pomoč. j Hiteč po ledu se tudi njej vdere in I pade v vodo, ter ostane kake tri metre oddaljena od nesrečnega brata, ki je moki glavo I in eno ročico iz vode. J Tu ostane priklenjena, ker sta jo zgra- I bili dve ledeni plošči za vrat. j V istem hipu priteče krčmarica Marija j Krapež, ki se obupno vrže med ledene plošče I v vodo ia zgrabi onemoglega dečka za roko. J A tudi njej zmanjka tal. Na strašno kričanje J priteče imenovani Franc Krapež, ki je z ne-I navadno drznostjo in pravo bravuro izvlekel I iz vode najprej žeao in dečka, katerega je ta I krčevito držala zu roko in potem še deklico, I ki je bila pa že onemogla. Onemogle otroke I so prinesli v hišo, jih slekli ter z gorkirai pi-I jačami okrepčali in tako rešili gotove smrti. I Za ta hraber čin zasluži imenovani j Franc Krapež posebne pohvale in izrednega I odlikovanja. I Opomba: V tem napajališču je pred leti I utonil občinski poljski čuvaj Jože Likar. Iz goriške okolice. I V Št Andražu so bili nekateri o trot i. 5 J po številu, pokradli iz nabiralnika v cerkvi I denar, okoli 12 K. Zato so sedeli v občin-I skem zaporu. I Objava. Varuštvo podpisanega zavoda je sklenilo z ozirom na konsolidi-I ranje denarnega trga zboljsaii merilo za eskompt zastavnih pisem pri izplačilu posojil na 95% njih no-I minalne vrednosti. V Oorici 3. aprila 1908. I Ravnateljstvo ! deželnega hipotečnega zavoda. Družba sv. Cirila in Metoda. Pri (MAM zimi žiMb ptfrMle* inttt sv. Cirili Id MtMl»8lM dn« 4. t. m. je bil voljen Bledeči odbor: za predsednico: g, Amalija Dru-lovka, za blagajnlčarico; g, Ivanka Deklevova, na tajnico.' g. Ida ŽIHhova, ia namestnice: g. Josipina Komačova, g. Marija Kopačeva, gdč, Lavoslava KorSičova; — za odborniel: gdč. Km« Arkova, g. Ivanka Gabrščekova; za pregledovalki računov: g. Marija Draschler-jeva, gdč. Slavka Sturmova. Gospa Avgusta Šantelova, ki je predsedovala naši podružnici dolgih petnajst let, se je odpovedala na obče obžalovanje predsed-ništvu. Novi odbor jej izreka tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo na njenem neumornem, požrtvovalnem delovanju skoti toliko let. Pet-najsletno predseduikovanje res redek slučaj! Sleherni goriški Slovenec se z veseljem spominja prekrasnih, res sijajnih zabav, katere je prirejala naša podružnica v prejšnjih letih pod izboroim vodstvom velezaslužne gospe Santelove. Koliko sedanjih deklet in mlade-ničev se spominja s hvaležnostjo blage gospe, ki jim je priskrbela kot nežnim otročičem lepih in koristnih božičnih vezil, ne stedeč ne časa, ne truda. Blagi, požrtvovalni gospe Se enkrat prisrčna hvala in Bog plati! Letno poročilo goriške ženske podružnico družbe sv. Cirila in Metoda pri XX. podružničnem občnem zboru dne 4. aprila 1908. — Zaključivši z dauašnjim dnem XX. družbine leto, se z z&dovoljuostjo lahko ozremo na povprečno povoljne vspehe. Sicer bi bilo Se lahko boljše, a kar še ni, se Se lahko doseže. Upamo, da se nam bode skupno z moško podružnico posrečilo vzbuditi med primorskimi Slovenci zavest dolžnosti, katero imajo napram Ciril in Metodovi družbi. - Podružnica šteje danes 39 ustanovuic, 135 letnic in 24 podpornic, torej skupaj 198 društvenic. To leto smo pridobili 23 letnic iu ustauovnico g. Gabrijelo dr. Frankovo. Dohodki: 1. Blagajniški preostanek lanskega leta 1906. 31 09 K, 2. Letniua in podporama 327 40 K, 3. Radodarni doneski 82'40 K. Skupaj 440 8» K. Izdatki: 1. Glavnemu vodstvu v Ljubljano se je poslalo 16./12. 07. 100 K, in% 27./12. 07. 200 K, 2. 28 koiačev 2 24 K in' voz 180 K skupaj 4U4 K, 3. Božični troški m 20 K. Skupaj 37024 K. Odstevši izdatke od dohodkov 42089 K, 37024 K, ostane * blagajni 50*65 K. Veselice podružnica še ni imela nobene. Odložili smo io na spomladanski čas, ko se zabave ne vrste ena za drugo in se bode lahko z malimi troški zadovoljilo č. občinstvo. Predloženi računi kažejo o večjem preostanku v blagajni, kot lani. Navedeni dohodki pa pričajo, da je odbor tudi ietos s po-močjo požrtvovalnih rodoljubov rešil nalogo, ki nam jo je stavilo slavno naše vodstvo. Pred vsem gre letos zopet čast in hvala ne-utrudljivosti blagajničarico g. Marije Kopačeve, ki je skrbela, da je božičnica v Pevmi lepo vspela in poieg udnine in podpornine nabrala še 17 K. Nadalje gospici MaraŽ-evi, ki je nabrala v svojem vrtcu 59 K 80 v in učenkam n Malega Doma", ki so prispele 5 K 80 v. Hvala tudi našiin voljnim pover-jenicam, ki so: v Nabrežini Cabarija Marija, v Podgori Terezija Klančičeva, v Ravnici Marija Belingerjeva, v Solkanu Kristina Dolja-kova. — Končno hvala vsem rodoljubom za rudovoljne doneske ter jih prosimo še nadaljne naklonjenosti. — V tem letu je bilo XXII. redna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici. Mašo podružuico so zastopale: g. Avgusta Šantelova, g. Amalija Drufovka, g. Josipina Komačova ic g. Marija Kopačeva. V Gorici, 4. aprila 1908. — Odbor. Domače vesti. gartihl dlillfll Zbor bo sklican, kakor smo izvedeli iz najboljšega vira, meseca j u a i j a Zboroval bo nekaj časa v juniju ter nadaljeval zborovanje jeseni. Akii. lir. friiHi .Adrljt" bo imelo svoj VIII. izredni občui zbor v sredo 15. t. m. ob 9. predp. pri .Zlatem Jelenu** v Gorici, z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika; 2. odborov o poročilo a) tajoikovo, b) blagajni-kovo; 3. poslovnik; 4. poročilo knj. odseka; 5. razno in slučajnosti. Cenj. starp&ine in redne člane vabi k udeleži odbor. LJcbljMlrt IflrtlSi f BorlCl- Lani so prišli ljubljanski slovenski Igralci v Gorico ter priredili par predstav. Prav veselo Jih je bilo naie občinstvo, ki je znjedno Izreklo željo, naj bi prihajali vsako loto v Gorico. Tej želji so je ugodilo, V »Trgovskem Domu" imamo zopet pravo gledališče, foosedaj so igrali, v soboto in nedeljo, dve igri: »Tat" in „Dva ura-C n a d n ev att. „Tat" je linojAn igra, tiste vrste, po kateri se odlikujejo francoski gledališki komadi. GMallSfte j§ bilo polno. Nale ob* Cinstvo je pohitelo v. Trgovski dom in bilo »predstavo povsem zadovoljno. Utis prvega večera je bil vsestranski ugodena S«utopili-bo igrale! Dragntinovie, Danilo, gospa Danilova, Kreisova, NuCič, Povhe ter želi obilo priznanja. Bo pač igralci, ki s6 res igralci, ki se nlivljajo v svoje uloge ter jih prednalajo dovršeno, — y ned.eljo so igrali burko „Dva srečna dne va". Burka je igra, prav določena za nedeljo po mestih, ko stopajo v gledališče tudi širši sloji. Smeha je bilo dovolj. Igralci »o po veČini igrali prav dobro. Danilo, gospa Danilova, zlasti je ugajal Dragutinovič v ulogi Feliksa, Kreisova, Vera Danilova, simpatičen igralec je N u fi i fi, manj je ugajal P o v h e, M o 1 e k je bil malo pretiran Moravee, v celoti pa se je igralo dobro ter napravilo iz igre, ker se pač da napraviti. Naše občinstvo je hvaležno igralcem, kar je izražalo očitno, 2ato se odzove gotovo v obilem Številu še daljnemu vabilu za predstave, ki so bodo igrale Še ta teden. OlllŠtJl (MlNill priilllll. — Ob lastnem kruhu. Ljudska igra v štirih dejanjih. Spisal K. Weiss. Za slovenski oder priredii Fr. Kobal. Režiser: L. Dragutinovič. Vsebina današnje igre je jako zanimiva. Siu se sramuje bogatega očeta; bogastvo iz rudokopov bi se moralo razdeliti med uboge tudokope. Toda oče obuboža, sin pa se ne more privaditi uboštvru.... igra je zapletena dalje, da vzroča napeto pričakovanje, konča pa vse v splošno zadovoljstvo. SltiiiUke pieistm v rtisit«!: av e i i k a M-euja" in „Po hujša it j e v dolini šenlflorijanski" v sredo in Četrtek. ApeltijC SI II SL CbilRStiO, da »e udeleži Se nadaljnih predstav v tako povoljoein številu, kakor v soboto in nedeljo. Prilike za dobre gledališke predstave v Gorici so redke, zatorej posložimo se jih. kadar so nam dane. V stleti operiti: JtrcilU Niti«*«". - I V soboto bo io igrali v »Trgovskem Domu* f vedno lepo francosko opereto ,Mamzelle Mv touche*. Več prihodnjič. : Pri c kr. ttpriimlal kMlsji zt oMt l|«Mt | in seščanska teli t Gorici se prično izpiti za | uiposobljenje 11. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. | Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri | ravnateljstvu izpraševaine komisije najkasneje | do 30 aprila i. 1. — Izpiti za ročna dela L in za vrtnarice se prično pozneje, a so do* jf lične prošnje vendar vložiti do zgoraj omenje- | nega roka pri ravnateljstvu c. k. ženskega | učiteljišča. | Ravnateljstvo c. kr. izpraševalne komi- I -ij* -m obče ljudske in meščanske šole. I PRltfMJI • Trilirhj v spomin njegove | 400 letnice se namerava priredili v Gorici; ?¦ in sicer bi predaval evangeljski duhovnik | l braskfl iz Ljubljane v slovenskem jeziku v l ^»lošno pristopni dvorani tukajšnjega evan- | gclj&kega župnišča, katero je na prošnjo pri- \ pravden dati ua razpolago č. g. župnik Schmidt. " Ako pride do tega predavauja, naznanimo pra- { voc-as.no, kedaj se bo vršilo. ] Ni ktiesrt« »Piiskigi li iltskuist ireMu i \ S-rid-, kateri se vrši v soboto dne 25./4 1908. i uvajale se bodo sledeče skladbe: j 1. F. S. Vilhar: „Na Ozlju gradu-, :¦ moški zbor s sopran in bariton šolo — so- | pran šolo poje gospica Klementina II rova- - t i n o v a, bariton 10I0 g. Slavko Grm. i 2. Ši Mokranjac: .Srbsko narodne f P e s m i z O h r id »*, mešan zbor. I 3. AntonLajovic: »Bolest Kovač", Ime>an zbor. 4. Ant. Dvorak : „T e D e n m* za me- ; San zbor, sopran, bas šolo in orkester — soli I I">jeta gospica Danica feantel in g. Slavko ~~ < 'i t II). I MUlUttAf Sttkir j. llM Brilir biva že ne- ' kaj časa med nami v Gorici ter slika g. in-| čenirja Miho Vošnjaka, očeta naših poso-i jilnic. G. Grohar je prišel v Gorico iz Var-\ eave, kjer je uredil tamkajšnjo razstavo slik ' slovenskih slikarjev. Varšavski listi se poro-r tali, da je Grohar najboljši med razstavljale!. I Sirili km. — Umrl jo v Grojni pri iVvmi g. Štefan Makuc, posestnik in mlinar. Pokopali so ga danes. Naj počiva v miru! Skrajno iRtMljf je zagrešila sobotna „Oo-, ricau. Namesto da bi bila povedala svojim i bravcem kaj pametnega v uvodnem Člnnku, je zapravila prostor z nekim preklicom, ki je cisto nič ne briga. In to je storila ua podel način; pri tem nas pauje In obrekuje tudi po-slanra g. Štreklja. Torej tisti trenotek, ko se vsa zgraža nad nobrekovaMN in Jažniki", sama obrekuje in late. -» Poslanec §trekelj ni nič informiral »Soče*, pač pa je videl neki drugI gospod, katerega ni sini hoteli izročiti klerikalni maščevalnosti, k d o. je tudi pisal ^lwa.Ai&tet ^l^ak^žJditvttj^roti Štreklju. — G stvari še ni* izgovorjena smdoja beseda. Morda bo treba še govoriti — da bo javnost strmela! 0 tozdacn rmitiljiliu i Gorici se je govorilo, da se morda prenese v Celovec. Včeraj sta bila radi tega poslanca Št rekel j in Mara ni pri poljedelskem ministru, da izvesta, koliko je resnice na tem. Minister Ebon-hoch ju je zagotovil, da se ne napravi ni-kaka taka sprememba, ki bi mogla biti škodljiva za Gorico. - Razni nemški poslanci iz alpskih dežel se živo potegujejo za omenjeno premeščenje. ¦Pevsko m glisbtij frcitti i Mi" naznanja, da bo imelo svoj izvai.redni občni zbor v nedeljo dne 26./4. t 1. ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih v ^Trgovskem domu". Vspored: 1. Premenitev društvenih pravil; 2. slučajnosti. DOBfl Ijfdja 30 morali biti klerikalni poslanci zadnjega deželnega zbora. Tako v?aj trdi ^Gorica" z dne 31. p. m. v svojem članku ,Modra miška", ki naj bi veljal obenem v odgovor tržaški „Edinostia. Ponovno smo morali pogledati na naslov lista, v dvomu, je ii res „ Gorica* tista, ki v svoje predale jemlje take članke, a res je bilo. nGoricaB pravi namreč, da so naši klerikalni poslanci dobro vedeli, kaj namerujejo laški liberalci z novim volilnim redom. Vedel! so celo, kaj si je Bombig mislil, namreč: nSlov<>nski liberalizem hira, treba mu poseči pod pazduho, drugače ne dobi v prihodnji deželni zbor niti enega zastopnika.* Tudi so bili naši klerikalni poslanci trdno prepričani, da jim preti od novega volilnega reda gotova nezgoda in vendar so glasovali zacj. Naša dva napredna poslanca sta se mu upirala, bilo je treba jima to velikansko dobroto v prilog liberalizma kar vsiliti. Pa recite, da to ni dobrota ! Sebi v gotovo škodo in največjemu nasprotniku v korist glasovati iz same ljubezni, tega pač ni zmožen vsakdo. Le to nam ne gre v glavo, kako je bila ravno f.Gorica* pred volitvami tako polna zmsgoslavlja, da so celo naprednjaki in „agrarci" obupavali nad izidom volitve? In zakaj ravno .Gorica" sedaj po volitvah tako strupeno piha, kakor maček, kojega so vjela vrata za rep, da ga ne more izpuliti, ko je vendar vedela, da preti klerikalcem od novega volilnega reda le nezgoda in so ravno klerik. poslanci glasovali zanj V S tem jih je pač sama najbolj obsodila, proti čemur nimamo ničesar, a je nepravično, zakaj se zaganja ravno v nas in ne v krivce? Mi pa si takole mislimo: Klerikalci so vedeli, da jim od novega volilnega reda preti poguba, a treba je liberalizmu seči pod pazduho, da ne izgine iz deželnega zbora. V O letih zna klerikalizem tako shirati, da ne dobi v deželni zbor nobenega zastopnika in takrat naj se liberalci revanširajo io primejo reveža pod pazduho, da ne pade! — A? — Olillll illlillll rtuUfl. — Poizvedovali smo natančneje o tej nameri in i/vedeli, da ni sklenjeno Še nič defioitivoega. Sklep deželnega odbora je šel za tem, združiti pod svojim vodstvom obe kmetijski društvi ler prirediti skupno razstavo. Tudi vlada to želi in hoče podpirati skupno prireditev. — Za danes je bil določen sestanek odposlancev obeh društev in deželnega odbora. — Kaj so sklenili, nam še ni zuano. — Naša prva \ informacija je bile. torej deloma tendencijozna. V roIIcI: jmiltifBerkieaimlitfarf »Stči* 14. marca t. 1. št. 34. smo rekli, da je uradno konstatovano, da je na Dol Otltci volil neki klerikalec trikrat. Na io se je oglasil v klerikalnih tistih takoj tamošnji g. žtipan Janez Bizjak z „ Izjavo", da to ni res io da imenuje dotičnega dopisnika ostudnega laž-njivca. Podpisani: Janez Bizjak, župan, I. Brattna in I. Perger podžupana. Da ni čital revež župan notice v „Soči" in da njegov pisač ni razumel notice, ki jo je pripomnilo uredništvo, je razvideti iz tega, da je lopnil po - lažnjivem dopisniku. Ubogi Janez se je vrezal f Opombo je pisalo uredništvo in nikak dopisnik. — Vprašamo, kako po, da ni g. župan dal podpisati izjave še ostalima dvema udoma komisije?! — Take Izjave nimajo temelja. RUIH UMIH - Razpisuje se natečaj za jeden Izpraznjen štipendij Codelli-Tahnen-feldove ustanove v znesku 210 K, kateri se podeli dijaku gorilke gimnazije, ki je sin plemenitala poknežene grofovlne Goriško-Gradiščanske. Prosilci imajo predložiti svoje v smislu obstoječih zakonov opremljene proSnje deželnemu odboru do konca* mesena maja 1908. — Deželni odbor. I. — V V: Prihodnjič. Zveza narodnih društev. BnlH In pivski druitio nNidiK 1 Siiili]ik priredi na Velikočni ponedeljek veselico s petjem, igro in šaljivimi prizori. Natančni vspored se objavi pravočasno. Prtfiiiaji dr. Viiijiki 1 (JfUUIcl. - v če« trtek !». t. m. bo nadaljeval g. dr. Bogumil Vošnjak v Čitalnici svoje predavanje o prvih dveh desetletjih slovenske pol itične in narodne zavesti. Začetek ob 0. zvečer. Politični pregled. V Aržtviil dlfu je minister za deželno hrambo Georgi izjavil, da se resno misli na dveletno vojaško službo. Število vojakov pa se ne zmanjša. Za triletno službo je potreba na leto okoli 120.000 vojaških novincev. Dveletna služba jih bode zahtevala 180.000. Zadnji dve orožni vaji hoče vojna uprava opustiti le tedaj, ako se zviša število novincev za deželno brambo. V pranČUSkn Mtokl pri razgovoru o sred-njošolslvu je klerikalni posl. Žitnik izjavil, da je načeloma nasproten preosnovi n.oših gimnazij v popolnoma slov. zavode, ker da je Slovencem neobhodno potrebno popolno znanje nemškega jezika! Tu ga imate katoliškega boriteija za slov. srednje šole! Razne vesti. Oll laški ilirhlSll so aretirali v Debre-činu. Oblast ju je iskala že dolgo časa. Izdajala sta se za kamnoseka; našli so pri njima bodala in revolverje. Shod Žliiznl6irl«l v Trstu je bil sinoči: Obiskan je bil dobro. Sprejeli so 2 resoluciji, v katerih izjavljajo, da v strokovnih vprašanjih bodi izključena vsaka politična tenden-cija; zahtevajo od ravnateljstva, da reši vse predložene zahteve do 15. t. m. KOBgres za notranje medicino je bil otvor-jen včeraj na Dunaju. Poljski !00d f BirollflU. — V nedeljo je bil v Berolinu velik shod, na katerem so Poljaki ostro obsojali protipoljsko barbarsko postopanje pruske vlade. Blizu Mosflfl so našli na cesti umorjenega 75-letnega Abmeda Kresa. Prerezan je imel vrat. Sumijo, da bi bila izvršila zločin njegova žena. V PostOjIll na Notranjskem je umrl gosp. Anton Lavrenčič, ki je zapustil več tisočakov v prosvetne namene; med drugim 1000 K družbi sv. Cirila in Metoda. PoklMldf otrok cesarju bo dn* 21. oziroma 23. maja t. I. Pokloni se mu 40.000 učencev in učenk. Datfoa ppošoja. Kedor pozna razmere vasi v tržaški okolici in vasi v nje neposredni bližini, ta gotovo ve, da so te vasi najbolj izpostavljene nevarnosti za raznarodovanje in potujčevanjo. Med take vasi gotovo spada vas Boljunec. In res je imel italijanizem pred leti na to vas že toliko upllva, da bo se le prevečkr at slišale italijanske pesmi. To nevarnost so spoznali nekateri narodni In požrtvovalni mla-denči in možje ter vstanovili pevsko društvo „Preaerna, katero se je kasneje razširilo v bralno in pevsko društvo, To druSfcvo je dalo povod, da so se vstanovila v vasi fie tri druga društva, a žalostna majka, dve sta si postavili za smoter uničenje druStva aPrešera* iu uvedbo za nas škodljivega internaeijonalizma. Žalostno bi bilo, ako bi se ustavili na komaj pričeti poti, zato odločili smo se Se za korak dalje in določili, da vstanovimo in odpremo javno ljudsko knjižnico. Pri naših žalostnih razmerah ni nam lahko izvesti tega sklepa radi skromnih gmotnih sredstev. Vsled tega predrznemo se javno prositi druga društva, občine in posameznike, da bi nam pripomogli z milodari v denaru ali tudi s tem, da nam blagovoljno podele slovenskih knjig. Imena 6. gg. darovalcev se objavi v časnikih. Bralno in peysko društvo BPreSernB v Boljuncu p. Boršt 4. aprila 1908. boferijske šfeuilke. *. aprila 1908. fi^ec...........41 9 88 70 89 Razglas. Naznanja se slav. občinstvu, tla se vrši običajni pomladanski semenj v Lokvi na Krasu dne 11. aprila 1.1. mesto 13. t. m. Za županstvo občine Lokev na Krasu župan: Janez Obersnel. Novo moderno sukno za moške obleke se kupil) Trgovskem domu po zelo nizki ceni. V najem se oddasti 2 metloM sobi na Travniku št. 13. PUIIIQTf1FI F 9 P- ndWtllU0 orod,e in p°so(,ie Friznano težko posrcbrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki n hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo iti. ročno v vseli treli jezikih, je pošiljati pod šifro: ,,©dav>I)OSt ^9#" na uprav-ništvo lista do 15. aprila t. L Išče se spretni kamnoseški poslovodja kateri ina izkuinjo in je vešč kalkulacije. Eventualno si obrt s časoma lahko nakupi. Ponudbe s prepisi spričeval na „L>rvo južno-stajersko kamnoseško industrijsko družbo, Celje". »Goriška ljudska posojilnica'1 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni Mil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. RaCun poStne hranilnice štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsaKogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%, na varščino ali zastave in na menjice po 6Vi % ; za čas denarne draginje %% višje. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s ti%. Stenje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328 — Lastno izdelovalno srajc in vsega perila za dame ee= jn gospode ^^ priporočata Pregrad & Černetič Trgovski dom. Žene! I I Ako trpite na itfjenia krvi tu ni po-dobnlh bolemih, tedaj pišite nt h Ziervas-a | Katk 244 pri Kolino ob Boni. I Nekatera od sto In sto zahvalnih pisem: .Gospa B. h W. piSes !<©p& hvalil! VaSe sredstvo je učinkovalo le h. dan". Gospa L. v M. pifie: »Priporočala bom va&komu Va8e fcvratno sredstvo ter ne bom' sama nikoli bres °J g& Arhitekt S. v M. pi3e: »Za iiborno postrežbo j se zahvaljujem. Pri moji Ženi je VaSe sredstvo že po 3-dnevni rabi brcE bolečin učinkovalo". Proti poSiljatvi 1 marke nemško veljave (tudi v enamkah) poSljcm knjigo: »Motenje perjodo* spisal dr. Med. Levia. — Pojasnila breaplaCno. • Za odgovoMnaj ao priloži rnarako. Hotel pri »zlatem levu" j u Gradišču ob Soči na Jako ugodnem prostoru in dobro ¦ obiskovan, obstoječ iz 5 sob, kuhinjo, verande in hleva se odda (zaradi I drugih preobilnih opravkov) z vso kuhinjsko in »oslilničarsko opravo pod I ugodnimi pogoji v najem. | Heflektanlje morajo biti vešči slo- i venšeine, nemščine in italijanščine. Več pove lastnik: ITlatija Disinlin d Gradišču ob Soči. Anton Potatzly v Corici. • Vh «r««l RaRtrlj* ?. i TRGOVINA NA DROBNO IN DEBEI.O. N»joitN«J« fcup«v»lt6» Rtriberiktat m irttttfa bliti lir tkiala, t;rej« li »iti). TOTRSBdClNE ia pitamice, kadilce in popotnike. J Najboljšo šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE to Arojafo in itoljarje. StHlujle«. — Kožni venci - Masne kiijlllee. lišna obuvala m vse letne čase. Semena za zelenjave, travi ia detelje. Najbolje oskrbljena zaloge za kramarje, i fcroGnjarje, prodajalce po sejmih io trgih j i tt-r na dflseSi t is ~8 I Ivan Kravos na Kornu it. II. GORICA na Komu ti. II.! sedlarska delavnica — Loj — kupujemo po najvilji dnevni ceni. Opozarjamo zlasti nase mesa rj«*, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar o dolgoletnih skušnjah sv« *e prepričala da ostane »Original« le najiioljši lri|fc)Mfiriiria stroji #&$ ispo'?,ii brezšumno. flri§inal-Vi§tirii stroji •^jjjj- za Uotnafo rabo in obrtne namene Original-ViefoHa stroji ^Jl"« 2« umetno vezenje (rokamiranje), Tvrdka stavi na razpolag«) strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno Orioinal-Victoila stroji ^"S: lek vseh ddHedaj obatoMih tovaren. Za vgaJf atroj jamčiva 10 let, Nikdo naj ne zamudi prilik« ogledat si pred nakupom 'OriginabVictorfa »troje. Edina zaloga »trfflBalTIctorii« trojtt ti inM Itfalolb stroje?, dtokolos •Pucb«, oroij<, »Mletje |g vjth lorstib friprat prt tirtM KERSEVANI & CUK GORICA Stolni trg ftt. 0 (Plmza Duo^no) Litititfi <1c1hviiI«u In popruvljuliiicii H1VA < ANTKLLO št. 4.