279 Najljubše darilo Boiična povcst. Splsal Ivo Trošt ližal se je Sveti večer. Kakor zvoki daljne, ijubke godbe se je bližal in potrkal na okno pri Mladenovih v naži vasi. Vsi so vedeli, da pride, vsi trije otroci so ga pri-iakovali z veseljem in bojaznijo. Mladenovi otroci so itneli tisti čas dosti opravila. Zvečer, ko jim je branila burja, niso mogli na izpre-liod s hišno ali na daljši izlet na saneh s služabnikora fcnlonom, ki je obenem tudi osebni služabnik in kočijaž gospoda Mladena. KVečer torej so marljivo deiali doma v igralni sobi priprave in igrače za ¦Ožično drevesce. V igralni sobi so se tudi učili podnevi, zakaj Mladenovi ¦0 bili bogati, pa niso poSiljali otrok v šolo. Vsako popoldne je prihajal feospod učitelj na dom in dopoldne gospica učiteljica k Mladenovim. V sobi Bri mizi, kjer so se prej igrali, se jc začela šola z vso resnobo in zabavo nkor doli na vasi. Dostikrat sta bili Je prekratki tisti dve utici. Seveda: ¦Oliko se je bilo treba pomeniti. Nazadnje so celo zapeli katero domačo, Re je imel gospod učitelj s seboj gosli. I Zjutraj naslednjega dne pa so izvrševali domaLe naloge. Hišna Katica He imela često zaraditega dovolj sitnosti. Spraviii je bilo treba pravočasno Biale zaspance izpod odeje, jih umiti in jih po zajtrku opozoriti na šolsko molžnost. Često se je zgodilo, da je mali Rado že umit in oblečen smuknil llazaj pod odejo, ko se je Katica bavila z Lino in Mirkom, ki sta bila na-padno še zaspana, da se jima ni ljubilo niti zajtrkovati. Mladost pa spanje. Baj je bilo tako lepo v topli sobi, dočim je zunaj sneiilo kakor da mora ptpraznili pred Božičem vse snežene zaloge pod nebom. Sveče so visele, dolge in blesteče, od streh kakor od stropa v postojnski jami kapniki. i Okrepčani s tečnim zajtrkom bi bili Mladenovi otroci 'vendar najrajši ^i vsi na sneg in led, toda: dolžnost je dolžnost. Vsak učenec, dasi še Hlad, ima že svoje dolžnosti. Mladenov papa zahteva, da se vsak njegovih Ktrok zaveda teh dolžnosti ter jih tudi izpolnuje. Pritrjala tnu je v vsem ¦Ospa mama. Toda z njo so bili lažji računi, ker je vselej našla primcrcn f&govor, ko niso imeli otroci izvršenih nalog. Ali ko so zgrnili zvezke na prejšnje mesto, se nauttlt ukazane odstavke, tedaj pa ven, ven na božji zrak, dasi mrzel kakor da je ušel naravnost s severnega tetaja, kjer razsvetljuje v tem času pol leta dolgo not veličastno Urepctajoči severni žar. m Mladenov gradič stoji nekoliko v klancu nad vasjo ob veliki cesti, skoro Ml samoti. Okolo so gospodarska poslopja, nižje doli ob vodi je skladišče ¦Bsa, veletrgovina, žaga in mlin. To so si ogledali že mnogokrat. Dobro za-Hii so šii v toplih kožuščkih naprej v vas prav do prve koče. B Neko dopoldne so se usiavili pred kočo, jo ogledovali odzunaj, potem Be odznotraj. Ubožna je bila že po vnanjosti, zakaj streha je kazala gola rebra, —». 280 ..— ¦ dimnik je tudi obupal, kdaj dofaka popravila, pa se je nagnil, oslabs] 0(j starosti. Okna in vrata so molče svedočila, da je minila že uprav čestitljiva doba, odkar so postavljena na sedanja mesta. Zob časa se je že nav^ij^i glodati ob njih robovih, zakaj burja ga je nadlegovala pri vjttajnem opia-vilu, pa se je zbal prehlada ter popustil; s tem pa je imela krajka gospo-dovalka utrto pot noter in ven. Branili so se je siromaki s cunjami v oknih namesto šip, s papirjem, starimi deskami in s kamenjem. Koča je bila samo šc po imenu last Ignacija Glasiča. Njen lastnik biva že nekaj let v Ameriki, kjer si bolan ne more prislužiti toliko, da bi po_ ravnal vožnjo k svojim dragim v domovino. Glasičeva mama je pred leti nabirala v gozdu pozimi suhih drv, da skuha otrokom kosilce. Dcbel sneg je bil tisto zimo in hud mraz. Od ad-ventne nedelje do svečnice niso izginile ledene cvetice s šip na oknih. Lačna trudna in slabo oblečena je počivala Glasička z bremenom v snegu in ne-koliko zadretnala. Sreča, da jo je dobil Mladenov lovec in zdramil; dremala bi bila v samo večnost. Malo živo je spravil domov. Tedaj je žcni ozebla leva roka, da je izgubila štiri prstc. Poleti se je že še nekam prcbilo, toda zima je privedla pod Glasi&vo streho tudi bedo. Pričakovali so očeta iz Amerike in se tudi bali, da se vrne bolan, onemogel, sebi in drugim v nadlego. Otrok so imeli Glasičevi petero. Najstarejši, Nace, je služil pri sosedu na vasi in pasel ter opravljal živino, ostali so bili za la posel še premajhni in preslabotni, pa so morali doma z materjo čakali v bedi in trpljenju — drugačnih časov. Kakor izginejo zjutraj dolgočasne mcgle z našili poljan, ko zasije zlato solnce in veli: ,V kraj, ve grde megle!" lako je zableščala radost pod bcirnim krovom Glasičevim, ko se je prikazala na pragu gospa Mladenova. Za hipec se je umaknila beda ter pomignila radosti, naj se naseli mcd Glasičevimi otroki. Gospa namreč ni došla nikoli brez primernih daril. Prav dobro ji je bilo znano, česa so Glasičevi najbolj potrebni. Celo oblcka je bila otrMom vselcj kakor umerjena, takšno jim je podarila. Velela je prinesti mleka, kruha in drugih živil, dovolila otrokom, da so si nabrali na žagi drv in se ogreli. Da, to so bili srečni časi. Mali Francek je zlezel na klop pri peči in začel prepevati s kosom kruha v roki. Lenčka ga je mirila in se mu smejala do solz, zakaj najrajša bi bila sama Vfiskala z njim do hripavosti. Joiek se je veselil poklonjene obleke in tistih časov, ko bo zopet mogcl v nji s tovariši v cerkev. Minka je pa sanjala kar ob belem dnevu, kako prijetno bi bilo, ko bi takšnole solnce sreče vedno sijalo v Glasičevo hišo. Po zgledu Mladenove gospe so se tudi otroci radi ustavljali pri Glasiču in prav otroci Mladenovi so bili poročevalci svoji dobri mami o vsem, česa nimajo pri ubožni družini. Tudi otroci Mladenovi navadno niso prihajali na vas h Glasiču praznih rok. Po navodilu svojih učiteljev in modrih roditeljev so lukaj spoznavali, kako hudo je, če človek nima najpotrebnejših stvari za življenje. —• 281 -~- Letos so si izmislili Mladenovi otroci, da presenetijo za Sveti večer nsičevo družino prav posebno. Miro je obljubil, da napravi jaslicc, ki jih ^tavi pri sosedu pod božično drevesce. Lina je skleniia, da splete Francku ilej par toplih nogavic in jih sama pripne na veje božičnega drevesca, ikaj Francek jc oni dan bos pobiral trske po snegu doli na žagi. Rado je ¦aredil mičnih podobic za drevcsce, svečic in pozlačenih orehov. Vse se pa mora izvrSiti na tihem in skrivoma, da ne zve mama, ki bo gotovo tudi kakor vsako leto obdarila Glasičeve za Božič. Za dobro delo pa ni nikdar zahtcvala ali pričakovala zahvale. Enako tudi njeni otroci, ki so poznali izrek: Dobro delo sc samo hvali. Zato so Mladenovi otroci iiste dni pred Božičem marljiTO uporabili vse proste ure, da so hiteli izvrševat, kar so obljubili. Prej učna in igralna soba se je takoj premenila v delavnico, kjer je bilo treba ntijno delati večer — 282 «— za večerom. In kako kratkočasno je bilo delo v dober namcn! Da bi |e zvedela mama a\i papa in jim očitala samoijubja, častiželjnosti — po kriv' ¦ ker skrbno skrivajo svoje izdelke. Cdo služabnik Anton, ki je od nekdai njih poseben zaupnik, ne sme vedeti ničesar, da jih ne izda. Oni ve{er ;i došel in jih motil pri delu, pa so urno poskrili vse. Niti gledati niso »narali njegovih priprav, ki jih je kupil lani, ko je spremljal nekega tujca, očetove™ znanca, po hribih, kjer 5e je naučil z njim napravljali v prirodi Iotogra(s|(e podobe. * * * Sveti ve&r se je približal. Njegova veličastna pesem je donela kakor mogočen spev mogočnih orgel črez hrib in plan v palačo in kočo. Donela je celo v našo vas, in nje glasovi so odmevali že čisto blizu. Otroci j/\la-denovi so jih čuli doli ob vodi pod klancem. Ljubko in sladko se je yasila božična pesem v bližajočo se Sveto noč. Večerna zarja je ožarila v pozdrav oblake in zasnežene gore. Vse je gorelo v bagru in zlatu, vse je hrepenelo v višave, med one ncdpzirne svetove, kjer sc duh osvobodi telesne teže ler plava prost — sam svet med svetovi in v neposredni bližini svojega izvora — Stvarnika samega .., Tiho se je bližala Svela noč v našo vasico, tiho k Mladenovim kakor spev znane, ljubke melodije iz daljave. Bližala se je in približala. Snežena odeja je krila prirodo, a nocoj se je v proslavo Svet^ noči celo njena bela barva prcmenila v bagrenordečo, škrlatno in naposleij celo vijoličasto. Komaj pa se je nad vasjo ustavil mrak, je pokukal skozi vsako oiino v liišo, kako pnrfnf so noco/ otrocf pn' jasficaft, kako prepevajb vesefe božičnice in časte božje Dete z resno mislijo na ono Sveto noč, ko je zares došel Mesija na svet. Mrak je imel nocoj preveč opravila in ni slišal, feako se je pridružil spcvu mogočne božične pesmi iz neznane daljave šo gias vseh zvonov v naši dolinici. Mogočen odmev se je razlegal daleč pod nebo, da so vztrepetavale zvezde na obzorju. Zdelo se je, da se vsa prirodit z|jja v samo eno pesern o Sveti noči, o tistem najblažjem trenutku, ko je Jlo-veštvu zasinil 2ar rešitve. Celo nebo je vnovič zažarelo na zahodu, zafarelo na vso raoč . .. V tem času je spremljala Mladenove otroke Katica h Glasičevjm na vas. Nebeško lep večer se jim je zdel, kakor da tudi nocoj prepevajo angelci na višavi. Kako ne? Vse so srečno dodelali. Katica je obijubila, da ne pove inami ničesar, kaj so pripravili Glasičevim. Tudi služabnik Anton J6 trdil, da nič ne ve, kaj so delali, dasi je bil pozneje še dvakrat zašel me:(i nje, pa so ga odpravili. Torej varnost na vse strani. Ali bo veselja, ko zažari božično drevesce! Rado prižge svečke pri jaslicah, potem razdele darove. Vsakdo je nesel sam svoje stvari. Tudi hišni so naložili v jerba^ z]ate orehe, mah za jaslice in nekaj jabolk. Anton je moral prinesti že pripravljeno smrečico, saj so rau otroci zložili zanjo iz lastnih prihrankov tri desetjce in devet vinarjev. —« 283 >~- Tcmno je bilo še v Glasičevi hi5i. Mati je z otroki odraolila angelovo češčenje in se zamislila v boljše čase. Niso bile vesele te misli ... Kar vstopijo nenavadni vasovalci: .Dober večerl Ej, mati, luči, luči prosimo! Srečen Božič, mati Glasičeva!" Mati ni mogla najti užigalic Je že tako, da ne moreš vzeti, kar bi najrajši, ko je najhujša potreba — kakor nalašč To ni prav nič oviralo Antona. Znan je bil v hiši, pa je postavil smrečico lepo na mizo, užgal sam svečico za svečico, da je žarelo obenem pred njimi božično drevesce kakor pričarano \z tal. Na vrhu se je lesketala zlata zvezda, na vejah so pa bingljali pozlačeni orehi, sladka jabolka, hruške, celo nekaj grozdov, venec kostanja, trzaškib fig, podobic iz malcga kruha, ki se je in kakor jili ponujajo na semnjih. To je darovala gospa Mladenova. Morda je Katici le slučajno po-ložila v jerbas, ko so odhajali h Glasiču. Potem so zložili otroci Mladenovi vsak svoje izdelke: Lina nogavice in par toplih zapestnikov, Miro je razložil jaslice, kakor je navada in se tudi spodobi, a Rado dve lični škatlici: v eni svoj stari molitvenik za Joška, ki se je komaj lani zares lotil branja, v drugi pa svinčnik, ki piše rdeče in modro, tri peresnike, pest peres in svoj nožek, ki mu ga je podarila teta za god. Služabnik Anton je odštel med obe škatljici se tri desetice in devet vinarjev, ki so rau jib otroci zložili za stnrečico; Katica je pa postavila poleg nogavic za Francka Je par novih Creveljčkov, da se je Lini storilo inako, zakaj se ni ona sama domislila kaj takega. Saj ima denar, ki ga je dobila od krstne kumice iz Trsta. Nato se odpro vrata, v hišo pride Mladenova dekia, položi pred izne-nadene otroke poln jerbas ter začne razkladati iz njega darila GlasiCevim otrokom. Vsi so dobili tople obleke in jedil za praznike. Niti Nace pri sosedu na vasi ni bil pozabljen. Mater so obdarili z veliko zhusko mto in parom gorke obutve. Vsi so strmeli — darovalci in obdarovanci — v blesteče božično drevesce kakor v samo srečo bodočih dni. Tako se smehlja človeku sarao resnična sreča in samo na Sveti večer — samo enkrat v življenju. Vsi so bili presenečeni. Služabnik Anton je celo zažgal košček magnezije, da je borna soba zasijala kakor kraljevska dvorana z vsemi navzočimi v nebeško lepem svitu; potem je odšel služabnik domov. Za pečjo pa se je oglasila mala Lenka z velikim konjem iz malega kruha v roki. nOj, srečni čas gre zdaj na nas, iz nebes veseli glas . . ." In vsi so pomagali, Katica in dekla celo s solzami v očeh. Dolgo, dolgo so peli . . . Ko so se vračali Mladenovi domov k božičnici, je vprašal mali Rado: »Ali bo tudi pri nas tako lepo?" — »Še lepše," je zatrdila dekla. Miro in Lina sta pa premišljala, da je najbrž kakorkoli zvedela o nji-liovem početju mama, in potem bo grajala foli rade volje izvršeno delo milosrčnosti za usiljivo, stremeče po javni pohvali . . . Krasno božičnico so imeli tisto leto pri Mladenovih. Najstarejši sin Miro je trdil, da ni bilo še nikdar tako lepo. Saj se je zdelo, da se že od mraka, ko je zapel zvon na vasi, ponavlja po vseli hišah in v vseh srcih 284 velifastna hannonija nikdar končane, najlepše božične pesmi, ki doni v naj-Ijubeznivcjših kiticah od prizora do prizora, pesem o Sveli noči, o pocziji nedolžnih src, polnih svetih, najnesebičnejših čuvstev. Sveti večer jim je samo ena mehka, Ijubka, nikdar dopeta božična pesem. Toda še Ijubkejša, loplejša, veličastnejša in lepša — krona te noči je bila otrokom v srcih zavest o srečno dovršenem činu miloirčnosti. To je bil šele poezije tega večera pravi čar, nepojmljiv vsem onim, ki žanjejo plačilo za dobro delo na svetu. AH ni prišlo božje dele na svet, da poniDga drugini? Ali za plačilo? — Kakšno? O, Ijubezen nesebična, kako tc je polna noč božična! Le doni, vesela božična pcsem, le odmevaj po vseh planjavah slo-venske domovine: Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki umcvajo božično harmonijo. Le doni, le doni!... Tcden pozneje se je vnovič bleščalo pri Mladenovih božično drevesce. Praznovali so Silveslrov večer. Zopet so odmevali zvonovi. Nocoj so pcli slovo staremu in pozdrav novemu lctu, novemu kralju, ki ga je samsi Iju-bezen. Lepa je bila ta pesem in pretresljivo resna obenem, zakaj vsakdo gleda, da ta večer obračuna sara s seboj, koliko je že storil res dobrega in naptavi načrt, kako mora uvavnati bodočnost, da bo vedno bolje. Resno ga nato spominjajo zvonovi. —« 285 m— Starega leta večer! Tudi pri Mladcnovili je bil obračun. Božično dre-vcsce je sijalo v novi krasoti in novih darovih. Pod njim so bila tudi otrokom namenjena posebna darila. Posebno sta ugajali dve fotografski sliki dovoij veliki in razločni in v lepo izdelanih okvirih. Segli so najprej po slikah .. ,Jej, jej," se ogjasi Miro, ki je oglqdaval prvo sliko, ,jej, ta-lc je prav ukšna kot naša Lina. Hi-hi-hi! Na mizi sedi, pa plesti hiti. Hi-hi-hi! Kdo pa tukaj-le žaga? Naš Rado, hi-hi! In to-le smo pa mi. Miro, hi-hi! — Pa (udi luč je naša ..." Jn ti-le črevlji - ali niso moji?" vpraša Rado. nIn te-le knjige?" - ,Moj lok." ,Vse naše in mi —" »Tudi naši* - - pristavi gospodar veselo. Miro je pokazal siiko vsem navzočim. Siuiabnik Anton se je muzal, domača gospa je komaj premagovala srčno veselje. Slednjič so se pogledi vseh uprli v očeta in mamo: odkod ta sjika! Samo Katica jo je še ogledo-vala natančneje in opazila v spodnjem kotu droben listek z napisom: Moje najljubše darilo. M. M. (Maša Mladenova.) Katici je bilo znano, da je lo sama domača gospa in se skrivaje ozrla k nji, češ, že umevam. Miro je potem hitel še k drugi sliki. Tudi tukaj je spoznal najprej sebe in bratca s seslrico, poiem Katico, a pozneje: Frajjcka, Joška in Lenko Glasičevo, razločil celo izdelek svojih jaslic pod smrečico, Linine nogavice in pozlačene orehe na božičnem drevescu. Katica je pogledala tudi tcj sliki v spodnji kot okvira. Tatn je bil bel listek, na njem pa besede: Moje najlepše darilo. J. M. (Josip Mladen.) Tako se je namreč podpisoval hišni gospodar. Vsi so vedeli, kaj pomenijo te besede, in v srcih je vzkipelo vesclje, da bi bil Rado kar vriskal naravnost h Glasiču in tani razkaMl svoje darove in povedal, kaj je na slikah. Tedaj se oglasi gospod Mladen in reče: .Ljubi otroci! Na obeh slikah je vaše dobro delo. Odveč bi vam bila moja po-hvala. ,Oni, ki delajo zato, da bi jih hvalili Ijudje, so že prejeli svoje plačilo.' Tako sv. pismo. Pohvaliti moram samo resnično milosrčnost, ki odseva z obeh slik, kakor tudi Antona, ki je znal ubrati najprimemejši trenutek ter vas fotografski naslikal, kadar se niste nadejali. Vrlo dobro." Gospa Mladenova je točila solze veselja, Katica je spravljala novoletne darove, otroci so se pa veselili zavesti, da so zopet ravnali prav . . . Zunaj so še peli zvonovi, kadili so Ijudje z oljčnimi mladikami po liišah in raolili, prepevali ob jaslicali, dočini je v prirodi donela veličastna božična pesem o neskončni božji Ijubezni, kakor ubrani napev daljaih orgel se je razlegala v srcih usmiljenih zemljano^1 . .