Marjan SVIiTIJČIČ* strokovni SHIZOFREN ODNOS MED POLITIKO IN GOSPODARSTVOM - SPREMLJEVALEC TRANZICIJE? Povzetek. V imiiziciji pogosto i lada shizofren odnos luecl vlado hi /Hjdjelji. V borbi za pridobivanje ekonomske moči se stranke vmešavajo na način, ki odstopa od sprejemljivih razmerij med politiko in gospodarstvom. Bistveno je, da vlada ustvarja prijazne pogoje za delovanje podjetij. Stranke se ne bi smele vmeSavati Vloga vlade pa je predvsem v korigiranju tržnih napak in pa vizionarskem ustvarjanji! bodoče strateške usmeritve nacionalnega gospodarstva. Članek vsebuje deset zapovedi o odnosu med politiko in gospodarstvom. Ključni pojmi: trg. vlada, politika, gospodarstvo, stranke, tržne napake, politika redistribucije Uvod Ko sem dobil povabilo, da sprego%'orim o odnosu med politiko in gospodar-st\'om, mi je takoj prišel na misel, pred okoli 25 leti objavljen uokvirjen zapis predloga, takrat \rrjetno delegata, v na.šem osrednjem ča.sopisu, ki je takratni repub-li.ški .skup.ščini predlagal, da je "že skrajni čas, da skup.ščina sprejme zakon vrednosti, da bomo vsaj vsi vedeli za kaj gre in da se bomo |>o njem ra\'nali''. Čeprav je minilo precej časa, je ta predlog .še vedno dokaj aktualen. Zakaj? Ponazarja namreč dve še \edno pri.sotni značilnosti slovenskega prostora: a) mišljenje, da lahko kar z zakoni odločilno urejamo gospodarsko življenje in b) da je stopnja nepoznavanja gospodarskih zakonitosti, ki je bila vzrok gornjega komentarja, .še vedno kar vi.soka. .^e \etlno mnogi od kapitalistične države (za to nanjreč gre v tranziciji) pričakujejo .socialistične izide', .^e toliko slabše pa je, da ,se želi kapitalistične cilje dosegali s socialističnimi sredstvi, vzvodi, instrumenti, celo institucijami. Gre za shizofren odnos, ki je očitno spremljevalec tranzicije, le da pri nas te tranzicij.ske "ošpice" trajajo predolgo, morda dlje kot v nekaterih drugih iranzicij-skih drža\ah. Prepogosto želimo u\'esti tržno kapitalistično gospodarst\'o ali drugače rečeno, demokratični kapitalizem, s .sociali.stičnimi sredstvi. .Stranke posegajo " Dr. .Marjan .SniliCIč. redni/)rn/c.mr na l-akiillell :a ttruibene ivtie r tjiiMjani. ' /jilii na firlnuT kar 'iH^, .Sloivncev ment. ve in jo spreminja bolj v izvajalca regiotialnlh in - 7?/Mc't'(; /irtnier zelii tirtsiciliie Iz/teljdiv nuileruilisliCiiega (mtirliusnCiiujfti) nmiiiuTiiiijii driiilH- ' AV» piimer IMosiniJ. ki/e sam že rltlel reSllev r sivMoiviiJii s iiijim /uiriiivr/em. /«•/ .«c /V i mvStila /hiU-Uka s siiijii ■ivillilp'. hI /ki Je .n,ijii s tem /kije kar/irvcej/irimeriir. kuje Irg lakiiie Imliiike resiiiCmi reSil Kar /iniej/nidjellj seJe reSilo s /mmoCJo tujih iie/iosniliiili UwestkiJ lo Je s ti/iiCiio irino reSliriJo. V luis/iroljii z iieiilemeljeiiim />n-/>tiCaiiJein. da nijci ku/mjejo iiaia dolmi /»idjelja (Ce so Itiko dobra s/iloli ne /mlrebiijejo tujcev. aH ne) lahko naštejemo celo vrsto /irimenn' /lodjelij ki.««.(e /m vsto/m tujih natoibeiilkor izko/mla iz teiav In sedaj ii.c/)e.ino /losliijejo. Vstik lasinik namreč želi kii/>ili nekaj /HKenl. da hI /h,tem s .wojlm znanjem to /irvnioženje o/ilemenllll In tako za.^hiill Se /mi vse. Sa vsak način /m Je bih umiranje kiajie in zti družbo ceneJSe in dolgoročno gletlano. cclo manj boleče za /irizadete. saj so /iravočasmi zvedeli, kaj Jim Je sloritl. globalnih režimov. Privatizacija, cicrcgiilacija in liberalizacija ravno lako jemljejo vladam mnoge pri.stojno.sti, ki so jih "včeraj" imele. In vendar ne gre za igro ničelne vsoie, ko trg pridobiva na pomenu na račun vlade (I.Ml-, 1999: 376). "Velike" vlade .se spreminjajo v "majhne", z manj neposredne moči, z manj.^imi možnostmi neposrednega vmeša\ anja v gospotlarske zadeve. Vlade postajajo \-.se bolj "impo-tentne". \' "internet" ekonomiji, na primer, ne morejo več nadzirati kaj kdo kupuje. Birokrati sc tega lx>jijo, z;Uo po.segajo tudi po "trdih" ukrepih ilirektnega vme-.šavanja v gospo<.iarst\-o, v.se s ciljem ohranjanja .svoje dominacije nad gospodarstvom. in ne tako redko, prikrivanja .svoje la.stne nespo.sobnosti. Tudi spremen»lx; virov konkurenčno.sti v zadnjih nekaj dekadah v.se bolj zmanjšujejo tradicionalno moč tlr/.;ive, ki izhaja iz njenih lokacijskih prednosti, iz prednosti, ki jih daje njeno ozemlje. Determinante konkurenčne pozicije oziroma kreiranja lx)ga.srva so se spremenile tako, da krepijo relativen položaj majhnih držav. Preil letom 1960 se je tekmovalo predvsem na osno\'i lokacijsko specifičnih prednosti, v obliki razpolaganja s cenenimi surovinami in energijo. Po leiu 1960 se je teži.šče teknjovanja počasi selilo na tekmovanje s pomočjo cenenega dela. V .sedemde.setiii letih so pridobile na ])omenu ekonomije obsega in s lem kapitalna intenzivno.st. V o.semde.seiih letih je temeljni vir konkurenčnosti postala tehnologija, v devetde.setih pa znanje in informacije nasploh (ne le tehnolo.ške). Vzporedno s tem je pridobival na pomenu dejavnik časa. Konkurenčnejši je listi, ki karkoli že, naredi hitreje od drugih, ki je prvi na trgu ali takoj za prvim, ki je .spo.stiben začeti nov izdelek jirodajati hitreje kot konkurenca in ki ga je spo.soben prodajati sočasno na čim večjem številu poglavitnih .svetovnih trgov, .^e bolj pa. če je sposoben iz njega narediti svetovni standard. Vse \ečja gibljivost industrijskih dejavno.sti terja od države v.se prijaznejši odnos do go.spodarstva. Tudi znanje kot današnja temeljna konkurenčna prednost, ki je danes vse bolj utele.šeno v ljutleh, ti pa so še mnogo bolj gibljivi kot gospodarske dejavnosti, sili državo, da gospotlarstMi nudi v.se ugodnejše pogoje delovanja. Ce se država ne prilagodi takšnim .spremembam v okolju, če to ne .stori pravočasno in hitro, lahko ogrozi konkurenčnost gospodarstva v pogojih tektonskih in v.se težje predvidljivih tehnoloških ter hitro se .spreminjajočih sprememb. Ce je bila nekdaj na tehtnici odnosa poliiika-gos|X)darsivo "politika težja", je danes to definitivno postalo "gospodarstvo". Malo teorije V osnovi poznamo dva načina urejanja razmer v družbi: a) tržno reguliranje in b) državno reguliranje. Trg sicer ni popoln, ima niz ponuinjkljivosti, vendar .so izkušnje pokazale, da .so vladne napake hujše, nevarnej.še od tržnih, da je tudi "slab" trg boljši od "najboljšega tiržavnega intersencionizma". Zato mora biti osnovni regulator razmerja med politiko in gospodarstvom trg. Anatomija odnosa politika gospodarstvo pokaže, da imamo na strani politike drž;ivo in stranke in da so interakcije lahko posredne, prek trga, ali pa gre za neposredno vpletanje držjve ali strank v gos|xxlarsrvo (črtkane puščice). Slika 1: Trikotnik odttosor; politika gospodarstvo Ko govorimo o odnosu med politiko in gos|x>darstvom govorimo o trikotniku, na katerem je ena stranica gospodarstvo, druga .so stranke in tretja je država oziroma njena vlada. V .svetu praviloma ne gre za trikotnik odnosov, pač pa, poenostavljeno rečeno, za bilateralni odnos. Stranke svoje rečejo na volitvah in potem delujejo prek vlade, prek zagotavljanja jjogojev za gospodarjenje, ne pa z neposrednim vmešavanjem v gospodarstvo. To velja mnogo ix)lj za centralne vlade, medtem ko se na lokalni ravni v večji meri javljajo poskusi neposrednega vmešavanja. Če bi .skušali konvergirati z razvitim .svetom bi morali čim prej trilateralne odno.se spremenili v bilateralne, prekiniti bi morali možnost neposrednega vmešavanja strank v gos|x>darstvo. Odnos med [politiko in gospodarst\'om leži v srčiki politično ekonomskega sistema vsake države. Od tega odnosa je odvisno, kako drž;iva razreši izbiri med: a) .svobodo in neenakostjo in b) svobodo in učinkovitostjo. Največkrat vlada prepričanje, da gre za tlilemo ali-ali, da ni mogoče imeti in učinkovitosti in enakosti. Lanski Nobelov nagrajenec z;i ekonomijo A. .Sen pravi, da je mogoče sinhrono uresničiti oba cilja (1999: 119). Čeprav je popolnoma nesporna postala primarna vloga trga, bi bilo "biti generično proti trgu skoraj tako čudno, kot če bi naspUjh nasprotovali pogovorom med ljudmi" (Sen, 1999:6). Kajti pri trgu ne gre le z;i izmenjavo blaga, pač pa tudi idej, z;i "pogovore" med proizvajalci". Po Senu sta cilj in instrument razvoja svoboda, trg pa pomeni eno .svobodo, .svobodo menjave. Vloga države v reguliranju gospotlarstva mora zato biti omejena na: a) [X)pravljanje tržnih napak, b) zagotavljanje pregletinih in stabilnih pogojev gospodarjenja ter c) vizionarsko usmerjanje pogojev gos|X)darjenja skladno z dolgoročnimi trendi, ki gos|x)darstvu omogočajo vnaprejšnje hitro odzivanje ter prilagajanje. Propad socializma je najbolje razkril vse slabosti državnega iniervencionizma. Po Hayekii (1988) gre za usodno domišljavost ljudi, ki mislijo, da je lahko vlada pametnejša od trga. Da bi nas resnično prestrašil, govori o skrajni različici državnega urejanja tiružbenih zadev v obliki totalitarizmov takšnih (X)javnih oblik kol je bil fašizem, kot možnem antipodu tržnemu urejanju družbenih zadev. Mehkej.še različice so nam bolj poznane, na primer .socializem, korporativizem. Nasploh trdi, "da .se, zgoclovinsko gledano, z vlogo vlad pretirava, ker pač nujno več vemo o tem, kaj .so vlade .storile kot pa o tem, kaj so dosežki spontane koordinacije imiividual-nih dejavno.sti po.sameznikov" (1988; 4<). Argumenti za upravičeno korigiranje spontanih tržnih izidov .so politični in ekonom.ski, čeprav drži, da je meja med enimi in drugimi prccej zabrisana, da gre z;i zelo prepletene dejavnike. Idealna vloga vlade bi bila, če bi uspela regulirati trg, zagotavljali nujne informacije tržnim subjektom ob čim manjši distorziji irga, čim manjših davkih, minimalnem obsegu z;iposlenih v državni upravi ter ob najmanj.ši možni absorbciji ekonomskih virov s strani države (IMF, 1999: .^76). Zveni skoraj utopično, posebno čc k temu dodamo šc doseči "poštene vlade, pregledni prav ni sistem, dobro izobražene in plačane vladne uslužbence pretlane borbi proti korupciji" pravi Nalm (I.MF, 1999: 377). Prevlatlujoči ekonomski argumenti, ki opravičujejo |XJ.seganje države na trg so: 1. tržno delovanje ima pomanjkljivosti, trg ima napake (monopoli, javni značaj blaga', zdravstveni razlogi\ ziuianje ekonomije itd.) 2. argument mlade industrije in strateška trgovinska politika. Zaradi razvojnega zoiostajanja je potrebno sprva z;iSčitili "mla^le" panoge, da bi dosegle razvojno raven, ko se bodo sposobne same soočiti s konkurenco zdaj konkiirenčnejših. Pri strateški trgovinski politiki pa gre za to, da država podjire določene dejavnosti, zato čeprav so (trenutno) nekonkurenčne, ker z njihovim razvojem dvigne konkurenčnost drugih dejavnosti (na primer elektronike oziroma informacijske tehnologije). Politični argumenti za upravičeno popravljanje trga .so predv.sem na.slednji: 1. zagotavljanje stabilnosti, varnosti in političnih .svoboščin (zato prepoved otroškega dela, enakopravnost žensk,...), 2. politika "polne"* zaposlenosti, 3. zagotavljanje pogojev za trajnostni razvoj, 4. zaščita potrošnikov (varstveni, zdravstveni predpisi), 5. uresničevanje zaželene porazdelitve dohodkov v družbi skladno s prevladujočim sistemom vrednot (politika redistribucije). Toda tudi trg ni idealen. Vendarle so njegove pomanjkljivosti mnogo manj nevarne od pomanjkljivosti državnega reguliranja gospodarstva. Da pa bi trg lahko opravljal s\'ojo vlogo, da bi omilili njegove pomanjkljivosti, je treba njegovo delovanje iKstrezno urediti z zakoni. V primeru EU je to Acquis Communitaire. Cilj ' /r/i iiti primer ne ovrednoU iisireziio iieojirijemljun ziuinjeftrm. Kavno uiko bi bito h-ibo tržno Jiro-cltijali s/iloSno izobmzbo. Če nekdo biiiit lakSno bltign, iiiilt tlriigini jxn'eCljenje prehiralsira ali hoj proti ilrofiam. • Danes holj maksimiranje za/Hislenosti. Acqiii-ja je omogočanje cleloranja trga ter (socialno) korigiranje njegovih napak. Posamezna "drevesa" Acqui-ja so lahko tudi nesmiselna, v celoti pa "gozd" le zagotavlja transparentne in stabilne, za vse enake pogoje gos|x>darjenja. Tisti, ki menijo, da je 80% Acqui-ja neumnost, v bistvu zagovarjajo anarhičen, iaissez faire" trg, z vsemi njegovimi "kanibalskimi" rezultati, so proti institucijam, ki omogočajo nemoteno delovanje trga (na primer anti-monopolna zakonodaja). Takšna regulacija trga pris|5eva k ustvarjanju stabilnih in preglednih, čeprav zapletenih pogojev gospodarjenja. Stabilnost pogojev gospodarjenja je ena najix>-membnejših vlog tlržavc v njenem otlnosu do ptnljetij v pogojih ogromnih nestanovitnosti globalnega trga. v katerih poslujejo podjetja. To pomeni tudi zagotavljanje splo.šne varnosti v družbi (od obrambne do notranje varnosti). Danes je zlasti potrebno popravljati porazdeljevanje kori.sti in stroškov med sloji znotraj držav in med državami, ki so rezultat tržnili sil. Priseganje samo na tržne izide lahko privede do socialne dezintegracije doma in v svetu. Redistribu-cijska \'loga države pridobiva na pomenu. Njeno načelno izhodišče mora biti kompenzacija tistih, ki zaradi "nepopravljenega" delovanja trga (ali globalizacije) trpijo škodo in lo le v meri, v kateri tisti, ki imajo največ koristi od delovanja trga (globalizacije), ostanejo še naprej zainteresirani za rast produktivnosti. Tudi "nejevernim Tomažem" je danes verjetno že postala domača Kindlberger-jeva ugotovitev (1970), da je država premajhna za re.ševanje ekonomskih in prevelika za reševanje družbenih zadev (zato načelo subsidiarnosti). Prvo zlasti velja za majhne države, katerih usoda je bolj odvisna od dogajanj izven, kot znotraj svojih meja. Drža%'a mora zato gospodarstvu zagotoviti infrastrukturne pogoje za hitro in prožno odzivanje na globalne trende, dober izobraževalni sistem (cenene komunikacijske ptnezave na primer). .Nenazadnje .se moramo zavedati, da je ena redkih očitnih predno.sti majhnih držav lažje doseganje konsenza in lažje uresničevanje dogovorjene politike (Katzenstein, 1985). Žal smo njegove učne ure v Sloveniji "preSpricali', saj kaže, da -se težje dogovorimo kot v velikih državah. Toda tudi po.samezniki in podjetja .se moramo zavedati, da ne moremo ostati suhi, če .skočimo v vodo, da ne moremo od kapitalistične države zahtevati socialističnih izidov oziroma dejanj, da ne morejo za nas veljati drugačne vrednote, kot pa jih pričakujemo od drugih". Kapitalizem pomeni prevlado trga nad državo (nekje bolj, drugje malo manj). Z drugimi besedami to tudi |X3meni, da naj nc bi bilo več mogoče klicati na pomoč države, ko začne teči 'Voda v grlo"'. Ne more se od kapitalistične države zahtevati ' l>r>Ctxsnb-nnsi njefinvina inlzivanjii iiii svetovne trende. • /iiHnoflvoJiiMlJefmkztilii lucll niiSti nizi.ckava o imitivacljali mladih /mshvneivv e Shiveniji, bi srna JO izvedli med .itiidenli MliA .iiiidijit v letu l'J9o.flovneia v Sloveniji iv najivCja je razlika /iri etičnih normah, /'ov/irečen sloivmki /lo.tlovnei hi moral, kaiejo rvztdtati. iilmitevati etične norme, .vim jih bistveno manj moral hi hiti odgovoren v tulniKCii do za/ioslenih. .stim je precej manj /"ov/irečen /nt-slovnei hi moral biti bistevno bolj odgomren do drnihe kot [la ho on osebno. • Ah. da spremni tečaj ali da othbri .subvencijo, ali tla otl/ii. na pa je ktjrekcija tržnih iz\'ido%', učinkov delovanja trga. Vpletanje politike v gospodarstvo; izbrani vidiki Skladno .s primatom, ki bi ga moral imeti trg. je upravičeno le posredno vpletanje države, to je z reguliranjem trga {zakoni, in.stitucije...). ne pa direktno (.sul> vencije, državna la.stnina" preob.sežno nadziranje cen tudi kjer to ni potrebno, nuLstodontski državni .skladi in agencije itd.). Po|X)lnoma nesprejemljivo in ekonomsko škodljivo pa je neposredno po.seganje strank v gospodarstvo. Stranke delujejo v normalnih pogojih na volitvah, izvoljene oblikujejo vlado, ki je i>otem poklicana, da zastopa nacionalne in ne strankarske interese. Boj strank za vpliv v gospodarsmi. za "pri.svajanje" posameznih podjetij'-, v.se v cilju krepitve svoje ekonomske osnove je ekonomsko škodljivo. Pomeni namreč ponovno prevlado političnih kriterijev nad kriteriji učinkovitosti, kriterija neznanja nad znanjem itd. Znano pa je. da so predsodki tesno (xnezani z neznanjem, z ne(>oznavanjem posameznega pojava ali st\'ari. Ali kot pravi Hayek, "morda največji vzrok vztrajnega odklonilnega odno.sa do tržnih rešitev leži enostavno v neznanju in konceptualnih slabostih. To se seveda poveže .še s prastrahom pred nezivanim" (Hayek, 1997: 9 i). V.se to lahko \'odi v nove "politične tovarne". Kot da smo pozabili, da je bil to osnovni problem .socializma. V času tranzicije .se je temu skoraj nenjogoČe |x)polnoma izognili, ker gre pač za borlx) za oblast, vendar takšne "tranzicijske ošpice" trajajo že predolgo in so preob.sežne. Po.seben problem pa je enotnost vladnega delovanja. V tako negotovih pogojih, v silovitih tektonskih spremembah ter v.seh vrst nepredvidljivosti, ki vnašajo visoko stopnjo nestabilnosti v |X)slovanje, je najslab.še kar se gospodarstvu lahko zgodi še domača negotovost, neenotno.st in nepredvidljivost. Če vsaka stranka v vladi za.stopa drugačno mnenje o ključnih razvojnih problemih, je lahko že kar usodno. Še bolj pa je, kar pa sploh ni izjema, če se skupne odločitve s strani vsake CKi vlatinih strank različno uv eljavljajo. Še .slab.še, če se zaradi .strankarskih razprtij ali kupčij zavlačuje z odločanjem ali pa se sprejme nekonsistentna odločitev, odločitev ki z levo roko |5oruši to, kar zgradi desna. Primer zahteve po uzakonjanju "zakona vrednosti" iz uvoda v pris|x:vku morda najbolje iK)nazarja, da odnosa politika gospodarstvo ne n>ore urejati kakšen poseben zakon. Gre za splet zakonov. V EU bi to lahko bil kar Acquis, pa tudi vse pogodbe o ustanovitvi evropskih skupnosti. Ko gre za reguliranje delovanja •• Met! bhlifiiimi muliri mItiMi iHaloi iu-icr r ShivniJI fireiiacliiiejo moitri I»,t sii: nisi. mi>£. kmlki>-iriCiii (M)ICi-t. «sehiio Ixinadi-o. .•Uril tlriiibeiii moilrl .«> IxilJ mi rvpii. " Držur» M nikjer c sivlii nI /loktiztiUi Lt,i iiCIniKiiii KOSpiMliir. zalo nilirtCakot aii. da hi bili mi lahko i^cma "/'linwnriwhom niiilvttil. jih ju Ivi ivIiLn DoiiilizainuiviijelirimcrlMoslniJtl tnAHHoz basnejilli ctomaCih iillenuillv. siniiik, s« (o zakoni o strankaii in loliiranju. pa Sc i-)i se kaj našlo. Bistveno pa je, da se tega othujsa posebno ne regulira, ker naj v pogojih tržnega gospodarstva to ne bi bil problem, ki ga je potrebno po.sebej regulirati, mimo splošne regulacije delovanja trga in tržnih ustanov in mimo splošnih |)ravil političnega sistema. J'osredno delovanje držjive preko trga pa v ključuje tudi pomoč njenih diplomatsko konzularnih predstavništev, ki je v primeru majhnih držav Se toliko pomembnejša. Še po.sebej pa takšno informacijsko konzultantsko pomoč potrebujejo majhna potljetja. Nasploh bi moral biti pomen gos|x>dar.skih tem na dne\ nem redu delovanja vlad v majhnih državah relativno bistveno večji kot v \clikih. Podobno velja tudi, ko gre za krepitev dolgoročnejših oblik mednarodnih ekcv noniskih odno.sov, kot so to tuje neposredne investicije. Glede na to, da je v pogojih tektonskih sprememb .svetu danes pomembno ne le .sprejemati prave odločit\e, pač pa je odločilen tudi njihov "timing", njihova pra\očasnost. Opu.ščanje odločanja takrat, ko je to nujno, je ra\ iio tako slabo, kot če .se sprejema napačna odločitev. Že Keynes je ugotovil, da jc bolje biti hiter in imeti približno prav, kot pa imeti popolnoma prav in odločiti prepozno. Neodločanje oziroma prepozno oilločanje, je \'časih .še bolj boleče kot odločanje. To pomeni ne le dolžnost vlade n' izpolnjevanju svoje vizionarsko razvojne vizije reagirali na dražljaje, ki prihajajo iz okolja, pač pa poskusiti delowiti tudi e.x ante in ustvarjati ugotlnejše in stabilnejše pogoje gospodarstvu. .Med to .se uvrša tudi članstvo v ElI in ne nazadnje v OliCD. Da bi drž;i%'a uspešno opravljala svoje upra\ ičcne naloge, ne sme biti pre-jjuščena sama .sebi. Gospodarst\o mora biti mnogo večji meri kot doslej agre-sivnej.še v odnosu do tlržave in ne nazadnje tudi vplivati na strankarsko politiko. V pogojih demokratičnega kapitalizma lobiranje ni' innazana", pač pa popolnoma legitimna clejavtiost. Zakonodajalci morajo biti bolje .seznanjeni z možnimi po.sledicami .svojih odločitev. Gospodarstveniki morajo .skratka biti in lobisti in s tem politiki, toda ne zato, da bi klicali državo na "gasilske akcije" kot včasih, ne tako ptiredko pa tudi .še danes, da bi z;thtevali uveljavljenje netržnih rešitev, ki kori.stijo njim ne pa gospodarstvu v celoti. Tudi splošno načelo njihovega tlelovanja .so onie-jit\c, ki jih postavljajo tržiie zakonitosti. .Morda so najboljši primer iz preteklosti mnoga podjetja izven centrov političnega odločanja (Ljubljane), ki so se že v času socializma morala lx)lj naslanjati na čiste ekonomske vz\ode konkurenčnostL Preživela so in so mnogo učinkovitejša kot tista, ki so takrat svojo moč črpala z vplivom v bankah in politiki Tranzicija je kaj hitro razkrila njihove trhle "fundamente" in jih odplavila. Danes, kot je pred kratkim izjavil prvi človek ameriške multinacionalke ^ M, ne rabimo več toliko menedžerjev kolikor rabimo voditelje, ki imajo vizijo, ki vidijo globalne spremembe, ki znajo motivirati in inovirati in ne le učinkovito "premetavali domine", ki .so že na mizi. To kar je danes potrebno, je na mizo postaviti nove domine ali pa jih popolnoma drugače zJožiti .skupaj, kar ravno tako lahko predstavlja pomembno inovacijo. Gospodarstveniki morajo kazati tudi na škodljivost novega strank;irskega voluntarizma, na nevarnosti prevlade politike nad kriteriji učinkoviio.sti ali raz\oja. Nekateri pa se morajo tudi upreti .skušnjavi, da bi s političnimi vzvodi poskušali reševati svoje gos|X)clarske probleme. Koristno bi bilo, cia bi bili gospodarstveniki vsaj pol toliko agresivni, kot so politiki. Da bi lahko v.saj nevtralizirali učinke novega političnega voluntarizma, da ne bi prišlo do "nadome.ščanja" enega (politično ideološkega) voluntarizma z drugim. Vsa revolucionarna obciobja imajo revolucionarje in kaže, da vsi verjamejo v moč svoje volje, v moč .svojih ciljev. Zato težijo zavračati vlogo ekonomskih zakonitosti, čeprav vsi prisegajo na trg kot temeljni regulator (Svetličič, 1993: 206). Se vedno je aktualna misel z začetka tranzicije, ila "nove ilemokracije želijo okrepiti svojo eko-nom.sko moč s pomočjo vpletanja na trg na netržni način. Posiljuje .se ekonomijo z neekonomskimi kriteriji. Močne so asjiiracije, da bi .se okrepila ekonomska moč, zato da bi se pridobila politična. Politične stranke želijo okrepiti .svojo ekonomsko vlogo zato, da bi okrepile svojo politično pozicijo (Svetličič, 199.3: 206). Deset zapovedi v odnosu politika - gospodarstvo V luči osnovnih problemov na relaciji politika gospodarsrvo sem .sestavil nekaj s|5lošnih priporočil. Izhajajo iz ocene, da imamo preveč vpletanja politike v gospodarstvo, da je to tudi v primeru upravičenosti neučinkovito, da pa je premalo vlade tam, kjer je potrebna (razvojna vprašanja). 1. Vladne napake so hujše od tržnih 2. Državno po.seganje v gospodarstvo je upravičeno le preko regulacije trga s ciljem: - Zagotavljanja varnosti in stabilnosti poslovanja, - Odpravljanja tržnih napak, - Redistribucije kori.sti in stro.škov, - Uresničev anja dolgoročne razvojne vizije. 3. "Strankam vstop v gos|X)darsrvo pre(x>vedan". Povečati vpliv gospodarstva na politiko, saj je ekonomska problematika za delovanje vlad majhnih držav pomembnejša kot v primeru velikih držav. 3. Zavejmo se, da naj bi bila ena redkih prednosti majhnih držav lažje doseganje konsenza ter lažje uresničevanje dogovorjene politike, kot je to v primeru velikih držav, in .se zedinimo na temeljnih nacionalnih interesih. 6. Modernizirajmo infrastrukturo (izobraževanje, raziskovalno razvojno dejavnost) in jo pocenimo (telekomunikacije...), da bi krepili konkurenčnost in omogočili hitrejše odzivanje/prilagajanje gospodarst\a globalni ekonomiji. 7. Modernizirajmo in naredimo podjetjem prijaznej.šo državo, povečajmo njeno učinkovitost (saj ona vse bolj |x>staja uresničevalec mednarodno dogovorjenih politik) in jo s tem pocenimo. 8. Država oz. stranke naj se odpovedo direktnemu poseganju v gospodarstvo, firme pa naj pozabijo preteklo prakso klicanja države na pomoč, ko začne teči voda v grlo. 9. Podjetja naj bodo agresivnejša in učinkovitejša v svojih zahtevah v odnosu do vlade in do političnih strank. 10. Ustanovimo Strate.?ki razvojni .svet .sestavljen od predstavnikov gosiKJdarstva (na primer .55%), vlade (35%), znanosti (20%) ter sindikatov (10%). Na dve leti naj pripravi priporočila za srednjeročno razvojno delovanje vlatle. LITERA'rURA Hayek, KA. (1V«8): The ratal conceit: The ICrrors of .Socialism. Rouiledge, I.ondon. H:i)ek, KA. (1997): The Road kj .Serfdome. Koutledge, I.ondon. Kat/.enstein, RJ. (1985): -Small .States in World Markets; Industrial policy in liurope, Ithaca and I.ondon, Cornell University I're.ss. Kindleherger, Charles (UJHi): Multinational I'xcursion.s. MIT Pre,s.s, Canihridge Ma.ss., I.ondon. I.\IF (1999): .Second Generation of Reforms Call for Varied Approaches U) In.stitiition Building and Growth. IMF Survey Nowmher 22,1999. ISSI» 96 - Role of the Gowrnment III, KDV. Ljubljana 1996. •Sen, Amaria (1999): Oevek)pment :ts Kreedoni. Oxford University Press. Oxford. New York. SvetliCiC, Marjan (1993): Transformation t)f Central i:uri)pean ICcononiies and Cooperation svith Asian NICs: The Case of Slovenia, v: Ku-Hyun Jung. Dalchoong Kim, Kap-Young Jeong (ur.), ICast Asia and Kast-Central Kurope: Market-Oriented Reforms and Transformation, 199-219. Vernon, Ray (1998): In the Hurricane's l-ye; the Troubled Prospects of Multinational 535 i:nterprise.s. Harvard University Pre.s.s. Cimbridge Mass., I.ondon, l-ngland.