Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubijan! Breg št. 12. Telefon 119.
¥.
V Ljjft?bljan3p 29. appiSa 8§22B
Leto 18.
W
Izhaja vsako soboto
Celoletna naročnina 37 50 D a 3 50,,
-tern-'
a-
čunij 5 p.
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Življenje in teorija.
(Poučna paralela.)
Zadnje čase smo priobčili mnogo dopisov iz najrazličnejših krajev Slovenije. Zakaj? Samo zaradi tega, da kolikor najbolj mogoče objektivno ugotovimo, kako misl i naše slovensko ljudstvo o politiki naših dni in naših strank in pa kakšne politične želje da goji. Ti dopisi so bili v političnem pogledu zelo interesantni. Iz njih se politični možje in njihove stranke lahko marsikaj nauče. Pameten politik si ne bo mašil ušes pred glasovi iz kmetiškega in delavskega ljudstva, ampak bo neustrašeno pogledal resnici v oči. Tudi ne bo vsega odobraval, ne bo vsakomur prikimal, temveč sc bo potrudil, vse te raznovrstne misli in želje pravilno in prav presoditi in oceniti. To je ena poglavitnih nalog politika, ki mora biti vodnik in imeti tudi sam glavo ter politične misli in ideje v nji. — Culi smo od nekaterih strani, da naši dopisi niso bili pristni, temveč — da so bili narejeni v redakciji. Mi pa trdimo, da so naši dopisi pristni, in da to svojo trditev tudi dovoljno podpremo, pravimo: Vsakdo lahko te dopise vpogleda v naši redakciji, seveda brez podpisov, ker uredniško tajnost glede podpisov moramo varovati.
Kaj pravijo torej kmetje in delavci v svojih dopisih na nas?
Iz vseli zveni želja po naši samostojnosti, po — lastni državnosti! Vsi so torej za zakonodajno avtonomijo ali federalistično uredbo naše države. Ker pa je pojem avtonomije in federacije še malo znan, zato se ljudstvo izraža bolj po svoje, enostavno: republiko si želi!
V	nekem dopisu kmečki posestnik to bolj natančneje izreče ko pravi:, .Jugoslavija bi morala biti zvezna republika, magari tudi monarhija, to je še za prenesti, ampak zvezna, da bi vsi imeli resnično avtonomijo." — Misel naše slovenske državnosti in samostojnosti je v teh preprostih besedah jasno in prav lepo izražena. Resnično avtonomijo — pravi ta kmečki človek. V tem povdar-janju resničnosti je izražena obenem tudi misel ljudske samouprave. Naš delovni človek se je naveličal, da njegovo premoženje, njegove potrebe itd. upravlja od ne vemo odkod imenovani birokrat. On si želi lastnega udejstvovanja v vsej javni upravi, on hoče soodločati in soodgovarjati. Ali ni ta ljudski nagon dober in zdrav za vsako državo? Ta naš kmetiški in delavski človek noče biti več mutasti „podanik“, ampak enakopraven in polnovreden »državljan". On pravi: Vem, da morajo biti davki, plačal jih bom rad, če bom mogel, ampak jaz hočem imeti besedo tudi takrat, kadar se ti novci porabljajo, trošijo in nalagajo.
Kaj pa sili naše ljudstvo zlasti do teh misli?
Težave vsakdanjega življenja, revščina, ki se bolj in bolj širi po naši lepi deželi! Naše ljudstvo dobro vidi, da pri sedanjem absolutističnem centralističnem režimu nikoli ne more priti do besede in svojih pravil, da pri sedanjem položaju mora gospodarsko popolnoma propasti. Slovenija je že danes izžeta citrona. Kaj pomagajo šole, razni učni zavodi in druge takšne kulturne pridobitve, če pa poleg njih ljudstvo nima dati kaj v usta, v kaj se obleči, kaj prihraniti si za težke stare dni? Socialno trpi naše ljudstvo preveč pod absolutističnim bel-grajskim sitemom, ki nam ga je prinesel državni centralizem. Naše ljudstvo je pričakovalo več — svobode, kot jo je imelo v stari državi; sedaj pa je razočarano, ker je prišlo glede demokratičnih uredb in državljanskih pravic iz dežja pod kap. Nezmožna in koruptna državna uprava, krivično porazdeljene davščine, neznosni indirektni davki, neiz-
merne takse in prevelike trošarine, malo kulturen in civiliziran militarizem, hermetično zaprte ozke državne meje, turško postopanje carinikov in mejnih straž, pravna nesigurnost — vse to silno po-množuje nezadovoljnost, pomnožuje že itak težke povojne prilike v gospodarstvu, preživljanju, delu in zaslužku.
Glede zunanje - političnega položaja naše države, je naše ljudstvo ljuto nad izgubo slovenskega Primorja in zaprtja dohodov do morja, ki leži takorekoč pred nosom. Naše ljudstvo ne mara Lahov, ki so narodnostni princip pogazili in nas zaprli v hribe. Zalo ne mara »velikih zaveznikov" Lahov in njihovih pro-tektorjev Francozov. Naše ljudstvo želi v svoji državni hiši videti tudi Bolgare. Zato je med našim ljudstvom zbudila veliko veselje novo nastala rusko-nem-ška zveza. Iz teh vzrokov žele Slovenci jugoslovansko federativno državo, od Triglava do črnega morja, ker edino takšna velika državna zgradba bi mu bila garancija za moč, varnost in svoboden narodni in socialni razvoj v bodočnosti.
Iz nekaterih dopisov smo čuli tudi struno nejevolje nad Srbi sploh. To sovraštvo je napačno, ker ni povsem utemeljeno. Srbski narod je v svojem jedru zdrav in srčno dober. Srbski seljak in delavec prav tako trpita pod sedanjim absolutističnim in militarističnim vlado-valnim režimom kot naše ljudstvo. Srd na Srbe je vzgojil pri nas centralizem, ker prihaja vse slabo in dobro — in slabega je neprimerno več kot dobrega! — naravnost iz Belgrada. Ves srd ljudstva se danes koncentrira na Belgrad, nič več na Ljubljano in Zagreb. Ker pa je Belgrad srbsko mesto, zadeva tudi vsa nejevolja naravno — Srbe. Isto je z monarhično idejo. V Belgradu je dvor in kralj. On podpisuje vse zakone in ukaze. Če so ti slabi, je za nje odgovorna — monarhija. Torej proč ž njo in — naj živi republika !x
Mišljenje našega ljudstva je torej razumljivo, njegova nejevolja je opravičena. In politične stranke naše in njihovi voditelji morajo s tem razpoloženjem računati. Mi sicer k temu nikogar ne silimo, rečemo pa z nemškim pregovorom:	„Wer nicht horcn will, muss
fiihlen!“
Naše ljudstvo se živo zaveda svojega slovenstva. Ono ve, da je hrvat-stvo nekaj drugega, povsem samosvojega, ravnotako srbstvo. Vemo torej, da v narodnem oziru nismo „eno“. Naše ljudstvo noče ukazovati na Hrvaškem in v Srbiji, ampak le na svojem rodnem domu. Ono hoče biti bistven sestavni del te srbsko-hrvaške-slovenske države. Hoče biti doma samostojno!
To zveni iz naših dopisov.
Med tem je izdal tudi bivši deželni glavar kranjski, g. dr. Šušteršič, svojo brošuro:	Moj	odgovor!, ki smo jo v
zadnji številki naznanili. Ta brošura je toliko važna, ker jo je napisal človek, ki je skoro 30 let vodil slovensko politiko v preteklosti in s tem uplival na pravec naše narodne usode. Njegov politični koncept je bil s tem, da je zvezal usodo našega naroda z usodo bivše Avstrije, zlasti pa njene katoliške dinastije. Vsled tega je bila njegova politika — politika piskrčkov, ki smo jo že zadnjič enkrat opisali. Morda res ni bilo drugače mogoče, ampak res je, da to je politika darov, usmiljenja, klečeplazenja in odvisnosti. Usoda Slovencev sc ni zidala na trdno domačo zemljo, ampak se je navezala na tuj strop. — Ko se je ta strop udrl, smo padli — na tla razbiti!
Kaj pravi g. dr. Šušteršič?
Mi se moremo baviti samo s splošno političnim delom njegove brošure.
To, kar on očita posameznikom, svojim nekdanjim nasprotnikom v lastni stranki, nas ne zanima; kvečjem v toliko, da rečemo: — pogrešamo velike gentle-menske geste, ki bi mu brez dvoma več koristila kot škodovala. V te reminiscence se mi ne moremo spuščati, ker ne moremo in nočemo biti sodniki v rečeh, ki jih ne poznamo, vsaj popolnoma in podrobno ne. Hočemo pa se pobaviti z njegovimi sedanjimi političnimi mislimi. Nekatere od teh so prav lepe in zdrave, toda njegova temeljna politična misel stoji v odločnem in jasnem nasprotstvu z .našimi dopisi iz vrst slovenskih kmetov in delavcev, pa tudi neodvisnih kulturnih delavcev. G. dr. Šušteršič nasvetuje Slovencem, naj svojo usodo sedaj, ko se je udrl dunajski strop, navežemo na strop — v Belgradu. On pravi, to stoji, da sedaj »imamo v skupno državo ujedinjen narod." To ravno ni res! Mi smo le politično en narod, ker živimo v eni skupni državi, toda narodi smo še vedno trije in sicer precej različni. Nas ne loči zgolj zgodovina, gospodarstvo, ideologija, kultura in teritorij, temveč tudi jasna zavest, da smo Slovenci narod sami po sebi. To činjenico smo Slovenci vedno povdarjali, čeprav so politiki na to največkrat pozabili in jo priznavali zgolj — na veselicah in pri podobnih prilikah.
Vsled tega g. dr. Šušteršič ni ne za avtonomijo, ne za federalizem, ne za centralizem, ampak „za sistem svobodne volje ljudstva." To je nekaj, o čemer nam belgrajski politiki vedno in neprestano govore, ki pa je dejansko — centralizem. G. dr. Šušteršič, ki mu ne odrekamo samosvojih političnih misli in idej, to tudi sam priznava, ko pravi: »Zato je pa tudi hvaležno delo, ker vodi sigurno do zaželjenega uspeha: do resnično, životvorno edinstvenega naroda in edinstvene narodne države." Tako nam govore že 4 leta — demokrati. In čisto jasno tudi pove, kako je mogoče
priti do tega »cilja": »Jasno je, da za-more tako gradbeno delo izvršiti le mogočna grupacija strank, razpolagajoča z večino v vseh delih naroda. Ta grupacija je praktično nemogoča brez odličnega sodelovanja večine srbskega dela našega naroda, pod vodstvom (podčrtali mi) najmerodajnejše srbske stranke!
Te politične misli naš slovenski narod ne bo sprejel. Je ne more; na tej politični koncepciji se je pri nas porodilo že nekaj političnih strank. Imel jo je nekaj časa po državnem preobratu tudi sam g. dr. Korošec, pa je spoznal, da ni »praktično" porabna. Do istega spoznanja so prišle do danes tudi skoro vse hrvaške .in celo nekaj srbskih strank (republikanska, na primer). Zato po našem mnenju koncept g. dr. Šušteršiča med Slovenci ne more uspeti. Njegova akcija na tem programu bo zvodenela. Te temeljne politične ideje g. dr. Šušteršiča se moramo ubraniti, ker bi uresničena! — neznansko škodovala našemu poživljenemu ponosu in naši zavesti, da potrebujemo vsaj v svojem stanovanju samostojnosti, in lastne državnosti. Nočemo, da bi bili znova brezpraven hlapec, ampak biti hočemo sogospodar in soupr.avljač, enak med enakimi. Zavedati se hočemo, da smo bistven sestavni del te nove države, ki brez nas ne more biti resnično — jugoslovanska!
Tako smo pokazali na resnično življenje in na politične teorije. Teorija je siva, ako ni neposreden produkt resničnega življenja. Zato se morajo vse resnično ljudske stranke neprestano presnavljati, mladiti, razvijati, ne samo po organizacijskih oblikah, ampak tudi po političnih, socialnih in kulturnih idejah. Danes je to zlasti potrebno, ko se ves svet prenavlja in brzo hiti v — nove čase. Politiki, ki se drže starega, ki takorekoč okamenevajo — ne bodo prišli daleč.
Da, naši dopisi so bili zelo poučni!
Z genovske konference.
Najvažnejši rezultat genovske konference je še vedno rusko-nemška pogodba, katero so sklenili Nemci in Rusi 16. aprila t. I. (na Veliko noč) v Rapallu ob 4. uri popoldne. O pomenu te pogodbe, katero je označil nemški vnanji minister dr. Rathenau kot prvo pravo mirovno pogodbo po svetovni vojni, smo pisali že v zadnji številki.
Naravno, da je rusko-nemška pogodba učinkovala na konferenci kakor bomba in da so takoj nehali s posvetovanji in s sejami, dokler se položaj ne razčisti. Lloyd George je bil silno razjarjen, češ, da se je pogodba sklenila brez njegove vednosti, Francozi pa so bili vsi iz sebe in so zagrozili z odhodom od konference. Počasi pa so sc razburjeni duhovi nekoliko umirili, tako da se je mogla konferenca zopet nadaljevati.
Značilno je, kako je prišlo do tako naglega podpisa rusko-nemške pogodbe. Italijanski tajnik konference je baje Nemcem povedal, da so se »velike sile" posvetovale že prej in sicer brez Nemcev in brez Rusov, o tem, kakšne pogoje bodo stavili Rusom — na nemški račun. Odgovor na zahrbtnost antantnih diplomatov je bila — rusko-nemška pogodba! Pogodbo splošno označujejo kot sijajen uspeh ruske diplomacije in Čičerin se je izkazal kot vreden diplomatski tovariš Lloyda Georgea.
Nov spopad.
Komaj se je polegel prvi vihar, ki ga je povzročila rusko-nemška pogodba, se je dvignil drugi, še nevarnejši in zna-čilnejši, čegar političnih posledic danes ne moremo niti pregledati.
V	nedeljo 23. t. m., torej komaj en teden po usodni Veliki noči, je prišlo v
»komisiji za ruske zadeve" do novega spopada in sicer med Francozi in Angleži.
V tej komisiji so najprej čitali razna poročila strokovnjakov. Seja je potekala dovolj mirno. Pri neki točki pa se je vzdignil francoski zastopnik Barthou (reci: Bartu) in izjavil:
»Nemci so rekli, da so sklenili pogodbo z Rusi zato, da razbijejo verige, v katere so vklenjeni. To stvar je treba pojasniti do kraja in treba je poklicati Nemce in Ruse na odgovor, da se izognemo vsaki dvoumnosti. Zato on predlaga, da se nemške opravičbe ne vzame na znanje."
Te besede so izvale strahovit odpor na angleški strani in francosko nepomirljivo stališče je spravilo konferenco znova v nevarnost.
Važna izjava Lloyda Georgea.
V tem kritičnem trenotku se je vzdignil Lloyd George in povedal z nenavadno brezobzirnostjo Francozom resnico v obraz. Rekel je:
»Če bomo vse prepire nadaljevali do skrajnosti, potem je bolje, da gremo takoj domov. Razpoloženje angleške demokracije mi ne dovoljuje, da vam sledim na tem potu."
Francoski zastopnik: »Tudi francoska demokracija tega ne želi."
Lloyd George: »Potein želi to morebiti francoska vlada (namreč vojno razpoloženje, op. ur.). Angleška politika hoče delati zn obnovo Evrope in za razorožitev. Če pa gre za to, da se ohrani stari vojni duh, ki bi zopet oživil stara nasprot-stva, bo angleška demokra-
tična država iz antante izstopila. Najnovejši dogodki so razpoloženje Angležev za antanto znatno ohladili in Anglija se bo postavila na stran tistih, ki hočejo mir, pa naj bodo ti kdorkol i.“
Nova antanta.
Ta izjava pomeni, da je stara antanta — bila! Stare zveze velikih držav ni več in na njihovo mesto stopa nova zveza: Rusija, Nemčija in Anglija. Tej zvezi se bo pridružila bržkone tudi Amerika, dočim je ItaTija stvarno že v njej.
Izjava Lloyda Georga pomeni torej: 1. razkol v antanti, 2. osamljenost Francije in njenih malih zaveznikov, in 3. ustanovitev nove državne zveze, ki bo lahko diktirala svoj politiko celi Evropi.
Francoski odgovor.
Na izjavo Lloyda Georgea je odgovoril francoski predsednik Poincare. On ni odgovoril na konferenci, ampak imel je v svojem rojstnem kraju velik političen govor, kjer je z vso trdovratnostjo branil francosko stališče. Rekel je med drugim:
»Francija mora prej ko slej obstati na izvršitvi mirovnih pogodb (t. j. Nemci morajo plačati, op. ur.). Od izvršitve mirovnih pogodb je odvisen mir cele Evrope in obstoj francoskega naroda.
Francija bi se rada razorožila, toda rusko-nemška pogodba je prenevarna. Nemci lahko takoj organizirajo novo armado. Ce se Nemčija ne uda, in če se bo obotavljala s plačilom vojne odškodnine, bodo imeli zavezniki dolžnost, da nastopajo proti Nemčiji tudi z oboroženo silo in tudi vsak posamezen narod bo imel to dolžnost. 31. maj (dan plačila odškodnine) bo kritičen dan prve vrste. Francija bo brunila svoje pravice do skrajnosti."
Jasno je, da je Poincare govoril tako, ker to zahteva razvneti francoski militarizem. Nemški listi pišejo z ozirom na Poincarejev govor, da bi Francija rada začela izvrševati vojaško diktaturo nad Nemčijo in nad celo Evropo, nakar bi celo Evropo pognali v boj proti sovjetski Rusiji. Tej nameri pa nasprotuje nova zveza velikih držav, ki francoske načrte naravnost onemogočuje. Odtod srditost francoskih krogov.
Pred novo vojno?
Omenili smo že grožnjo z vojno, ki jo je izrekel francoski ministrski predsednik na naslov Nemčije, ako ne bo plačala 31. maja zapadlega roka vojne odškodnine.
Dodatno k temu poročilu javljajo časopisi, da je francoski ministrski svet 20. t. m. v navzočnosti maršala Foch-a (reci: Foš-a) sklenil, da Francija nastopi z oboroženo silo, ako bi se Nemčija obotavljala izpolniti svoje obveznosti. Sklenili so za ta slučaj mobilizirati 10 letnikov armade in predvsem zasesti mesta Frankfurt, Essen in Mannheim. 1. junija bi francoske čete vkorakale v Nemčijo.
Značilne so tudi besede, ki jih je zapisal veliki pariški list „Temps“ (reci: Tan) z ozirom na pravkar sklenjeno ru-sko-nemško pogodbo. „Temps“ je glasilo francoskega vojnega ministrstva in piše navadno zelo premišljeno. V tem
V	ponedeljek 24. t. m. je bil podpisan ukaz o upravni razdelitvi države. Po novi razdelitvi bo štela država 26, nekateri trde celo da 33 „oblasti“. Ukaz bo predložen še parlamentu in 28. aprila, zadnji dan po vidovdanski ustavi določenega roka za izpeljavo tega zakona, bo stopila nova postava že lahko v veljavo, nakar se bo začelo „parceliranje“.
„Parcelirana“ t. j. razdeljena na 2 dela bo tudi Slovenija. V Sloveniji Se bo razdelitev lahko izvršila najhitreje, ker tu bo posloval dober uradniški aparat, ki bo celo zadevo lahko rešil v razmeroma prav kratkem času. Namesto združene in zedinjene Slovenije bomo dobili zopet „Kranjce“ in ..Štajerce", nakar se bo takoj lahko začela tekma, kdo bo „veliki župan" v Ljubljani in kdo v Mariboru itd.
S podpisom ukaza o razdelitvi države na oblasti je pač končana prva doba za slovensko avtonomijo, ni pa boja še konec. Boj se sedaj šele pričenja, trd boj in hud, ampak ne brezupen.
listu smo brali besede: „Priztianie rusko-nemške pogodbe pomeni vojsko.“
Izključeno ni, da ne bi Francozi res napravili kakšnega obupnega koraka. 31. maj utegne postati res kritičen dan...
Francija išče zaveznike.
Francoska vlada je sporočila bel-grajski vladi, da dobi Jugoslavija svojega zastopnika tudi v ..konferenci vele-poslanikov11, ki se bo posvetovala o ru-sko-nemški pogodbi. Veleposlaniška konferenca bi imela nalogo, da izreče nepriznanje rusko-nemške pogodbe. S tem povabilom na našo državo so Francozi pokazali, da iščejo zaveznike.
Samozavestni Čiierin.
Ruski zastopnik na genovski konferenci Čičerin je s svojimi uspehi zelo zadovoljen in se prav nič ne boji, da svoje zadovoljstvo tudi javno pokaže. On nastopa zelo samozavestno in ponosno. Ko so zagnali vsi udeležniki konference pro~ ti sklenjeni rusko-nemški pogodbi velik hrup in vrišč, in ko so zahtevali od Nemcev, naj pogodbo prekličejo, je rekel Čičerin: „Za pogodbo bom že jaz odgovarjal." Časnikarjem pa je rekel: „Z ozirom na poskus, da se pogodba razveljavi, povem, da bi tb pomenilo vmešavanje v rusko suvereniteto in neodvisnost: Rusija lahko sklepa pogodbe, s komur hoče. Vsak poskus vmešavanja v njene notranje zadeve bo Rusija odločno odklonila."
Madžari in Rusi.
V	zadnjem hipu javljajo tudi, da so Rusi sklenili slično pogodbo kakor z Nemčijo tudi z Madžari. Ako je ta vest istinita, je nevarnost za malo antanto, kateri pripada tudi naša država, resna.
Stališče naše vlade.
Naša vlada še ni zavzela napram novemu položaju nikakega stališča, ampak okleva in odlaša. Prav po receptu: Na desno grem, na levo grem, nazaj ne smem, naprej ne vem.
Položaj za nas je v resnici kočljiv. Naša država je plod mirovnih pogodb. S tega vidika je v interesu naše politike, da se zavzema za izvršitev sklenjenih pogodb. Drugo vprašanje pa je, če se bodo dale te mirovne pogodbe tudi držati napram novemu bloku velikih držav. Baš v tem vprašanju tiči velika zagonetka.
Nov položaj in Slovenci.
Za hladnega opazovalca razmer ni dvoma, da se bližamo z naglimi koraki novim, velikim dogodkom. Svetovna vojna še ni doigrana in dokončana.
Mogoče pridemo Slovenci še enkrat v kritičen položaj kakor 1. 1918. Mogoče, pravimo. Pripravljen pa je treba biti tudi na možnosti, da nas ne prehite dogodki. Ali ne bi bilo prav, če bi za vsak slučaj vzbudili med našim ljudstvom nekoliko čuta za samostojnost in neodvisnost? In če bi rekli celemu svetu: Tukaj doli ob Jadranskem morju živ kup nesrečnih ljudi, ki bi radi živeli v miru z vsem svetom? Samo to nam pustite, kar je naše?
Sicer pa — nismo vodilni politiki. Naj odloča oni, ki ima za odločati. To je le naše ponižno zasebno mnenje in nič več.
Brezupen ne zato, ker centrala svoje vladalske naloge ne bo mogla vršiti na splošno zadovoljnost prebivalstva. Svoje naloge pa belgrajska centrala ne bo mogla vršiti zato, ker ji manjka preizkušen, sposoben in pošten uradniški aparat, brez katerega gladko in točno poslovanje ni mogoče.
Brezupen tudi ne zato, ker se Slovenci in Hrvatje nikdar ne bomo odrekli svojih prirojenih svojstev. Mi bomo vedno rekli, da smo to, kar smo: Slovenci. Tega dejstva ne more izbrisati s sveta nobena vlada in noben ukaz. Mi smo narod, ki ima svoj poseben zgodovinski razvoj, svoje posebno verstvo, svoj jezik, svojo kulturo, svoje socialne pogoje za obstanek in svojo posebne vrste zemljo. Tudi teh dejstev ne more izbrisati noben ukaz. Kakor hitro pa bo pričela centralna uprava delati v tem oziru svoje skoke, in te bo morala delati ali na severu ali na jugu države, morebiti še bolj kot sedaj, bo nezadovoljstvo s centralno upravo še bolj narastlo
kot je že in ni dvoma, da bo našlo izraza tudi pri volitvah ne samo pri nas, ampak tudi drugod.
Brezupen boj tudi zato ne bo, ker se počasi odpirajo vsem plastem slovenskega ljudstva oči, kam da vodi pretirani centralizem. Vsled centralne upravne nesposobnosti trpi delavec, trpi kmet, trpi trgovina in trpi inteligenca. Delavci uvidevajo, kakšna je belgrajska socialna zakonodaja in se začudeni vprašujejo: Kako pa to, da nam Belgrad daje danes nekaj, kar smo mi vSloveniji imeli že pred 30 leti? Kako in kaj mislijo kmetje in trgovci, je znano. In nič drugače ne misli inteligenca, samo da se ta ne upa povedati glasno svojega mnenja, ker jo tlači in davi materijelna odvisnost od „višjih“. Če bi mi imeli bogato inteligenco, kateri ni do javnih služb zaradi gospodarske preskrbe, oh, kaj bi bilo drugače !
V	boju za slovensko samostojnost pa se btdo kljub temu strnile vse plasti slovenskega naroda kljub trenotni razdelitvi in umetnim mejam, ki jih bodo postavili med „Kranjce“ in „5tajerce“. Enotna volja slovenskega ljudstva teh „mejnikov“ nikdar ne bo priznala in upoštevala.
Najmanj jih bo upoštevala pri volitvah. Pri volitvah bo nastopal celokupni slovenski narod kot celota. Ne da bi ne bil razdeljen na stranke — tako daleč se enotnost ne bo dala uveljaviti, pač pa
Z zanimanjem moramo spremljati svetovne dogodke, ki se odigravajo pred našimi očmi in kajpada tudi sprožene ideje, programe, po katerih se naj bi razvoj svetovne povestnice javil. Gre za usodo narodov — gre za preobrazbo svetovne karte, za preobličenje Evrope, Azije, Afrike. Kdo bi ne zrl sedaj s strmečo pozornostjo v svet, v njegovo valovanje? Kdo bi ne prisluškoval z napetostjo vsakemu glasu, ki prihaja iz kipečega morja narodov, kaj oznanjajo, kam kaže kompas privlačne sile narodov? ... Zdi se, da se je narava do zdaj ovirana, stisnjena — oslobodila, zajedla razjedla nagromadene barikade — in išče novih potov. Zdi se, da je Stvarnik, nevoljen nad bremenom, ki je tlačil narode po Evropi, odvalil kamen, ki je težil Evropo — in sedaj se vse giblje, vse hiti, vse prekipeva.
Velikanski so dogodki — z orjaškimi koraki drvi Evropa v nov stadij. Imenujte ta izbruh samoodločbo narodov — imenujte ga boljševizem — komunizem: proces je tu — in le v skladu ž njim boste dosegli mir, naravni mir v Evropi. Ta proces je evolucijonističen, naravert — in kar mu daje posebno signaturo:	združuje	eksistenčne nagone
nacijonalizma in socijalizma. Tu stoje grupirane mase delavstva, ki zahtevajo novo orientacijo — tam se oglašajo narodi in narodiči s plamenečimi parolami po svobodi svoje zemlje, svojega dela, svoje kulture, po novi grupaciji...
Proces je tu — in ta proces je naraven. Če so imeli naši predniki svoje lokalno preseljevanje — preseljevanje narodov, živimo mi v momentu novega razvrščevanja imanentnih sil.
Senilen zapad, ki se zdi sam sebi nasičen nacijonalno — meje so si raztegnili dle nego seže njihova rodna moč!
—	in socialno — z milijardami premaganih narodov hočejo nasiti in ugasititi željo po socialnem udejstvovanju svojih ljudi: glupo delo! Pozabljajo, da z zlatom še daleč ni nasičen socialni nagon človeštva! —'ta zapad bo moral mirno opazovati, kako sc bodo sile orijenta razmahnile.
Tisti, ki delajo politiko, naj bi jo delali sedaj velikopotezno.
Nemci so imeli svoj program: zveza z orientom. Je naravna ta težnja, težko preprečljiva. Pot preko bivše Avstrije in obmorskih državic na Balkanu je za enkrat ustavljena — kdo jim pa naj ustavi pot preko Rusije?
Mi smo imeli tudi svoje ideje: vseslovansko misel, ki je v obliki združitve
Sv. Jakob v Slov. Goricah. Ne morem se zdržati, da vam ne bi povedal, kako rad berem vaš list »Avtonomist". Slučajno sem prišel do njega. Hitro sem
bodo nastopale povsod iste stranke. Zmagale bodo pa tiste, ki bodo imele za glavno točko svojega programa slovensko samostojnost in neodvisnost. O tem smo trdno prepričani.
Nobena postava ni večna in tudi ustava ne. Kar narede eni ljudje, drugi lahko spremene. Boji za izpremembe ustav so sicer navadno hudi, toda le poglejmo zgodovino: koliko ustav je doživela že mala predvojna Srbija! Novo ustavo nam bodo dale morebiti že nove volitve, če ne prve, pa druge ali tretje ali katerekoli.
O tem bi si bila lahko na jasnem že sedanja vlada. Sedanja vlada vidi in ve, da ima komaj majhno umetno zvarjeno večino v parlamentu, kaj šele med ljudstvom. Radikalci že sami uvidevajo, kakšnega kozla so ustrelili s tem, da so pri rešitvi tako važnega vprašnja nasedli centralističnim demokratom in oni bodo prvi, ki bodo pripravljeni na — izpre-membo. Namreč, če jih ne bodo izrinili iz parlamenta — zemljoradniki... Vse druge stranke, sedanje in bodoče, pa bodo morale povedati pri volitvah, ali so za revizijo ustave ali ne, oizroma v Sloveniji bodo morale povedati: Ali so za centralizem ali za avtonomijo?
Dokler pa ne pride do novih državnozborskih volitev, moramo potrpeti in se pripravljati na nove boje. Le ne obupati in ne udati se!
severnih in južnih Slovanov pomenjala ogroženje germanske ekspanzivne sile z izrabo srednje in južno-vzhodne Evrope, hkrati pa tudi angleške in francoske z izrabo evropskega zapadnega in južnega morja. Slovanska črta je vertikalna, ki reže hkrati obe vzporedni, nemško in angleško. Severna morja bi bila zvezana z južnimi, in svet bo začutil, da je evropski orient slovanski. So-li utopije in ne veliko več problem, ki je z razpadom Avstrije stopil v odločilno fazo — velika misel vseh velikih Slovanov? Ali ste že pozabili, kako vam je pel dr. Krek o ruskem brodu? Ali ne kažejo ruske vode prave poti?
Pot je pripravljena: Avstrije, ki je zavirala vseslovansko idejo ni več, mesto nje svobodne slovanske države; Bolgarija teži po pridružitvi k močnejšim silam; tisti, ki so oznanjali že v Avstriji panslavizem, so še tu in imajo moč v svojih rokah (Hribar, Kramar, Krekovi nasledniki) ter lahko pridobe odločilne kroge za svojo idejo. Avstrija in Ogrska
— nezatna otoka v slovanskem oceanu!
— žele očividno k nam in bi v federalistično urejenem organizmu vse drugače lahko udejstvovali vso svojo individualnost nego neznatna dela brez organične zveze z obdajajočim jih svetom. A kar je glavno:	zdrava	ruska-boljševiška
ideja o veliki, svetovni državi — diametralno nasprotna starikavi ententi, ki od Versaillesa sem le trga, razkraja, seka, striže, vznevoljuje, podminuje — dobi z združitvijo severnih in južnih Slovanov prvo etapo svojega uresničenja: današnja Rusija je povsem pripravljena za enotno slovansko državo. Tako bi mi Slovani postavili Ameriki in celemu svetu protiutež: združen evropski orient. Potem bi ta del sveta ne bil več eksplo-atacijsko polje zapada in Amerike, potem bi orjaški naši sili ne zastavljali izhoda v južna naša morja pritlikavci: mi bi bili v resnici gospodarji tega, kar je narava nam odkazala in kar je pred leti v resnici bilo naše, in svet bi drugače govoril o nas in mi drugače z njim ...
Zdi se, da je zgodovina nalašč ustavila svojo pot: leto 1918. ni zaključek svetovnih dogodkov — nam se vsiljuje bodočnost Evrope — na nas čaka navidezno potek zgodovine, če bo mala ententa iskala in našla zvezo z Rusijo
— doživi svet konec svetovne vojne, kakršnega ni pričakoval; če prepusti mala ententa vodilno vlogo pri reševanju ruskega problema Nemčiji, smo zopet na istem potu kakor 1. 1914. — le da se vozimo po drugi progi.
opazil, zakaj gre in postal sem naročnik. — V listu sem bral, da naj se bralci izrečejo, zakaj je ljudstvo bolj vneto: za centralizem ali avtonomijo? Pri nas je
Upravna razdelitev države.
Evropski orijent.
(Dopis.)
. Dopisi.
Štev. 17.
AVTONOMIST
Stran 3.
Gospodarstvo.
ljudstvo za avtonomijo, ne samo pristaši SLS, temveč tudi samostojneži, katerih agitatorji so obljubovali, da če zmaga Samostojna, bo odpravila prevelike davke in da bo vojaštva le malo. če pa bo že moral ta ali oni k vojakom, tedaj se mu bo tam dobro godilo. Največ veselja pa je povzročila njihova obljuba, da bomo Slovenci v tej državi samostojni ter da ne bomo ne „pod“ Hrvati ne „pod“ Srbi. — Tisti, ki so vsled teh obljub volili Samostojne, so danes najbolj divji na njene poslance. To se je pokazalo na Pucljevem shodu pri Sv. Lenartu, dne 25. marca t. 1., kjer sem bil navzoč. Bilo je tam takšno vrvenje in kričanje proti gg. Puclju in Mermolji, da sta morala biti pol ure tiho, prej ko je kateri od njih mogel do besede. Ljudje so kričali: Zdaj nam dajte, kar ste obljubili! Da ni prišlo do pretepov, se je zahvaliti le žan-darmerijski postaji, ki je blizo. S Samostojneži drži le še malo ljudi in tista inteligenca, ki je liberalna. Omenim še, da so na Pucljev shod prišli ljudje od vseh krajev: stari in mladi, bogati in siromašni, tudi ženske. Nekateri so prišli po 5ur daleč, da bi stresli svojo jezo nad Samo-
Neizplačane nagrade. Merodajni krogi so obljubili učiteljem na srednjih šolah za takozvane „nad-ure“ posebno nagrado. Za vsako uro naj bi dobil učitelj 80 kron posebnega plačila. Včasih je bilo tako, da so se take naredbe tudi točno izvrševale in državne blagajne so brez ugovora izplačevale nakazane in odmerjene zneske. Danes pa čakajo učitelji ljubljanske srednje-tehniške šole že od novega leta na izplačilo obljubljenih in tudi že zdavnaj zasluženih nagrad, toda — zastonj. Ne gane se niti minister prosvete niti minister trgovine, ne pokrajinska uprava in nihče. — Mi smo prepričani, da bodo gospodje svoj denar dobili. Počakati morajo le, da dobimo posojilo iz — Amerike. Kadar bo bogati stric odprl svojo težko mošnjo, bo vse dobro: Uradniki bodo dobili svoje doklade, profesorji nad-ure, in vse bo po ceni kakor pred vojno, ker bo 1 dinar veljal več kakor 5 dolarjev danes. To se bo zgodilo koncem meseca maja. Ali tega leta, ali kdaj pozneje, tega pa ne vemo. Enkrat bo že.
Imeniten minister. V Jugoslaviji imamo ministra za pošto in brzojav. Doma je iz Vojvodine in se piše dr. Žarko Miladinovič. O njem pripovedujejo razni listi sledeče zgodbice. Nedavno se je hotel peljati v Rumo. Ruma ne leži posebno daleč od Belgrada. Gospod minister je hotel vzeti s seboj tudi svoj avtomobil. Zato je zahteval od belgrajskega po-stajenačelnika, naj pripne k brzovlaku še en vagon zanj in za njegov avto. Ko mu je postajenačelnik odgovoril, da to ni mogoče, ker stroj ni dovolj močan, mu je g. minister ukazal, naj takoj pripravi poseben vlak. To se je ludi zgodilo „odmah“ in gospod minister se je „odmah“ odpeljal v Rumo. Ali je stroške za posebni vlak plačal on sam iz ■svojega žepa ali pa jih je plačala država, o tem listi molče. Pa naj še kdo reče, če ni pri nas urejen promet za — ministre! — Isti minister je tudi srečen lastnik.vinogradov, kjer ima svojega viničarja. Z viničarjem gospod minister ni bil zadovoljen. Zato je izdal (minister pošte!) okrajnemu načelniku povelje, naj viničarja takoj odstrani! To povelje je točno izvršila oblast v Rumi! — V modernih in kulturnih državah je ministrska „oblast“ urejena in omejena z zakoni; pri nas pa vsak lahko dela, kar hoče.
Čudak. Belgrajska „Politika“ javlja, da je neka žena spustila občinskemu „pi-sarju“ v žep 6 cekinov, da izvrši neko zadevo v njeno korist. Pisar je cekine vzel in jih izročil — državni blagajni! Tudi v Srbiji so še pošteni ljudje, ampak redki so in takih pisarjev, kot je omenjeni, je malo.
Dobra uprava. Vojno ministrstvo je naročilo 1. 1921. od nekega belgrajskega „podjetnika“ 30 tisoč vojaških postelj za dogovorjeno ceno 140 dinarjev za posteljo. Postelje pa niso bile dobavljene v določenem roku, pač pa je „podjetnik“ vložil prošnjo na ministrstvo, da se mu plača zaradi draginje in povišanja cen vsega materijala po 378 dinarjev za posteljo! Prošnji bodo seveda gotovo ugodili. če bi bili postelje naročili pravočasno kje drugod, bi bile čisto gotovo
stojneži. To vam sporočam, da boste vedeli, kako ljudstvo misli; kakšne misli je bilo ob volitvah in kakšne je danes. Želim vam uspeha, vam, ki se trudite in delate in sebi, ki čakamo na boljše čase. Zbadajte tam, kjer je potrebno, učite nas le to, kar mi moramo vedeti! Z odličnim spoštovanjem! F. P., posestnik.
Belevode pri Šoštanju. V Belovod-ski župniji je gorko spomladansko soln-ce vse centraliste scedilo. Centralistična SKS ima samo enega pristaša, dočim ima avtonomistična SLS 112 rednih članov in so vsi ostali farani njeni somišljeniki. Kje je večina? Poraženi centralizem si naj zapoje „Libera me ... ob odprtem grobu, kjer bo poražena SKS pokopala svojo nazadnjaško in nasilno kulturo ter jo položila k večnemu počitku. Pri vseli pametnih ljudeh je izgubila SKS svoj zadnji kredit zaradi njene centralistične politike, dočim je veliko pridobila SLS na svojem vplivu med ljudstvom in celo med njenimi nasprotniki. SLS pozivamo, da še nadalje vztraja na braniku naših verskih, narodnih in kulturnih pravic. (Podpis).
mnogo cenejše in že zdavnaj tu in vojaki ne bi ležali po golih tleh.
Neznosni davki. Iz Brežic nam pišejo:	Neki župni cerkvi v brežiškem
okraju je naložila davčna oblast 1600 K davka. Cerkev nima drugega premoženja kakor malo zemljišča, od katerega je cerkev lansko leto plačala 46 K! Cerkveni račun izkazuje prebitka 16 K. Župniku* kot upravitelju cerkvenega posestva ne bo preostalo drugega, kakor da pojde beračit od hiše do hiše, da spravi skupaj 1600 K. Če pa pojde beračit, bo prišel v zadrego, ker ne bo vedel, za koga naj berači: ali za cerkev ali za sebe. Ima namreč z vsemi dokladami vred mesečno beri in piši: celih 774 K! Za tako sijajno plačo pa piše matrike zastonj, vojaške izpiske zastonj, izpiske za zdravstveno statistiko zastonj, izpiske za cepljenje koz zastonj itd. Tako se godi državljanom kraljevine SHS v letu 1922. po rojstvu Kristusovem.
Jugoslovanski ali nemški jezik? V
..Službenih Novinah", uradnem listu kraljevine SHS, čitamo sledeči oglas: ..Upravi državne štamparije (državne tiskarne) potrebna je niže označena štam-parska i litografska boja i firnajz: 600 kg verk-farbe I., 250 kg aksidenc-boje I.; 10 kg normal-boje žute; 10 kg normal-boje ervene; 30 kg auto-feder-farbe za mašinu; 5 kg umdrukfarbe! 1 kg gravur-farbe; 30 kg kremzervajs; 10 kg milori-blau I.; 50 kg firnajza srednje jačine itd.
Prva praktična posledica rusko-netnške pogodbe. Ruska vlada je sklenila z neko veliko nemško družbo pogodbo za obnovitev Petrograda. Nemci bodo dovršili vse začete, a še ne dograjene zgradbe in popravili bodo cestno železnico, vodovod in kanalizacijo.
Surovost. V Ameriki izhaja ilustro-van list, ki je nedavno prinesel, kakor čitamo v „Obzoru“, na prvi strani sliko našega kralja z besedilom: Aleksander, kralj Jugoslovanov, najbolj nekulturnega naroda v Evropi." — Lep poklon je to!
Ameriško posojilo in
Ameriški kapitalisti so se odločili, da posodijo Jugoslaviji 100 miljonov dolarjev. To znaša po današnji vrednosti dolarja okroglo 25 miljard kron. Vsega tega denarja pa vlada ne bo dobila v roke, ampak samo 30 ali 40 odstotkov. Za ostalo vrednost nam bodo dali Ameri-kanci železniški, telegrafski in telefonski materijal, to se pravi: dobavili nam bodo za okroglo 70 miljonov dolarjev blaga in zgradili nam bodo železnico od Belgrada do Jadranskega morja.
Vlada denar krvavo potrebuje. Državni dolg raste od dne do dne, kakor je razvidno iz objav Narodne banke, ki izkazuje vsakih 10 dni lepe miljone novega papirnatega denarja na račun države. Dnevnice poslancev rastejo, civilna lista raste in draginja raste. Nered v upravi je strašen. Municija eksplodira, ker je slabo shranjena, vojaki so slabo oblečeni in hranjeni, uradniki ne dobe doklad kakor jim je obljubljeno. Invalidom dolguje država nad 2 miljardi kron na neizplačanih podporah. Bolnišnice bodo kmalu zaprli, ceste propadajo, ker odstavljajo cestarje, reke se ne uravnavajo. Vlada potrebuje torej mnogo denarja, kajti še ono blago, ki smo ga dobili na račun vojne odškodnine, so prebrisani špekulantje v inozemstvu — prodali in spravili .mastne dobičke v svoje žepe.
Vlada je poskušala že večkrat dobiti v inozemstvu kakšen denar. Doslej se ji to nikdar ni posrečilo. Zato smo životarili dalje, kakor je pač šlo, od danes do jutri. V največji stiski se je pa vendar našel odrešenik, bogati stric iz Amerike.
Amerikanci pa navadno ne dajejo denarja iz dobrosrčnosti in iz usmiljenja. Oni so „smart“ trgovci. Pri njih velja beseda „business is business“ ali po naše: kšeft je kšeft. Nesreča je le v tem, da dobre kupčije pri tem posojilu ne bomo napravili mi, ampak Amerikanci.
Prvo dobro kupčijo bodo napravili s tem ker nam bodo dali za vsakih podpisanih 100 kron k večjemu le 85 kron (to se imenuje ..emisijski kurz“). Obresti bodo po 8 odstotkov, oziroma če premislimo, da bomo plačevali le za v resnici prejetih 85 kron že 8 kron letno, znašajo obresti nekaj nad 10 od sto. To je prav lepa kupčija.
Drugo dobro kupčijo bodo napravili Amerikanci, ker nam bodo prodali svoje blago po ceni, katero bodo oni sami narekovali. Pri dobavi, katere vrednost znaša 70 miljonov dolarjev, se da napraviti prav lep dobiček. Če bi mi smeli isto blago kupiti n. pr. v Nemčiji, bi ga dobil mnogo cenejše. Na ta način bomo torej zopet izdatno prikrajšani.
Tretji dobiček bodo napravili Amerikanci z zgradbo jadranske železnice. Železnice ne bodo gradili naši inženerji, ker jih toliko niti nimamo, ampak od Amerikancev naročeni ljudje. Železnice pa Amerikanci ne bodo prepustili naši vladi v obratovanje in uporabljanje, ampak jo bodo sami izkoriščali, ker naši upravi in našemu gospodarstvu ne zaupajo prav. Mnogi so mnenja, da bo to
jadranska železnica.
za nas še velika sreča, ker bomo imeli vsaj eno veliko progo v državi (poleg Južne železnice), kjer se bo dobro vozilo. Toda kdor bo hotel pri Amerikan-cih dobro voziti, bo moral dobro plačati, jako dobro.
Že iz navedenega je razvidno, da ameriška ponudba za našo državo ni posebno častna in laskava, ampak je izraz skrajnega nezaupanja v solidnost nuše državne uprave.
Nič manj žalostna kakor je gospodarska stran tega vprašanja, je njena politična stran.
Nova železnica bo tekla zgolj po srbskem ozemlju. Ona bo spajala z morjem Vojvodino, Srednjo Srbijo, Bosno, Črnogoro in južno Dalmacijo, bodisi direktno ali pa indirektno po krajših zveznih progah. Za Hrvatsko ne odpade pri tem podjetju nič, za severno Bosno malo, za Slovenijo pa prav nič. Prečan-ski kraji bodo pa imeli zadovoljstvo, da bodo smeli z večjimi davki prav znatno prispevati k plačevanju obresti za ta ogromni dolg, dočim bo vse koristi uživala le Srbija.
Ali ni to na las podobno vojni odškodnini, ki jo morajo „prečani“ plačevati Srbiji za „osvobojenje“? In to odškodnino bomo morali plačevati bržkone na večno!
Takega „osvobojenja“ pač nihče ni pričakoval 1. 1918. Drugod je navada, da dobe v slučaju sklepanja tako izdatnih posojil vsi deli države nekaj, ker tudi vsi deli države prispevajo k odplačilu s svojo davčno močjo. Ali pa dobi to leto severni del nekaj, drugo leto pa južni. Tudi pri nas je tako, samo nekoliko malo razlike je: eni vedno prejemajo, drugi pa stalno plačujejo.
V	Ameriko bo moralo še mnogo slovenskih rok, da bomo vrnili Amerikan-cem njihove dolarje z delom za — druge.
Velika nesreča v Bitolju. Bitolj je lepo mesto blizu jugoslovansko - grške meje. Okrog Bitolja so se vršili za časa svetovne vojne ljuti boji. Zato ni čudno, da je v okolici tega mesta ostalo po končanih bojih mnogo streliva itd. na polju. Vojni materijal so deloma zbrali, ga naložili na vagone in — pustili brez nadzorstva. Samo municije je bilo do 400 vagonov. Municija je nedavno eksplodirala in uničila vse mesto. Brez strehe je okoli 30 tisoč ljudi.
Vrednost denarja: 1 dolar 260 K, 1 lira 15—16 K, 1 francoski frank 27 K, 1 švicarski frank 52 K.
Cene živine. Na Markovem sejmu v Zagrebu so prodajali: vole prve vrste po 50 K kilogram žive teže, druge vrste do 45 K, krave do 38 K, teleta do 47 K, prešiči do 70 K.
Žitne cene. Pšenica 1660 za 100 kg, ječmen 1200, oves 1170, koruza 1180, pšenična moka (št. 0) 22 K in pol. Cene veljajo na debelo.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
£ mrvnirin« LJUBLJAIIA, Kre«ov trg št. 10. j
1 if* M, i I ||1 11	ISeiniški	Spital	BC	02,000.000.
H ^ 1 Mak 1 111181 f Največja zaloga češke in angl. manufakture. S
S	...	■	i	j	j	Telefon	177.	CentraBa: Ljubljana. Brzojav: ,TextiIia‘ £
trgTOu 'in indUitr*jSH(! Q. d., samo na, debelo!	Samo	na debelo! E
y	1
B ia BB Ea (23 BS saa na osa KBB ESE3 B3I KS ca ZB O EB SOB RB ESI ES B3 BS EB BSS ES 0 Ela XB B BI H Bi H BB H n &g BB ■■ n ■■ B		
i BVt&metni zavodi za premog d	1. d	1. v Ljubljani
prodaja iz Blovenakih premogovnikov
^eieBsjsikip šentjapiški Sfb trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za Industrijska podjeUa in razpečava
la £ehss!a;.aSIti n ang'e® kiks za livarne ia taščo gprabo, kotalki sremog in M premog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. j. Ljubljana, Nunska ulica 1.
ESmevsae vesti.
Izvršuje vse banftne jpoale ifeajtočneje im najkutantneje
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA, ^M————W—
Deimška glavnica sete pezepue i£ SOOjOOOiOO
Manufakturni oddelek Gospodarske Zveze
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 29	oa
Velik zaloga sufcna za m&šhe in žensk c Meke, najlepša izbir?, vsafeoursttiega spodnjega perila za moške, ženske in otroke in velika zaloge usnja, čevljsa na (Sroiino in
BBBBBBBBBflflBBB ■
79ii ste se žb nsročili na ff i _ revijo Joni Zapiski"! g
B&mEBBBBBBBB^B
Teodor Hom, Ljubljeno
Poljanska eesta št. 8.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh
kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kabop tudi asa pokrivanje streh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža In pločevine.
MBBM
Din
Jugoslooansha Union-banfea Unbllana - Beograd
Sn
nn Slaiiiisfca tanita d. i. Zagreb
ffozsijoonraSI sto se v
Samsko banho i 1
poslovne centrale:
Ljublj S2 m a ?, ZagG*isb|
Bjelovar, Brod m. S>, Dubrovnik, Goi*nja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Su-šak, Šabae, Šibenik, Škofja Uka, Velikovec, Vršac.
AGENCIJA:
B&aenos-Aires (Ar^en-tinaja.
AFBLACIJE:
Jugoslovanska industrijska banket, Split; Balkanska banka Bu-dapest; Bankhaus Milan Robert AHe-ksand^r, Wien.
iwaawww^iwiiiii^MWlBWW
re8- zadpuga z dmejeno zaveza tlC£Wd s seiEŽEB na 3ežici pri Ljubljani 4.
X®" sa.5®	Ho
ProMilsna Mdrnga hiiutas-ničarjeo in sarcdnih sM 99 obvešča n. n. interesente in aličinslvo, lia je začela z dnem 15. agrilom poslovati.
Izvrševala bo vsa v gorenjo stroko spadajoča dela in popravila. Nakupovala, popravljala, prodajala in montirala bo vse vrste strojev. Izdelovala in popravljala bo vse vrste cerkvenih ur in tehtnic, ter žične mreže po naročilu. Za vsa dela jamči zadruga in jih bo solidno zaračunavala.
fr
^^QSS^it^SSSSS£aSSibakiaSSSSBSSSSm
Popolnoma varano na Božete svoj denar w
^ ?zojemni ^
posojilnici v LjDbljaa
poleg nnnskB cerkse r. z. z o.
Hranilne vloge se obrestujejo
PT- §°|o
brez odbitka rentnega in invali nega davka.
Hranilne vloge se lahko vplačuje potom poštno čekovnega ur...d vlagateljem so položnice brezplačn na razpolago. Posojila na zemljišč zaznambo na službene prejemk proti poroštvu itd.
Gblačilnica za Slovenijo p. z. s o. z. v Ljubljani
)p*»il>o*»e.«S:a ogled s«oj© zaloge manufakture
IV* Izključno češki izdelki I
Ravnokar prispeva blago odL mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga dam-skega blaga od znane brnske tvrdke Stiassny &, Schlesinger. Glavno skladišče v »Kresiji«, 1. nadstr.
Poseben vhod iz Lingarjeve ulice št. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici štev. 5. - Podružnica v Somboru.
pnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBflBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBB
m Zadružna pospodarslca banka d» d® g
Ljubljana, Dunajska ceste št. 38/1.	Md°n	gt-gl g
Telefon št. 21.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
-	KapitaB	in	rezerve skupno z affilacijami čez K 50.S00.000.	—	—
pBdpu»HiCPi Pjrlkcw». -»rlb^r, Sarajevo. S«mb»r. S»«t, Ž8be».k. Ek»po»ilur». BHafr -^ interesna skup-no st z Sveopčo Zaratlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lcmbardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne o enj .
OBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB