8654 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P,P. 126 66001 KOPER Primorski iJJ: nevmk Struna plačana v gotovini ^ Abb. postale 1 gruppo Cena *-()() lir Leto XXXV. Št. 47 (1 0.266) TRST, nedelja, 25. februarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI ^DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZaJcriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SloveniJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Ne bomo več tiho Ogrizena kampanja proti take-.8 zakonu v korist Slovencev v J8**!', ki bi zaslužil označbo, da * Slobalen, se nadaljuje predvsem Trstu in v videmski pokrajini, "^teje v vzhodni Benečiji. Glasilo Liste za Trst, ki je kam-JJ»Io sprožilo na način, ki spomi-,a na nacionalistično, Slovencem sprotno vzdušje v času liberalno-/donalne vladavine na tržaški ob- • 8j za časa Avstrije, spominja na »'stične čase in na prvo deset- . 'e Po tej vojni, s posebno nasla-objavlja vse, kar našim zahte-881 nasprotuje, istočasno pa uredbo tega lista ne pozabi pripi-kurziva in polemizirati s tisti-1 avtorji dopisov, ki jili list ob-ki se z alarmantnimi prika-0 »slovenski nevarnosti* ne stri- Tildi Piccolo, ki se ima za nepri-r&nskega, je veliko bolj radoda-c 8 s prostorom do tistih, ki naši ^°v'ti zaščiti nasprotujejo, kakor 'istih, ki jo zagovarjajo, ^asebne radijske postaje v Trstu, <7*® nekatere, naravnost živijo od bonskih prispevkov, ki so polni ...Mašiva, šovinizma in nezasliša-Jj 'a*L ki treznega človeka pre-j ,S8ln ob tem, ko sliši do kakšnih . ključkov so nekateri zaslepljeni kratkovidneži sposobni priti. ■ " Beneški Sloveniji se prav taji* Vračajo časi, ki bi jih tako ra-' Pozabili. Vsakokrat, ko pride do ^S|,ejših razpravljanj o tem, da j. 8'ovenci videmske pokrajine res Venci in da jim je zato treba v kbati narodnostne pravice, pred-Pouk v slovenskem jeziku, i dvignejo sovražne sile, ki hoče-. 5 Pritiski, z lažmi in zvijačami .^Prečiti, da bi te pravice bile "Sne. J 8fi, preizkušeni sovražniki Slo-/c»v, nabirajo danes po beneških /‘venskih vaseh podpise proti u-lt8'a slovenskega jezika v šolah in u *avzemajo za fakultativno po-k*^*Je beneškega narečja, kajti j/^ajšnja kultura da je bila ve-8 avtonomna. J?^rža' lPise pa pobirajo državni in >ki *avn' uradniki: učitelji, občin- W,'ajniki, pismonoše, uslužbenci Ji GL. »Gospodarji*, pravi Petar jL*ajurac v Novem Matajurju, so 'iv *abkne ljudi, ki laiiko opravah! ^Ve s'užb' v enem dnevu. To ,,70 opravljajo iz hvaležnosti, da ^ "bi «gospodarji* priskrbeli služ-, 70n,a in jim ni bilo treba iti buhom za kruhom. 'kt °Venc' na Tržaškpm in Gori-|,i 81 sino se zavestno vzdržali, da d,,v slovenskem tisku sistematič-(tjii^Sovarjall in polemizirali s d 'Svi, so naravnost vpila po lij. Primerni reakciji. To naše stanj 8 smo tudi napisali in je bila kJ priložnosti izražena tudi želv, naj vsedržavne stranke pojas-i|a *'° svojim članom in volivcem, kJ* *reba končno dati naši skupil temeljne pravice, če ne za-Hol|J..druKega, vsaj zato, da se izid ™ obveznosti resolucije, ki so (||i* * * * V rimskem parlamentu predlo-Hr* Poslanci vladne večine (KD, ' ' PSI, PSDI in PRI) ob ratifi- šcijj >d4 nsimskih sporazumov. Kot je je vlada s to resolucijo ob-ijv8®- da «poskrbi za ustrezne ld4?fnen'e za zagotovitev popolne Id | “Pravnosti svobodnega razvo-8 globalne zaščite slovenske na- S rodne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini*. Z našim stališčem smo menili, da Italijan Italijanu lažje in bolj prepričljivo dopove, kakšne pravice mora manjšina uživati, zato da se ohrani. Nekaj prispevkov Slovencev v italijanskem tisku je prispevalo k razčiščenju. Kaj so stranke storile, da bi prepričale ljudi, na katere imajo vpliv? Slovencem nasprotne sile, predvsem konservativni del Liste za Trst, ki je v sami listi najbolj vpliven, skrajna desnica in posamezniki so v ofenzivi in širijo svoj vpliv na javno mnenje. Od strank se je v protišovinistični gonji najbolj angažirala KPI, kar je tudi razumljivo, ker je bila zaradi svojega osnutka zakona najbolj napadana. Preveč odsotna je bila socialistična stranka, ki je tudi predložila svoj osnutek in bi bilo pričakovati, da ga bo učinkovito branila. Krščanska demokracija se je končno oglasila, toda na način, ki nas je popolnoma razočaral. Naš poziv strankam, naj prepričajo svoje pripadnike, da je naši skupnosti potrebno zagotoviti zaščito, je bil namenjen predvsem krščanski demokraciji, saj bi prav v njenih vrstah bila taka politična akcija najbolj potrebna, bodisi zaradi tega, ker so v tej stranki skupine, ki nam niso naklonjene, bodisi zato, ker si KD lasti pravico dokončno odločati, kolikšne pravice naj uživajo manjšine v Italiji. Dolgo časa smo pričakovali stališče KD. Končno smo ga pred dvema dnevoma dobili in nas je globoko razočaralo. Namesto vsakodnevnega prepričevanja o potrebi zaščite, oznanja kot ((nesprejemljiv vsakršen poskus instrumentalizaci-je problema slovenske manjšine z izsiljevanjem in demagoškiini cilji*, govori o «NARAVNI občutljivosti javnega mnenja*. Oblika zaščite naj «ustreza realnim krajevnim razmeram*, zavzema se za «razčlenjeno politiko zaščite*, pravico slovenskega jezika pa omejuje na «uporabo slovenskega jezika v odnosih do različnih oblasti s strani posameznika, povsem nekaj drugega kot uvedba umetnih oblik dvojezičnosti*. Izrazi instrumentalizacija, dema-goški cilji, naravna občutljivost javnega mnenja in omejitev pravic so vzeti iz arzenala tistih, ki govore, da sicer so za priznanje pravic naši manjšini, hkrati pa postavljajo take omejitve, ki bi v praksi podaljšale sedanje skoraj brezpravno stanje naše skupnosti. Mislimo, da smo z izjavo KD prešli v drugo fazo, ki nam narekuje razmislek in temu primerne ukrepe. Naše zadržanje si je verjetno marsikdo razlagal kot znak i.emo-či, strahu ali odpovedi. Da ne bo dvomov o naši odločnosti, da orno pripravljeni boriti se do skrajnih meja za tak zaščitni zakon, ki nam bo dal osnovne narodnostne pravice, ne bomo več tiho. Skušali bomo prepričevati dobronamerne, slabo informirane in tiste, ki ne poznajo, kaj pravi sodobna teorija o pravicah manjšin in kakšna je drugod praksa. Ostri bomo do tistih, ki vedo, za kaj gre, toda so zastrupljeni z nacionalizmom in šovinizmom. BORIS RACE NA ZAHTEVO ZDA IN NEKATERIH DRUGIH DRŽAV Varnostni svet OZN razpravlja a položaju v jugovzhodni Aziji Kitajske čete so ponekod prodrle do 35 km v notranjost Vietnama - SZ pošilja v Hanoi orožje in vojaške svetovalce NEW YORK - V ozračju velike napetosti se je v varnostnem svetu OZN pričela razprava o položaju na Indokitajskem polotoku, kar pomeni, da sta na dnevnem redu tako kitajski poseg v Vietnamu, kakor tudi prisotnost vietnamskih oboroženih sil v Kampučiji. Po prvih posegih so razpravo prekinili in se je nato nadaljevala zvečer. Predstavnik ZDA Andrew Young je v uvodu poudaril, da se Združene države ne bodo vmešale v spopad. Zatem pa je predlagal, naj VS OZN zahteva takojšnjo prekinitev ognja na bojiščih in umik vseh tujih čet iz držav jugovzhodne Azije. Države tega področja naj bi se obvezale, da bodo svoje spore reševale na miroljuben način, pri čemer bi lahko sprejele mednarodno posredovanje pod pokroviteljstvom generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima. Glede Kampučije pa je predstavnik ZDA dejal, da bi si moral hmerski narod svobodno izbrati svojo vlado, ki naj spoštuje človekove pravice. Sovjetski predstavnik Mihajl Harlamov pa je zahteval, naj VS OZN obsodi Kitajsko zaradi agresije, naj nemudoma zahteva u-mik kitajskih čet z vietnamskega ozemlja in naj pozove vse države članice, naj prenehajo z dobavo orožja in razstreliva ter tehnično - vojaške opreme Kitajski. Predstavnik SZ je dejal, da je »propadel poskus Kitajske, da bi nadzirala Indokitajski polotok s pomočjo Pol Potove kliko. Zato., je pekinška vlada, v isti namen, napadla Vietnam s severa, je izjavil Harlamov, ki je nato poudaril, da bodo SZ in druge socialistične države nudile Vietnamu vso potrebno pomoč. Kitajski predstavnik Čen Ču je ponovil, da gre za »omeje protinapad kitajskih sil, ki so odgovorile na vietnamsko izzivanje*. Kitajska, je poudaril čen Ču, «noče niti pedi vietnamskega ozemlja in se bo umaknila, ko bo protinapad obrodil sadove*. Predlagal je tudi pogajanja, ki naj bi potekala v za obe državi sprejemljivem kraju. Z bojišč poročajo, da so kitajske čete ponekod prodrle do 35 km v vietnamsko ozemlje. Po zasedbi nekaterih glavnih mest obmejnih pokrajin se kitajske čete pomikajo proti mestom Lao Cai, Cao Bang in Lang Son. Ker gre za izredno hribovita področja iz Ha-noia poročajo, da vietnamske teritorialne enote z gverilskimi metodami ovirajo napredovanje kitajskih oddelkov .predvsem na cesti za Lang Son, od koder bi o-grožali glavno mesto Hanoi, okoli katerega vietnamske redne čete sklepajo obrambni obroč. V ta namen naj bi Vietnam odpoklical svoje čete iz sosednjega Laosa. V Hanoiu priznavajo zasedbo mesta Lao Cai. V SZ se nadaljuje množična kampanja obsojanja Kitajske. Grožnje s »kaznijo* je včeraj ponovil maršal Viktor Kulikov, ki je po televiziji omenil »pomoč rdeče armade napadenemu mon- Titovo pismo Hua Guofengu PEKING - Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je naslovil kitajskemu predsedniku Hua Guofengu poslanico v zvezi s položajem na azijskem jugovzhodu. Pismo je izročil jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Mirko Ostojič zunanjemu ministru Huang Huaju. golskemu ljudstvu* v letu 1939 in «zmago nad japonskimi agresorji na Halhing Holu*. Gre za področje, ki se sedaj nahaja na kitajskem ozemlju. SZ je medtem okrepila svojo pomoč Vietnamu. V Hanoiu je prejšnjega dne pristalo šest tovornih letal »antonov* z najsodobnejšo vojaško opremo, orožjem in večjim številom sovjetskih vojaških svetovalcev. V Peking pa je prispel ameriški zakladni minister Blumenthal, ki baje namerava izročiti kitajskim voditeljem Carterjevo poslanico. RIM — Tajnik PSI Bettino Craxi je v svojem uradu sprejel romunskega veleposlanika Margineanu-ja. Ta ga je seznanil z romunskimi stališči v zvezi z vojno na ki-tajsko-vietnamski meji, obenem pa mu je izročil pismo z voščili romunskega predsednika Ceause-scuja za njegov 45. rojstni dan. LAOS Zemljevid ozemlja ob kitajsko - vietnamski meji. Kot kaže, so Kitajci zasedli mesti Lao Cai in Lang Son, ki ležita ob železniški progi za Hanoi in sta torej strateško zelo pomembni. S križci je označeno področje Vietnama, ki ga zasedajo kitajske čete, puščici pa označujeta glavni smeri, po katerih Kitajci s svežimi četami zamenjujejo utrujene vojake na meji NOVI MANDATAR SPREJEL DELEGACIJE PSI, PSDI IN PRI Drugi krog posvetovanj odločilen za La Malfo Zvečer se je pogovarjal tudi s predstavniki neodvisne levice Zdi se, da La Malfa ne bo ponovil predloga o «paritetni vladi> Zaradi tradicionalnega Novinarskega plesa smo včeraj zaključili z delom v uredništvu Primorskega dnevnika ob 19. uri in so morda nekatere vesti pomanjkljive. RIM — Razplet vladne krize lahko pričakujemo prihodnji teden. To je jasno dal razumeti poverjeni predsednik Ugo La Malfa v razgovoru s časnikarji po srečanjih, ki jih je imel s predstavniki PSI, PSDI. PRI in Neodvisne levice. La Malfa je namreč najprej u-gotovii, da vlada še precejšnje soglasje med strankami razpuščene večine narodne enotnosti, posebno še, kar zadeva boj s terorizmom, strogost v gospodarski politiki in nujnosti demokratične solidarnosti. Toda kostanj, ki se še peče v žerjavici in po katerega bo moral prej ali slej, o-staja vprašanje sestave nove vlade. KD je predvčerajšnjim dala jasno (in ostro) razumeti, da ne bo nikakor dopustila, da bi v vlado vstopili komunisti. Pod takimi pogoji bi namreč KD bojkotirala vsak sporazum in dejansko preprečila sestavo večine narodne solidarnosti. Na drugi strani so komunisti res potrdili svoje zahteve, vendar pa so jih — vsaj v besedah — nekoliko omi- lili in poudarili, da čakajo na predloge La Malfe. V igro »navzkrižnih vetov* so včeraj hrupno vstopili socialdemokrati, ki so tako nepričakovano priskočili na pomoč demokristjanom, Njihov tajnik Pietro Longo je namreč med včerajšnjim razgovorom dejal La Malfi, da PSDI ne bo podprla vlade, če bd v njej sedeli komunisti »tudi dobro zamaskirani*. Skratka, PSDI noče v vladi niti komunističnih ministrov, niti strokovnjakov iz vrst KJP1, niti predstavnikov neodvisne levice, ki bi bili izvoljeni na listah KPI. Odprto ostaja vprašanje, ali bi socialdemokrati sprejeli v vlado neodvisne levičarje, ki niso parlamentarci, pač pa priznani strokovnjaki. Vsekakor velja, da je PSDI s svojim «vetom» še precej zapletla La Malfove napore in jih hote obsodila na skoraj gotovi neuspeh. Druga delegacija, ki jo je La Malfa sprejel so bili socialisti. Craxi, Signorile in drugi so prišli s srečanja nasmejani in zdelo se je, da so pozabljeni še nedavni spori in psovke, ki sta jih Craxi in La Malfa naslavljala preko svojih glasil. Craxi je celo preklical namige na La Malfovo starost, ko je časnikarjem na vprašanje, kako se mu je zdel poverjeni predsednik, odgovoril: »Kar pomlajen je*. Glede politične vsebine krize je Craxi ponovil, da bodo socialisti konstruktivno sodelovali, kot doslej, pri snovanju nove vlade narodne enotnosti. »Mi nismo postavljali vetov*, je dejal socialistični tajnik, »zato ni naša naloga, da rešujemo ta problem, ki ga morata rešiti veliki stranki.* O vetu PSDI Craxi ni dejal niti besede, kar naj bi pomenilo, da ga najbrž ne skrbi preveč. Razumljivo je, da La Malfo skrbijo predvsem stališča KD in vzporedno zahteve KPI. Kaj storiti? Craxi je časnikarjem dejal, da se mu zdi. da La Malfa ne misli na »paritetično vlado* s strokovnjaki, pač pa na «nekaj drugega*, kar naj bi vsekakor pomenil obnovo večine narodne enotnosti. Za kaj gre socialistični tajnik ni hotel povedati. La Malfa pa je tudi bil zelo zapet. Napovedal je samo, da bo poskusil govoriti o strukturi vlade prihodnji teden, ko bo opravil drugi krog posvetovanj. Tedaj bo kocka padla, (sts) """'Himni H mm iliniiiiillininiiiiliiMiilimM«'"" ■iuiiiiiiimiiiiihiiihiii n iiiiiillilMiiniiiimtiiliiinmiiHimiliiiliiiiiliMiuiiiiimiiii m Protislovensko spletkarjenje «prijatelja Slovencev Huperacija Ciceri* je v polnem »lil* Ore, kot bi kdo utegnil mi-to ’ *a vohunsko zadevo, podob-za časa druge svetovne o kateri je bilo napisanih ef.et'ne knjig ter kake pol du-tre,, blrnon. Protagonist ni tokrat lu>i špijon Cicero, ampak dr. Cie eri, primarij stomatološke0 pddelka videmske bolnišni-g*orišče pa niso tuje amba-1o v Tokiu med drugo svetov-ampak beneške doline •ejjjJ!* Dr. Ciceri je namreč pred-Snih nekakšnega odbora (imena h 818 članov nam niso znana), te!el PoteOuje za razpis ljudskega *fr): endtma proti priznanju ob-'iti8 ^ovenske narodnostne manj-l%V. izhodnem delu videmske ti» rJ,Tie. v ta namen •tcicerian-*CjL °' jih je prekrstil *Novi Mo-bkj • že nekaj mesecev zbirajo Soj P°d peticijo, ki jo name-» sJP Poslati oblastem s pozivom jj ‘fcanju referenduma. L J Pa piše v peticiji, pod kate-Njj. Pienda že zbrali okrog 1.500 )e °p? V premisi poudarja, da \‘a 'vzhodna Furlanija» že od >!!-0vine (neandertalci?) se-iNi Furlanije, in da je ikra-'•rjfZ kultura», seveda brez vsa-°žnalce, venomer bila avto-8a* Pa tudi, da je bil »jezik v družbenih odnosih od zmeraj i-talijanščina». Sledi zaskrbljeno u-gotavljanje ipritiskov jasne politične in strumentalne narave s strani dobro znanih elementov, ki bi hoteli pretvoriti zgodovinsko, družbeno in politično stvarnost Vodiških dolin in Rezije», iz česar izhaja popolno nasprotovanje poučevanju turadne in knjižne slovenščine, ki bi razvrednotilo pravo naravo našega starega narečja». In kakšne so zahteve, ki jih vsebuje peticija? Na prvem mestu je predlog, da naj bi za zaščito iljudske kulture» in ikrajev-nih tradicij» uvedli »neobvezne tečaje krajevnega dialekta, tradicij in zgodovine». Kam meri ta predlog, se pravi, kaj naj bi na teh «neobveznih» tečajih poučevali, je razvidno iz ostalih, mnogo manj dvoumnih zahtev: prvič, da se *v družbenih odnosih in toponoma-stiki ohrani raba italijanskega jezika*, drugič, da »se spoštujeta londonska pogodba in osimski sporazum, ki ne priznavata obstoja slovenskih manjšin v videmski pokrajini*, in končno, da se »celotni problem namišljene slovenske etnične manjšine v vzhodni Furlaniji (videmska pokrajina) podvrže referendumu*. Da jt peticija naperjena proti priznanju pravic slovenskega prebivalstva v Benečiji, je kljub določeni hoteni dvoumnosti povsem jasno. Da je predlog o tečajih v narečju samo vaba za naivneže, je razvidno iz zadnjega odstavka, ki govori o mamišljeni manjšini*. Če te manjšine ni, čigavo narečje naj bi torej poučevali? Slovenskega prav gotovo ne. Toda to dvoumnost zbiralci podpisov, ki od novembra lani vestno obiskujejo vsako hišo beneških dolin, na široko izkoriščajo. Ljudi sprašujejo, ali so za poučevanje narečja na šolah, in ko jim ti pritrdilno odgovorijo, jim pomolijo peticijo pod nos. Žal je že marsikdo takemu početju nasedel. (J-porabljajo pa tudi druge metode: nekatere sprašujejo, ali so za 1-talijo ali za Tita, ustrahujejo jih, da bodo ukinili italijanske šole in jih nadomestili s slovenskimi, u-porabljajo pa tudi druge, bolj neposredne in osebne oblike pritiska, do grožnje, da jih bodo prisilili k izselitvi v Jugoslavijo ali jim odvzeli pokojnino. Kdo pa so ti tcicerianci*? Očitno so bili zelo preudarno izbrani med tistimi, ki imajo vsakodnev ne stike s prebivalstvom: od uči telja do vismonoše, od občinskega tajnika do taksista. Med zbiralci podpisov pa najdemo tudi politič- no angažirane ljudi: občinske svetovalce ali sekcijske tajnike PSDI in predvsem KD, pa čeprav se nobena od obeh strank ni javno zavzela za Cicerijevo pobudo, ampak se je nasprotno Krščanska demokracija od nje javno distancirala. Postavlja se torej vprašanje, kdo stoji za dr. Cicerijem in njegovimi zbiralci podpisov in kakšni so cilji te pobude. Ne da bi se tu spuščali v sociološka ali politološka razglabljanja, je pa vendarle nekaj na dlani: gre za poskus pogojevanja političnih sil in v prvi vrsti Krščanske demokracije v trenutku, ko se nekaj premika in ko bo moralo priti do take ali drugačne rešitve za probleme Slovencev v videmski pokrajini, se pravi za probleme, o katerih se je dolgo let trdilo, da sploh ne obstajajo. Sicer pa sam Ciceri vneto zanika, da bi kdo istal za njim* nasprotno, trdi celo, da je »pri jatelj Slovencev*. To »prijatelj stvo* pa mu ne brani, da bi go govoril o «absurdnih zahtevah* ki naj bi jih vseboval zakonski o snutek KPI o globalni zaščiti. Po njegovem ta osnutek »tepta vse človekove pravice in enakopravnost med manjšinami in večinami» ter je le «poskus slovenizacije po- krajin Videm, Gorica in Trst*. Na žalost vemo, da je takih «prijateljev Slovencev* nič koliko in da se najdejo tudi taki, ki jim verjamejo. Prav zato pa je potrebno, da se taki «prijatelji» razkrinkajo, da se razkrijejo njihovi pravi cilji, ki so na las podobni ciljem najbolj zakrknjenih nacionalistov in fašistov, kot so si zelo slične tudi metode. Ostaja še vprašanje, kakšne posledice bo lahko imela Cicerijeva pobuda. Prav gotovo je, da zavzemanje za ljudski referendum ne bo imelo uspeha, saj noben referendum ne more zanikati dejstev. In obstoj Slovencev v videmski pokrajini ni nekaj cnamišljenega*, kot trdi dr. Ciceri, ampak je dejstvo, ki ga niti stoletno teptanje vsake narodnostne pravice ni moglo izbrisati. Bolj konkretna pa je nevarnost, da bi se nekatere politične sile pustile pogojevati in zavzele še bolj zmanjševalno stališče do problemov Slovencev videmske pokra jine, kot so ga doslej. V tem po gletfu pa bo odnos do Cicerijeve pobude tudi pokazatelj politične in demokratične zrelosti pri obravnavanju problemov zaščite slovenske narodnostne skupnosti. TOM MARC Usoden nesporazum vzrok smrti nekega zdravnika RIM — Tragičen zaključek za sledovanja ob Tiberi. Šofer avtomobila »porsche* je vozil prejšnjo noč z ugasnjenimi lučmi vzdolž re ke, ko mu je nekaj ljudi zaukazalo, naj se ustavi. 36-letni kalabrijski zdravnik Luigi di Sarro avtomobila ni ustavil, še odločneje je pritisnil na plin; očitno je mislil, da ga hočejo neznanci ugrabiti. Za čelo se je zasledovanje po rimskih ulicah, zasledovalci pa so u-speli blokirati zdravnika in njegovega sopotnika, nekega mladega Angleža, na Trgu della Rnve-re. Takrat se je neka oseba z revolverjem v roki približala zdravnikovemu avtomobilu, ta pa je še enkrat pritisnil na plin in skušal ubežati. Vendar se je obo roženi neznanec vrgel na prednji del avtomobilu in sprožil pištolo, krogla pa je nesrečnega zdravnika smrtno zadela. V središču te tragične zgodbe pa stoji očiten nesporazum, saj so bili neznanci nič drugega kot karabinjerji v civilu. Kdo pa se bo v teh časih sredi noči ustavljal na poziv neznancev in tvegal u-grabitev, pa čeprav gre za može postave? SKUPAJ Z DVEMA ITALIJANSKIMA STUDECTOMA V ITALIJI ARETIRALI NEMŠKA TERORISTA Baje sta člana znane teroristične organizacije «Rote Armce Fraktion»-V ukradenem avtu našli mnojo orožja BOLOGNA — Sprva je kazalo, da gre za običajne avtomobilske tatove. Šele po aretaciji je policija ugotovila, da je zajela verjetno štiri nevarne teroriste, dva Italijana in dva Nemca, ki naj bi bila celo člana nemške teroristične organizacije »Rote Ar-mee Fraktion*. Aretacija, do katere je prišlo baje že v torek zvečer pri Parmi, vesti pa do včeraj niso sporočili, prvič do trjuje povezavo med italijanskim in nemškim terorizmom. Aretirani so 23-letni Rocco Martino iz Curta pri Cosenzi, 24-letna Carmela Pane iz Salerna (.oba študirata na univerzi v Pia). 25-letni Rudolf Emanuel Piroch iz Berlina in 24 letna Gabriela Johanna Hartvvig iz Niimberga. Piroch je bil že pred časom obsojen na 4 leta zapora, ker je zagnal bombo proti neki policijski vojašnici v Frankfurtu. Že tedaj je izjavil, da je «poklicni terorist*. Oba Nemca ie policija dalj časa nadzorovala zaradi njune teroristične dejavnosti, oktebra na sta se izmuznila nadzorstvu in niso ugotovili, kam sta izginila. Na zaslišanju v Parmi aretirani sploh niso odgovarjali ampak so le izjavili, da ne priznavajo državne oblasti. Vsekakor je takoj po aretaciji policija uvedla vrsto hišnih preiskav v Pizi, v Turinu, v Milanu in v Bologni. Po Drvih vesteh naj bi dale te preiskave izredno pomembne rezultate in kaže, da jc četverica odgovorna Sodniki obsodili 4 paznike videmskega zapora VIDEM — Po treh urah in pol posvetovanja so sodniki videmskega sodišča prebrali razsodbo, glede zadeve v videmskem zaporu, ko so marca 1978 odkrili široko trgovino mamil, ponarejenih ban kovcev in »prodaje* načrtov za beg. »Trgovino* so seveda imeli v rokah zaporniki sami ob podpori nekaterih paznikov. Sodniki so oprostili 15 osumljen cev, obsodili pa ostalih 13, med njimi tudi štiri paznike videmskega zapora. Jutri razsodba na prosecu Lockheed RIM — Jutri dopoldne bo u-stavno sodišče izreklo razsodbo na procesu zaradi škandala Lockheed. Vse zagovornike in tožilce so namreč že v petek obvestili, naj se zberejo v sodni dvorani jutri ob 11. uri. Sodni zh.ir je zaprt na posvetu v palači Salvlati, kjer so sodnikom uredili začasno bivališče, vse od 6. februarja. Gre vsekakor za najdaljši posvet v zgodovini italijanskega sodstva, kar ie tudi razumljivo. glede na dejstvo, da se prvič nahajata na zatožni klopi ministra, obtožena kaznivih dejanj v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Kot je znano, proti razsodbi ustavnega sodišča ni nobene možnosti priziva. Če bosta torej Gui in Ta-nassi. ali vsaj eden imed njiju. obsojena, bosta torej morala takoj v zapor. Tudj glede na to dejstvo je povsem jasno, da vlada za proces izredno za nimanje. tudi v tujini. Po vsej verjetnosti bo italijanska televizija direktno oddajala branje razsodbe. za zadnje atentate v Toskani. Preiskovalci sedaj ugotavljajo, kam je bila namenjena skupina teroristov. Kot kaže, so imeli v Milanu zmenek z nekim pajdašem, ki pa jih je čakal zaman. Teroristi so se takoj vdali in se niso upirali. Le Nemka je potegnila iz žepa pištolo, a so jo policisti onesposobili. Očitno so se bali oboroženega spopada s policijo, kajti če bi prišlo do streljanja bi zelo verjetno avto eksplodiral. V prtljažniku so bile namreč skrite tri izredno močne bombe. Sicer pa je bil prtljažnik poln orožja: poleg samokresov, ki so jih imeli teroristi v žepih, je policija našla v prtljažniku približno 100 nabojev ter tri zavoje trotila in razstreliva za kamnolome z vžigalno vrvico. Poleg tega so imeli teroristi še nekaj ponarejenih dokumentov, žensko lasuljo, volneno kapuco In dva klobuka, (bbr) RIM — Včeraj so italijanske o-blasti izročile kustosom zagrebškega muzeja sliko slikarja Ja-copa da Vaienza, ki je živel in ustvarjal v XV. stoletju. ZARADI NESREČE PRI REDONI Polkovnik obtožen nenamernega umora PORDENON — Preiskovalni sodnik dr. Fontana je prijavil sodnim oblastem podpolkovnika gasilcev Gina Bellantija. pod obtožbo nenamernega umora. Preiskovalni sodnik je tako zaključil svojo dolgo preiskavo v zvezi s strmoglavljenjem helikopterja «a-gusta beli 205» pri jezeru Redo-na. Kot znano je v nesreči, ki se je pripetila 4 aprila 1977, izgubilo življenje pet oseb Helikopter je upravljal prav 36-letni podpolkovnik Belianti. Po mnenju preiskovalnega sodnika naj bi Belianti letel prenizko in s tem onesposobil posebne naprave. ki omogočajo letenje helikopterja. PRI GORICI Pri eksploziji plina ranjenih sedem oseb Zaradi eksplozije plina je bilo včeraj popoldne sedem ljudi ranjenih. Nesreča se je zgodila v stanovanju družine Giuseppeja Brumata v Ul Gemini v Vilešu. Zal nam ie uspelo do trenutka, ko o tem poročamo, zbrati le nekaj nepopolnih podatkov. Menda je do eksplozije prišlo zaradi i»-hajanja plina iz jeklenke. Zaradi eksplozije je nastala precejšnja gmotna škoda. Ranjenci, ki so jih prepeljali v goriško bolnišnico, imajo v glavnem opekline lažje stopnje, medtem ko naj bi bilo stanje ene osebe zelo hudo. TRŽAŠKI DNEVNIK PO DOSEDANJIH 14 POSEGIH V PRORAČUNSKO RAZPRAVO Še vedno nerazpršena negotovost glede usode Cecovinijevega odbora Nejasnost glede zadržanja KD pri glasovanju in razočaranje radikalcev ■ Je še možen enoten nastop ustavnih strank za alternativno upravo v korist Trsta? glede proračunskega dokumenta, kot glede triletnega načrta in županovih izjav. Chersi je tudi pou daril, da obstaja v občinskem svetu alternativna večina in je zaključil z željo, naj bo izid odločujočega glasovanja v korist Trsta, ki si ne zasluži take uprave, kot je sedanja. Iz iste skupine je pa Čeprav manjka le še nekaj dni do pepelnice,-ko bo morala z glasovanjem o proračunu pasti odločitev, še ni mogoče napovedati usode tržaške občinske uprave. Tudi dosedanja proračunska razDrava, na kateri je nastopilo že 14 svetovalcev, še nj razpršila vseh dvomov. Velika večina nastopajočih, z izjemo fašistov, je sicer izrazila ostro kritiko proračunskemu dokumentu, ki ga je predložil melonar-ski odbor in še bolj odločno nasprotovanje dosedanji neučinkoviti upravni dejavnosti ter oholosti političnih stališč, ki jih je izrekel Ce-covini v svojem uvodu. Jutri in v torek bo poseglo v razpravo še 29 svetovalcev, vse še možne dvome o zadržanju posameznih političnih skupin bodo pa bržkone razpršile glasovalne izjave v sredo, neposredno pred glasovanjem. Iz dosedanjih posegov na dveh občinskih sejah je jasno le, da bodo komunisti glasovali proti proračunu in da bode fašisti podprli Ce-covinija s svojimi 4 glasovi. Ostale skupine so sicer izrazile rnelo-narjem ostre kritike, niso pa še uradno opredelile svojega glasu. Tudi na predsinočnji razpravi sta npr. demokristjana Sai in še bolj Chersi obsojala delovanje in programske izbire LpT, grobe napake in pomanjkljivosti v proračunu ter potrdila negativno oceno KD tako VČERAJ V PRIREDBI DIJAKOV «G. OBERDAN RAZPRAVA O SLOVENCIH NA ITALIJANSKEM LICEJU Našo zgodovinsko stvarnost prikazal prof. Miccoli Za njim spregovorili zastopniki političnih strank Mladina je budna V petek zjutraj je bilo na pobudo mladinskih organizacij KD, KPI, PSI, PRI in SSk srečanje s šefom kabineta vladnega komisarja, s tržaškim kvestorjem in z njunimi najožjimi sodelavci. Mladinski predstavniki so izrazili svojo zaskrbljenost zaradi vzdušja, ki je nastalo v Trstu ob razpravi o globalni zaščiti Slovencev. Od predstavnikov oblasti so zahtevali budnost, da bi ne prišlo do šovinističnih nestrpnosti in nasilnih dejanj, kar bi onemogočilo mirno in konstruktivno razpravo o tako bistvenem vprašanju za vso krajevno skupnost. Mladinski predstavniki političnih sil so vzeli na znanje zagotovila predstavnikov vlade in varnostnih sil. Žolčna protislovenska gonja, ki so jo sprožili najbolj zakrknjeni nacionalistični krogi v Trstu ob podpori hvaležnih fašistov in ki je potegnila v šovinistični vrtinec tudi osebnosti, ki se sicer proglašajo za čistokrvne demokrate, ima bržkone tudi svojo dobro plat. V italijanski šolski mladini je vzbudila zanimanje za našo manjšinsko problematiko; čeprav ni še dano vedeti, koliko se bo študentom1 izostril posluh za upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti, je to že spodbuden korak naprej. Včeraj so se z žgočim vprašanjem celovite zaščite slovenskega življa v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kakor jo predvideva zakonski osnutek KPI, soočili dijaki in dijakinje šentjakobskega znanstvenega liceja «G. Oberdan». V telovadnici so priredili skupščino, katere se je udeležilo okrog tisoč študentov in ki je trajala vse dopoldne. Razdeljena je bila na dva dela: v prvem je spregovoril docent na tržaški u-niverzi in predsednik deželnega inštituta za proučevanje zgodovine o-svobodilnega boja v Furlaniji - Julijski krajini prof. Giovanni Miccoli o zgodovinski stvarnosti tržaških Slovencev, za njim pa socialistični predstavnik Aljoša Volčič, ki je Mic-colijeva izvajanja še dopolnil. Drugi — politični — de" razprave je bil posvečen posegom po vrsti Lo kar ja (SSk), Ercolessija (PR), spet Volčiča, Cuffara (KPI), Gambassi-nija (LpT) in Morellija (MSI). Po Cuffarovem govoru se je vzdušje v dvorani precej razgrelo, še bolj pa sta ga razvnela predstavnika meščanske liste in neofašistične stranke, ki sta vsak po svoj potegnila na dan že obrabljene teze, ki jih predobro poznamo. Skupščina je vsekakor dokazala, da čut za demokratičen, omikan odnos do manjšine prevladuje nad nestrpnostjo, ne vemo pa, če in do kakšnih zaključkov je privedla udeležence glede na dejstvo, da nas je podravnateljica Meuccijeva prijazno pozvala, naj zapustimo dvorano, češ da je skupščina strogo internega značaja, (dg) Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je po skupščini skupina skrajnodesničarskih študentov zasedla šolo, demokratični dijaki pa so s posebnim komunikejem zasedbo ostro obsodili. Pismo uredništvu «Zadruga 2000» in ljudske gradnje Spoštovano uredništvo! Kot pobudnik gradbene zadruge «2000» čutim potrebo, da izrečem nekaj pripomb k članku «Nabrežin-ska SSk o preliminarnem študiju za sestavo načrta o ljudskih gradnjah», objavljenemu v vašem listu dne 11. t.m. Odbor sekcije uvodoma obžaluje. da je občinska uprava pri tem delu prezrla izvedence slovenske narodnosti, ki bi kot poznavalci posebnih razmer v devinsko - na-brežinski občini mogli nuditi nenadomestljiv prispevek k izoblikovanju študije. Do tu nobenih pripomb. Tudi sam sem prepričan, da moramo Slovenci soodločati v tako važnih pobudah, kot je sestava načrta za ljudske gradnje. Ne strinjam pa se s trditvijo, «da v devinsko - na-brežinski občini ni takih razmer in pogojev, ki bi upravičevali, ali celo terjali od občinske uprave, odobritev načrtov o ljudskih gradnjah* in dalje, «da se je uprava odločila za politiko načrtnega naseljevanja, «ki bi po mnenju SSk* izmaličilo narodnostno, družbeno in go-tpodarsko podobo občine same*. Ne strinjam se s tako trditvijo predvsem zato, ker smo za pozitivne posledice odobritve načrta za ljudske gradnje odgovorni predvsem Slovenci sami. Od nas je v glavni meri odvisno kdo naj bi bili ti movi občani». Da bi izvajanje tega dokumenta ne imelo, kot trdi SSk «po-gubne posledice», naj poskrbi tudi SSk sama in sicer; z ustanavljanjem ES-aSi#Aariep" hitela Saj osti. Pobi s takimi pobudahji, kot je gradbena zadruga «20, katere glavni cilj je, preprečevati izseljevanje mladih parov, ki nujno potrebujejo stanovanja in s tem o-hraniti predvsem narodnostno, gospodarsko in družbeno podobo občine. Naj pripomnim še, da šteje gradbene zadruga «2000» 30 članov, ki so vsi slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v devinsko - na-brežinski občini in v Križu. Če je SSk res za narodnostni problem, potem ne more takim pobudam nasprotovati, obratno, sama mora biti pobudnik. Toliko v vednost. S spoštovanjem JOŠKO FERLAN PSI bo predlagala referendum o avtonomiji Furlanije Med okroglo mizo o problemih rekonstrukcije Furlanije, ki jo je priredil v Vidmu tednik tamkajšnje škofije «La vita cattolica», je odbornik PSI Francesco De Carli, predsednik posebne deželne komisije za probleme potresa, sporočil, da bo njegova stranka predlagaia referendum za avtonomijo Furlanije. De Carli je nato izjavil, da bo PSI posredovala pri ostalih političnih silah, ki so dovzetne do tega problema, da bi prišlo do konvencije o avtonomiji. neodvisni Padoa sicer kritiziral predvsem politična stališča LpT, predlagal pa je naj bi o proračunu razpravljali le «tehniično» (čer sar pa niti sam ni storil) in zatrdil, da ni nikjer rečeno, da bodo svetovalske skupine oddale preju-dicialno nasproten glas. Radikalec Ercolessi je utopil ra-zočarjanje svoje skupine, ki je odločno pripomogla k umestitvi me-lonarjev na vodstvu občine, do u-pravnega obnašanja Cecovinijevega odbora in do njegovih političnih namenov, ki se čedalje bolj odkrivajo, v dolg gostobeseden poseg. Napovedal je, ria bo njihov glas političen, nakar je prikazal nedoslednost LpT in njeno odstopanje od samih gesel, na katerih je meščanska lista nastala. Cecovinijev odbor ni namreč sprejel nobene pobude niti kar zadeva avtonomijo Trsta, glede potrošniške proste cone se je zadovoljila z neuspelim poskusom o bencinu po nižjih cenah, ni sprožil nobene pobude niti proti uresničevanju mešane industrijske proste cone. Obsodil je prevlado konservativnih stališč v LpT, češ da si Cecovini prizadeva doseči vzdržanje KD pri glasovanju o proračunu in zatrdil, da bi se v tem primeru LpT izneverila svoji identiteti. Predsinočnja posega melonarja Dolcherja (o centru za znanstvene raziskave) in komunista Del Čampa o zgrešenih izbirah Cecovinijevega odbora glede športne politike, nista dodala ničesar k za sedaj možnim napovedim. Krajevni politični krogi ocenjujejo znamenja za-.drege v svetovalski skupini KD kot možnost vzdržanja, pri čemer naj bi radikalci glasovali proti proračunu, skupaj s KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk. V tem primeru bi bil proračun odobren s 23 glasovi, od katerih 4 odločilnih fašistov, proti 20 vseh levičarskih in laičnih sil. Tak rezultat naj bi privedel razdor v melonarskih vrstah (tistih voditeljev, ki se proglašajo za levičarje) do nevzdržne mere. Toda to bi pomenilo tudi, da bi se Cecovinijev odbor obdržal, s kvarnimi NADALJUJEJO SE POSVETI S POLITIČNIMI SILAMI Vsestranska podpora SSk prizadevanjem Kmečke zveze Predstavništvi sta se dogovorili o uvajanju stalnejših stikov Predstavništvo Kmečke zveze, ki so ga sestavljali predsednik Alfonz Guštin, član izvršnega odbora Drago Starc, veterinar dr. Boris Štre kelj in tajnik Edi Bukavec, se je v sredo sestalo v Trstu s predstavništvom Slovenske skupnosti, v katerem so bili deželni tajnik Drago Štoka, Alojz Tul in Marij Maver. Za sestanek je zaprosila Kmečka zveza v okviru svojih programov in odobrenih sklepov, da podrobno seznani vse demokratične politične sile s težkim položajem, v katerem se nahaja krajevno kmetijstvo, ter s številnimi še nerešenimi proble mi, ki mu zavirajo pot k boljšim perspektivam za sodobnejši razvoj. V prijateljskem vzdušju je po pozdravih predsednik Kmečke zveze poudaril, da je to srečanje še posebej pomembno, saj se je zadnje tako srečanje vršilo pred dolgimi sedmimi leti Dred volitvami za kmečko bolniško blagajno, ki so. zaradi različnega ocenjevanja političnega momenta rodile nesporazume in nasprotovanja med samimi slovenskimi kmeti. Političnim predstavnikom je Kmečka zveza podrobno orisala posamezne probleme v različnih sektorjih in področjih, tako glede delovanja tehničnih služb, zadružnih pobud in živinorejskih zadrug, pomanjkanja ustreznih deželnih naložb, ter poudarila pomanjkanje vsakršnega ustreznega načrtovanja, tako gospodarskega kot teritorialnega, ki je eden bistvenih razlogov za propadanje kmetijstva. Predstavniki SSk so z zadovoljstvom pozdravili to srečanje, predvsem v perspektivi bodočih tesnejših stikov in poudarili, da bi bilo koristno odpraviti nesoglasja, ki še vedno obstajajo med našimi kmeti in ki so sad različnega gledanja na politični pomen opredelitve ob volitvah za kmečko bolniško blagajno v Trstu. Kot je vsem znano, so volitve dokazale, da je KZ najbolj predstavniška organizacija slovenskih kmetov. Štoka je podčrtal, da se SSk tedaj ni aktivno angažirala pri volitvah. Težiti bi bilo treba k združevanju vseh sil na kmetijskem področju za dosego boljših rezultatov. Načelno je SSk soglašala s težnjami Kmečke zveze in v tem okviru analizirala nekatere specifične probleme v zvezi s hitrimi cestami, socialnimi gradnjami, politiko naložb, lovom in podobno. Na koncu sta se predstavništvi dogovorili za stalnejše stike, pri čemer je bilo poudarjeno, da se morajo različni problemi prelivati iz organizacije v politične stranke, ne pa obratno. SSk se je med drugim obvezala, da bo deželni upravi predložila nov zakonski osnutek za ureditev lova in škode po divjačini, ter da bo deželni upravi predstavila interpelacijo v zvezi z navedenimi in še nerešenimi problemi v tržaškem kmetijstvu ter da se bo zavzela za obisk deželnega odbornika za kmetijstvo na našem področju. Edi Bukavec S PETKOVEGA OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA Dragoceno delo Slori za bolj učinkovit boj za obstanek in razvoj slovenske skupnosti ' V . V • Pregled dela inštituta v Trstu, Gorici in Čedadu - Sprejeti novi člani Slovenski raziskovalni inštitut obstaja šele pet let, v tem času pa je opravil nadvse dragoceno delo; lahko bi rekli, da je kljub svojim skromnim močem postavil boj za obstanek in nadaljnji razvoj slovenske skupnosti v deželi Furlaniji -Julijski krajini na bolj trdne, znanstvene osnove, in mu s tem dal novo kvaliteto. Ogromno dela pa ga še čaka za izdelavo gradiva, analiz in predlogov, na osnovi katerih naj bo ta boj bolj učinkovit in u-spešen. To so bile nekatere ugotovitve, ki so prišle do izraza na petkovem petem rednem občnem zboru Slovenskega raziskovalnega inštituta v Gregorčičevi dvorani v Trstu, o katerem smo že včeraj na kratko poročali. Poročilo upravnega odbora, ki ga je prebral ravnatelj inštituta dr. šiškovič, nudi izčrpen pregled dela v preteklem letu, ki se je začelo v znamenju dveh važnih nalog; udeležbe na videmski kon- Ob zlatem jubileju zvestobe ALOJZIJE in VIKTORJA BOGATCA jima želijo člani sekcije VZPI-ANP1 Križ, bivši aktivisti in prijatelji obilo sreče in zdravja. ..................................................iiiiiiiihimii.. OBRAČUN DELA IN NAČRTI PD PROSEK KONTOVEL Društvo naj bo usmerjevalec vse kulturne politike na bazi Kljub uspešni dejavnosti Amaterskega odra in zbora «Vasilij Mirk» je društvena dejavnost v zadnjih letih nekoliko opešata Življenje prosvetnega društva mora prevevati tisti duh, ki je od u-„ . . . strelitve Pinka Tomažiča in tova- učinki za stvarne koristi Trsta, kot in še veliko prej, pa do zrna- se je že dokazalo. Demokratično ; ge nacj fašizmom in naprej vodil prebivalstvo se zato še ni odpove-1 naše ljudi v borbi za narodnostne dalo upanju, da bodo znale demo-; [n družbene pravice, to je v duhu kratične stranke vložiti skrajen na- j narodnoosvobodilne borbe. Danes, por za sklenitev enotnosti, ki naj; p,, podpisu sporazumov med Italijo zagotovi tržaškisobčini upravo, ki 'goj uspešnega kulturnega delovanja, temveč' tudi nenadomestljivo sredstvo v boju proti vsem tistim silam, ki se zadnje čase vse očitneje in močneje zaganjajo proti naši narodnostni skupnosti. V tem smislu se je izrekel tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Dušan Kalc, ki je prisostvoval občnemu zboru in v tem smislu so se izrekli drugi gostje in člani društva: Vasilij Štoka za Mladinski krožek, ki predstavlja nov pomemben dejavnik v vasi, Darko Rupel za Amaterski oder, A-lojz Kapun za moški pevski zbor "Vasilij Mirk», katerega vodstvo je pred kratkim prevzel Evgen Prinčič, Josip Ferfolja za Zadrugo Kulturni dom (na občnem zboru je bila posebej poudarjena njena vloga pri ureditvi novega doma kulture na Proseku, v katerem so pred kratkim praznovali 100-letnico dramske dejavnosti na Proseku in Kon-tovelu), kapelnik Luxa za godbo na pihala in Sergij Husu za ŠD Primorje, Pa še kratka kronika občnega j zbora. Po pozdravnem nagovoru i predsednika Milana Čuka. so pred sedstvo občnega zbora poverili Srečku Sedmaku. O dosedanjem delu, uspehih in težavah ter načrtih in željah za bodoče delo je nato po ročal predsednik Čuk, ki ga je z nekaterimi podrobnejšimi podatki o društvenem delovanj dopolnila tajnica Zdenka Starc, o finančnem stanju društva pa je poročal blagajnik Sergij Husu. Med proble mi, ki so tako v poročilih kot med razpravo prišli na dan, je bil tudi problem poimenovanja osnovne šole. Poudarjeno je bilo. da je treba premagati razprtije, ki so doslej preprečevale, da bi prišlo do poimenovanja po velikem revolucionarju Ivanu Regentu. Čeprav si torej občni zbor ni prikrival težav, ki jih je doslej srečal na svoji poti in ki jih bo moral premagovati tudi v prihodnje, je njegovo delo vendarle potekalo v dokaj optimističnem vzdušju. Zaželeti je, da bo duh, ki je dolga desetletja oplajal proseške in kon-tovelske kulturne delavce, prevla dal in vrnil proseško - kontovelske-mu kulturno - prosvetnemu življenju tisti sijaj, ki je bil vselej v ponos ne le tema dvema krajema, temveč vsaj naši skupnosti. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega ANTONA HERVATINA se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob tem težkem trenutku. Žena Ivanka, hči Marica in sin Boris Trst, 25. februarja 1979 Občinsko pogrebno podjetje ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega MIROSLAVA ŠKERLJA se iskosna ?*ahvaijujem<> vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Zahvaljujemo! 'SehtUdi Kmečki zvezi, upravnemu odboru Kmetijske zadruge v Trstu, upravnemu svetu in nadzornemu odboru Založništva tržaškega tiska, ter vsem darovalcem vencev in cvetja ter prispevkov v dobrodelne namene in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Pina, hči Meri ter vnukinji Elena in Kristina Trst, 25. februarja 1979 Tudi sonce se smeje letošnjemu pustu. Na svetu sicer ni vse v redu, mi pa pustujemo vseeno, če bomo jokali, bomo te dni od smeha. Smejemo se drugim, smejemo se sebi, smejemo se neumnostim, smejemo se pameti, najhujšemu osle kažemo, celo prazna denarnica pomeni smeh. Smeh ni greh, veselje tudi ne, žalostni smo lahko vedno, za pust ne (vsaj tako pravijo prastare navade in običaji). Kaj nam je letošnji pust že prinesel? Kralja seveda. Kronali so ga včeraj na Opčinah. Veliko število podložnikov je sprejelo njegovo veličast, otroci, mame, očetje, starejši, nonoti, maske in navadno oblečeni ljudje so se priklonili trinajstemu vladarju razposajenosti, plesa, mask, prijetnih norosti, fan-tazije in srčne mladosti. Veliko kraljestvo torej, ki je malokomu dano. Navadni kralji gospodarijo zapletom, konfliktom, policiji, državljani jih ne marajo, najbolj veseli so, ko jo kralj ucvre v izgnanstvo. S pustnim kraljem je popolnoma drugače, ljudje jokajo, ko jih zapusti, namesto stražarjev pošilja na ulice maske, namesto davkov toči vino, skratka, najbolj priljubljen kralj je, kar jih imamo. Veliki pustni sprevod je šel po Narodni ulici, spremljala ga je velika gruča ljudi, maske, papirnati konfeti, barve in smeh. Pustni vozovi so se pomaknili iz Pikelca, zmagoslavno pot pa so zaključili na Brdini, kjer je bilo slovesno kronanje «Kralja pusta*. Za veselje je tu poskrbela osmica. V velikem sprevodu je sodelovalo trinajst vozov iz različnih vaši. Opčine A so se predstavile z velikim modrasom, na katerem je bilo napisano geslo: «Tudi modras naj brani naš Kras». Skratka, najhujša žival naj brani to, kar je nam najdražje. Voz s Kolonje je bil naslovljen po znani televizijski oddaji «Portobello», tu je dobil v italijanskem prevodu naslov «Porcobeilo», v slovenščini lepi prašič. Fantje s Kolonje so želeli oceniti s tem «ve-liko» kulturno raven naše televizije. Na vozu so menjavali, kar so hoteli, videli smo celo napis, ko nek kraške energije: na Krasu si ljudje lahko kurijo z drvmi, medtem ko v mestu brez nafte zmrzujejo. Kmetje na Krasu imajo tudi določeno prednost. Voz iz Gropade je bil naslovljen «Preživeli proste cone*. Predstavljal je skupino ljudi, ki se v starem vozu peljejo kot zadnji prebivalci iz proste cone. Opčine B so se predstavile z vozom «Politična goba». Kot je znano, so letos pristali na našem Krasu NLP, v Praprotu so jih videli in posneli njihov leteči krožnik, naslov voza je bil «Ufa ti ufa». V Trnovci so se lotili vprašanja nezakonitega splava. Na veliki voz so dali razne protestne napise, med katerimi naj naštejemo enega: tOtroci gredo 'v nebo, matere pa pod zemljo». Banovska šola s celodnevnim poukom se je predstavila z veliko skupino malčkov, ki so bili preoblečeni v kraške palčke. Palčki so bili razdeljeni v različne skupine, stari palčki, igre palčkov, kraljica in kralj palčkov itd., bili so zelo ljubki v svojih pisanih palčevskih oblekah. Voz «Kraška do ponuja Ufo za Kraško hišo. Voz klapa» se je predstavil z vpraša-iz Repna je bil posvečen vprašanju I njem cene kruha, oziroma kruha po- ceni, ki ga ni dobiti. Padriče so pripravile voz z naslovom italijanska kokoš*; kokoš znese zlata jajca, ta jajca pa vozijo drugi v Švico. Zveza obrtniške družine iz Trsta je napravila voz cPadec orlov*, oziroma padec obrtniške dejavnosti. Voz od Ferlugov je predstavljal velik melon, oziroma melon, ki je postal bakcil. Na seznamu nastopajočih skupin naj naštejemo odličnega in imenitnega Franca Jožefa, ki se je peljal na vozu in so ga stražili huzarji na lepih konjih. V drugi skupini so bila strašila in čardaška princeza. V seznamu posameznih mask so nastopili hudič, angelček, neumen zdravnik in pajac z opico. Posebna ocenjevalna žirija je proglasila za najboljši voz «Ufa, ti ufo» (voz letečih predmetov) iz Praprota. Na drugo mesto sc je uvrstil vo/. Opčine A «Tudi modras naj brani Kras#, tretje mesto pa jc zasedel vo/. i/. Trnovce «Ne/.akoniti splav#. Med maskami je bila najboljša «lmdiček», med skupinami pa je prvo nagrado prejel «Franc Jožef#. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin mojega dragega brata RADIVOJA KRALJA Sestra Viviana Opčine, 25. februarja 1979 V petek, 2. marca, ob 19. uri se na sedežu občinske izpostave v Ul. Foscolo 7 sestane rajonski svet za Staro mitnico. Hotela sta plačati a denarja ni bilo več Ko sta mlada zakonca Amleto in Francesca Erbari iz Ul. Pirano 17 podpisala pogodbo za nakup neke nepremičnine in segla po torbici, kjer sta imela spravljen denar, 4.700.000 lir, ju je čakalo bridko presenečenje: torbica je bila praz na. Skupaj z denarjem sta izginila tudi prometna knjižica in potni list. Agentom sta pozneje povedala, da sta se od doma do Ul. Carducci peljala z avtobusom ter se nato peš napotila do agencije v Ul. Palestri-na. V avtobusu je Francesca, ki je imela torbico z denarjem, sedela, mož pa je bil vseskozi zraven. Vstala je šele v višini Pokritega trga in stopila k vratom, kjer je čakala tudi skupina mladeničev. Sumijo, da so prav tile izmaknili denar. I 25. 2- 1»79 Minilo je leto, odkar nas je za pustila naša draga MARIJA MILKA CESAR por. KRIŽMANČIČ Praznina, ki jo je za sabo pustila, pa je vse globlj3' Mož Franc, hči Zmaga in drugi sorodniki Bazovica, 25. februarja 1979 . ... ' 'l.ll V torek, 27. t.m., bo tri leta, oveiiskih upokojencev priredi v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, 8. marca, ob 16. uri praznovanje dneva žena. Vljudno so vabljeni vsi člani in drugi. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Osliček Arleho vas vabi na pustni osličji ples! Želene princeske, pirati, Goldraki, kavbojci in vmes prav vse, kar leze in gre — celo običajni ljudje! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE IN RIGANJE danes, 25. t.m., ob 14.30 v Kulturnem domu v Trstu. Začetek programa ob 15. uri. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978-79 BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI V četrtek, 1. marca, ob 16. uri — abonma red H. V petek, 2. marca, ob 16. uri — abonma red I. V soboto, 3. marca, ob 20.30 — abonma red E — druga sobota po premieri. V nedeljo, 4. marca, ob 16. uri — abonma red G — druga nedelja po premieri. SPD IGO GRUDEN NABREŽINA bo v soboto, 3. marca, ob 20.30 priredilo v društveni dvorani tJt'W,VKfešERN0V0 PR OS LAV O e I nwi4 o v rfioiiirjo nnbPt rt i.z Vljudno vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino Vljudno vas vabimo na predstavitev knjige prof, Sama Pahorja ZAČASNI SEZNAM OSEB umrlih zaradi ran, ki so jih dobile v Trstu in okolici v bojih od 28. 4. do 3. 5. 1945. Predstavitev bo v petek, 2. marca 1979, ob 17. uri, v prostorih Odseka za zgodovino, v Ulici Petronio 4 SPD TABOR - OPČINE OPENSKI GLASBENI VEČERI V petek, 2. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah 4. glasbeni večer, tokrat v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta. Nastopili bodo Tea Košuta, absolventka klavirja šole prof. Gojmira Demšarja, Iztok Kodrič, absolvent čela šole prof. Gasperinija, pri klavirju prof. Mojca šiškovič V torek, v zgodnjih popoldanskih teh. si za vedno odšel iz naših iz še vedno strnjenih vrst tkivih partizanskih borcev iz ‘v°je Nabrežine. Zahrbten in neiz-; U^sen sovražnik te je počakal v | S?stednji zasedi in ti vzel telo. ne, ki med nami žari, sve-,!’ ovit v mehke in opojne me-JrCe idealizma, ki si ga z nami ^bično delil še iz časov, ko smo v boj ter iz časov, ko si nas __________________________________ ftanes, NEDELJA, 25. februarja <■ SAŠA vzide ob 6.51 in zatone ob ■45 — Dolžina dneva 10.54 — Lu-vzide ob 5.51 in zatone ob 16.26 VERDI V sredo ob 20. uri opera «Ernani», vodil jo bo Francesco Molinari Pra-delli, režiser pa je Carlo Maestri-ni. Jutri ob 18.45 bo v CCA opero predstavil Giuseppe Pugliese. ROSSETTI Danes ob 16. uri bo na sporedu «Pigmalion». G. B. Shawa v izvedbi gledališke skupine Cooperativa Teatro Mobile, ki jo vodi Giulio Bo-setti. Kupon št. 6 v alternativi. Zadnja ponovitev. * * « Od 27. februarja bo nastopala Komedija iz Zagreba z glasbeno komedijo «Jalta, Jalta«. Izvedba v i-talijanščini. Kupon št. 7. AVDITORIJ,^ Danes ob 16. uri red prva nedelja bo na sporedu «Vecchio Mondo« Alekseja ArbuzoVa. Igrata Lina Vo:' longhi in Ferruccio De Ceresa. Predstava za abonma kupon št. 6. # * # Danes ob 11. uri bo nastopil komorni ansambel gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini. Na sporedu bodo trije koncerti J. S. Bacha. V barkovljanskem društvu bo v torek, 27. t.m., OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z bogatim srečolovom. Začetek ob 15. uri. Vljudno vabljeni! ŠZ BOR in PD S. ŠKAMPERLE prirejata v torek, 27. t.m., ob 15. uri v dvorani na stadionu 1. maj OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ob zvokih veselega ansambla. Rezervacija miz v ponedeljek, 26. t.m., od 20. do 22. ure v dvorani ali pa na tel. št. 51-377 Koncerti Domska skupnost gojencev slo venskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« v Trstu, priredi v torek, 27. t.m., ob 20.30 PUSTNI PLES Informacije in vabila dobite v dijaškem domu Ulica Ginna-stica 72, tel. 57-31-41. Domska skupnost V Avditoriju bo danes, ob 11. uri koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča, ki bo izvajal Bachove skladbe. Listki so na prodaj v Pasaži Protti. Jutri, 26. februarja, bo v gledališču Rossetti koncert Amsterdam^ ensemble pod vodstvom Rein-berta de Leeuvva za abonma tržaškega koncertnega društva. Izleti Združenje Union priredi 4. marca, ob priliki praznovanja dneva žena poseben izlet v Ravascletto. Informacije in prijave na sedežu združenja v Trstu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in v četrtkih od 17. do 19.30. SPDT prireja ob priliki 13. ZŠI, ki bodo v Ravasclettu v nedeljo, 4. marca, avtobusni izlet. Vpisovanje vsak dan na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) od 11. do 12. ure. ŠPORTNO DRUŠTVO »POLET« vabi na PUSTNI PLES v torek, 27. februarja 1979 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini KERAMIKE in SANITARIJ v Narodni ulici 160. SPDT prireja jutri, 26. t.m., ob 20. uri v Dijaškem domu v Trstu tradicionalni PUSTNI PONEDELJEK Na sporedu bodo ples ob ploščah, srečolov z bogatimi nagradami in razne igre. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno. Vabljeni vsi, predvsem maske! Včeraj - danes PONEDELJEK, 26. februarja ANDREJ r rtehle včeraj: Najvišja temperatu-8’6 stopinje, najnižja 4,2, ob 13. tJ 8.6 stopinje, zračni tlak 1026,6 ustaljen, vlaga 30-odstotna, nesi 4/lo pooblačeno, veter 35 km/h ^'tehozahodnik s sunki 55 km/h, * 'De razgibano, temperatura mor- ij ‘Je razgibane ‘>T stopinje. zA^&fTpposn CčASl Dne 24. februarja 1979 so se v Trstu rodili štirje otroci, umrlo pa je 18 oseb. RODILI SO SE: Silvia Treu, An-drea Venier, Christian Pribaz, Martina Veglia. UMRLI SO: 88-letna Rosalia Braz-zatti vd. Višini, 59-letni Mario Pey-trignet, 69-letna Ida Giugovaz por. Sain, 73-letni Vincenzo Skerlavaj, 37-letni Stelio Cherubin, 76-letni Rug-gero Ballis, 83-letna Anna Umek vd. Perazzo, 78-letna Stefania Sever vd. Stilli, 74-letna Regina Sriusso vd. Codotto, 76-letni Luigi Pugliese, 74-lethi Silvio Zolia, 68-letna Romilda Cei vd. Vercelli, 71-letna Giovanna Bacci por. Zanello, 80-letni Aldo Mat-telini, 73-letni Gabriele Zotza, 76-letni Guido Savio, 63-letni Aldo Ros-so, 71-letna Maria Schifflin vd. Štern. OKLICI: uradnik Paolo Millevoi in uradnica Maria Angela Marchet-to, obrtnik Lorenzo Frata in drž. uslužbenka Gabriella Braico, delavec Attilio Debrevi in šolska sodelavka Angela Mosgna, finančni stražnik Emilio Rubano in brezposelna Cosima Caroppo, šofer Alessan-dro Gorian in gospodinja Silvana Macarol, uradnik Guido Meton in otroška negovalka Patrizia Candel-li, inženir Mario Giannini in šolni ca Klena Tuzzi, vratar Claudio Nar dini in delavka Silvana Vižintin, pristaniški delavec Antonio Pucer in uradnica Liljana Atanasova, uradnik Dario Zorzenon in uradnica Vi-viana Bracco, bolničar Paolo Verh in trg. pomočnica Flavia Kvesto, uradnik Orazio Licciardello in univ. študentka Giuliana Marotta, založnik Giovanni Centrone in gospodinja Elisa Papini, kolavdator Fabio Zab-bia in uradnica Rossana De Biasio, tehniški uradnik Luciano Mucchiut in uradnica Tiziana Zipponi, profe-sionist Walter Goina in uradnica Lo-reta Ribarich, geometer Fulvio Furlan in uradnica Marina Gambino, uradnik Mauro Stroppiana in uradnica Mariagrazia Seriani, kurir Vincenzo Giannino in frizerka Donatella Doz. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. ZA VAŠO POROKO. . . «F0T0GRAFIfl» EGON Oglasite sc pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure: telef. štev. 732-627. V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna m nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgo nik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 34 68 71 17 9 CAGLIARi 56 81 40 6 77 FIRENCE 87 71 24 20 45 GENOVA 26 37 39 53 60 MILAN 25 83 45 77 82 NEAPELJ 68 50 6 82 83 PALERMO 47 65 85 27 51 RIM 70 25 76 58 85 TURIN 62 8 21 17 68 BENETKE 89 53 ENALOTTO 81 1 33 X X 2 112 X 2 2 2 X 1 PD VESNA in ŠD MLADINA prirejata v torek, 27. t.m. v kriškem Ljudskem domu. PUSTNI PLES V torek popoldne bo tudi tradicionalni ples za otroke. ŠD Primorje priredi v torek, 27. t.m., od 21. do 4. ure v sedežu društva PUSTNI PLES Rezervacije v prostorih športnega društva v večernih urah. PD VALENTIN VODNIK priredi v torek, 27. februarja, ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v društveni dvorani. Vljudno vabljeni vsi naši malčki. ODBOR PD SLAVEC - Ricmanje—Log priredi danes, 25. februarja, v Babni hiši v Ricmanjih od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in od 20. do 24. ure PUSTNI PLES Igral bo ansambel POMLAD. Vstop je prost! Danes bo v PODLONJERJU OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ki ga prirejata Združenje Union in odbor Ljudskega doma. Pustni ples bo v dvorani Ljudskega doma v Podlonjerju — Ul. Masaccio 24, s pričetkom ob 15. uri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE REVIJA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKA POJE 1979 MILJE — 4. marca, ob 16. uri v kinodvorani Verdi. POSTOJNA — 9. marca, ob 20. uri v Domu kulture. G O RIC A — 10. marca, ob 20.30 v Avditoriju. DIVAČA — 11. marca, ob 16. uri v Kulturnem domu. AJDOVŠČINA — 16. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu BRANIK — 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu. KOBARID — 18. marca, ob 16. uri v Kulturnem domu. PROSEK — 23. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu. KOPER — 24. marca, ob 20. uri v mestnem gledališču. ČEDAD — 25. marca, ob 15. uri v kinodvorani Ristori. VLJUDNO VABLJENI 1 ttllltltllllll»IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||u|,|M||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||||tnun|m|)|)| GALERIJA »TEATRU ROMANO« Ul. Donota 20 brst ima na razpolago dela: DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE & ATILI J A KRALJA RENZA POSSINELUJA DEZ1DER1JA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZULJANa EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA URNIK : ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA VABI na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 11. marca 1979, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4 Dnevni red: — Izvolitev predsednika občne-nega zbora — Predsedniško poročilo — Poročilo tajništva — Poročilo nadzornega odbora — Pozdravi in diskusija — Volitve — Razno V morebitnem drugem sklicanju. pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska. PD FRANCE PREŠEREN in PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA priredita PUSTNI PLES V GLEDALIŠČU E. PREŠEREN V BOUUNCU 25. februarja, DANES 26. februarja, JUTRI 27. februarja. TOREK od 21 do 1. ure od 20. do 24 ure od 21. do 4. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJU DANES, 25. februarja, od 15. do 18. ure Vse večere igra ANSAMBEL SUPERGROUP razen jutri, ko vas bo zabavala BOLJUNSKA GODBA NA PIHALA Deloval bo dobro založen bar VABLJENI! Mali oglasi NA GLAVNEM trgu v Ročinju je na prodaj stavba štev. 92, ki ima tudi vrt. Kdor bi se za nakup zanimal, naj se obrne do Franca Bevčarja, 65215 - Ročinj štev. 40. IŠČEMO tri izvode gledališkega lista Ljubljanske drame Arbuzova »Staromodna komedija«. Telefonirati na Primorski inevnik, številka 794672 int. 28. IŠČEM zdravnika/co (lahko začetnik) družabnika za sodelovanje v specializiranem Kozmetičnem salonu. Ponudbe p.sati na Primorski dnevnik pod šifro «DELO». PRODAJAM rabljeno kuhinjsko pohištvo »formica«, hladilnik, plinski štedilnik, s. valni stroj »Singer« ter zakonske spalnico. Ogled v Ul. Agro 3/2 pri družini Half-ter. DAJEM v najem gostilno družini, ki bi jo hotela voditi. Ponudbe na telefon 418395 vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, razen v soboto in nedeljo. OSMICA — Boris Primožič je odprl osmico v Ul. Koblei 17 — pri Magdaleni. Toči belo in črno vino. DVAINDVAJSETLETNA s 7 letno prakso v lekarni, menja delovno mesto samo, da bi izboljšala delovni položaj Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Lekarna». UGODNE . d LOŽHOST1. Carli proda 850 'C8; 127 72-73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68-71'72; A U . '70; R16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; '4 ’71 Ogled v Ulici B. Caeale št. IŠČEM stanovanje v najem (najmanj dvosobno) v Trstu ali okolici. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. OSMICA — Lupine v Praprotu ima odprto osmico in toči belo in črno vino. ZVOČNIKE RCF model BR 40 pro dajam za 200.000 lir. 1 vvoofer 250 mm, 1 midrang? 491 mm, 1 tweeter 32 mm. Moč 40 'V - FMS; 8 ohmov Velikost 32x56x26 cm; teža 15,5 kg. Telefor 93689 od 19 do 21. ure. DARUJEM otroško posteljico dobro ohranjeno. Telefonir .ti na številko 751243. TRGOVSKO PODJETJE - skladišče gradbenega materiala — išče eno delovno moč. Zaželeno znanje slovenščine. Ponudbe pošljite na u pravo Primorskega dnevnika pod šifro «Delavec». IŠČEM hišo z vrtom ali brez, pa tu di zemljišče za zidavo ali za obdelavo. Telefonirati na št 228390. KUPIM renault TS 16 ali standart. Plačilo v gotovini. Telefonirati na številko 0481 - 77106 - Ronke. PRODAM dvobatni kompresor za zrak. zmogljivost 100 litrov. 2 leti star, malo rabljen. Ogled Doberdob. Bonetska (Ul. Boneti) 2. TRGOVINA posode in železnine Per tot Fioretta - Prosek št. 5 obve šča svoje cenjene odjemalce, da v mesecu februarju nudi 10 odst. po pust na vsem blagu. KROJACNICA za moške in ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in origi nalni tirolski loden. Obračamo pla šče. Košuta Drev. D’Annunzio 11 poslopje kina Capitol. FILATELISTI IN NUMIZMATIKI POZOR! Bogato izbiro za obe dejavnosti, pa še ves pribor zanju poleg brezplačnih informacij vam nudi: dr. Bogo Senčar, Filatelistična trgovina, Ul. Tor Bande-na 5, Trst (za Questuro) telefon 68-132. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me njavo dinarjev. Vsaki vaši proš nji rad« volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S Croce ui Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102 ■' ' ' •CITROEN« - metienična delavnica Cavalli. tudi drugih■ avtomobilov Ul. Rittmaver 4/ar----- OPTIKA VIK J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov ORDINACIJA PLASTIČNE IN ESTETSKE KIRURGIJE dr. DANILO MU2INA Za rešitev vsakega estetskega problema od CELULITISA do katerekoli poškodbe. Sprejema telefonska naročila v TRSTU — UL. G. GALLINA 5 - TEL. 65728 (vsaki dan 16 19) TRGOVINA Z OTROŠKIMI ARTIKLI Bab^SHOP OViVj "»liUi. on sporoča da se je preselila iz Ulice S. Lazzaro v Ulico PALESTRINA 3 • Telefon 732889 (v bližini veleblagovnice STANDA, rrtod Ulico sv. Frančiška in Ulico Battisti) ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c - Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVIS ____________ vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah TRGOVINA POHIŠTVA LA SERENISSIMA TRST - Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74 Izredna prodaja po tovarniških cenah Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture Vsem strankam v dar lestenec ali drug predmet za opremo doma GORIŠKI DNEVNIK 25. februarja 1979 IZ RAZPRAVE V POKRAJINSKEM SVETU V GORICI Socialisti zahtevajo posvet o globalni zakonski zaščiti Vprašanje sla predložila svetovalca Cej in Cumpeta . Leto 1979 odločilno glede ureditve poslovanja pokrajinskega podjetja APT Socialistična svetovalca Jože Cej in Silvio Cumpeta sta predložila pismeno vprašanje, v katerem se zavzemata, da bi pokrajinska uprava v najkrajšem času poskrbela za posvet o vprašanjih globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji in na katerem naj bi sodelovale vse politične stranke, v katerih se u-dejstvujejo Slovenci in sicer z namenom, da se prepreči sprejemanje posameznih, največkrat malo premišljenih stališč, brez sodelovanja predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti. Dobršen del seje je bil posvečen poslovanju prevoznega podjetja. Ustvarjeni so pogoji, da bo leta 1979 odločilno glede dokončne ureditve poslovanja pokrajinskega prevoznega podjetja in sicer v smislu, da bo uspelo zajeziti nadaljnje naraščanje izgulje. Tako piše v poročilu. ki spremlja finančni načrt za tekoče poslovanje pokrajinskega prevoznega podjetja in o čemer je v petek zvečer stekla razprava v goriškem pokrajinskem svetu, ki je omenjeni dokument tudi odobril. Že v lanskem letu so se upravitelji, ki jim je uspelo ugotoviti vzroke, ki so privedli do nevzdržnega finančnega položaja podjetja še pred publicizadjo, nadejali doseči prve konkretne rezultate. Kljub vsestranskemu prizadevanju pa so bili uspehi poslovanja tudi lani še naprej zelo neugodni in to predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, kakor so naraščanje življenjskih stroškov, dviganje plač in naraščanje stopnje pasivnih obresti. Kljub takemu stanju pa je bilo mogoče v lanskem letu doseči tudi nekaj pomembnih uspehov, ki pomenijo osnovo za začetek sanacije finančnega stanja. Podjetje je namreč v znatni meri obnovilo vozni park in poskrbelo za ureditev mehanične delavnice. Finančni načrt poslovanja pokrajinskega prevoznega podietja v letu 1979 predvideva 1.958.000.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. V omenjenih številkah pa je vklju čena tudi predvidena poslovna izguba, ki naj ne bi presegla 460 milijonov lir. V pokrajinskem svetu ni stekla razprava toliko o posameznih postavkah finančnega dokumenta, kolikor o nekaterih splošnih vprašanjih, politično upravnega značaja. Načrt je obrazložil predsednik u-pravnega odbora podjetja Italo Chiarion (KPI), ki je sicer poudaril, da je pričakovati v tekočem letu rahlo stabilizacijo v poslovanju podjetja, čeprav ostajajo še zmeraj nerešena nekatera bistvena treh obstoječih javnih podjetij in vključitvijo dveh zasebnih, pa je bilo itak veliko govora v preteklosti, Tako rešitev bi nedvomno odobravali politiki, glede gospodarskega poslovanja pa bi odprla vrsto težko rešljivih vprašanj. Po razpravi in odobritvi proraču na podjetja APT je pokrajinski svet sprejel sklep o najetju posojila v znesku 400 milijonov lir za preu reditev in razširitev pokrajinske gluhonemnice. Kmalu na voljo sladkor proste cone Gospodinje v teh dneh tožijo, da ni moč dobiti v trgovinah sladkorja proste cone. Ta ugotovitev je resnična za prva letošnja dva meseca, čeprav je tudi res, da je običajna potrošnja manjša od razpoložljivih količin, tako da so v začetku letošnjega leta mnogi imeli na voljo v trgovinah še lanske količine. Stvar se je sicer prav v teh dneh premaknila z mrtve točke, kajti v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice so v sredo sklenili izdati grosistom - uvoznikom bone za uvoz 25.000 ton sladkorja. O ceni pa mora še odločati pokrajinski odbor za cene. Zdi se, da bo zaradi ugodne konjunkture na svetovnem trgu tudi letos cena enaka lanski. Na področju goriške proste cone stane sladkor približno polovico od onega v prosti prodaji v državi. Dobijo ga na nakaznice stalni prebivalci občin v goriški pokrajini. PROSVETNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi jutri v Kulturnem domu ob 15. uri OTROŠKO PUSTOVANJE Vabljeni vsi otroci! OB MEDNARODNEM PRAZNIKU 8. MARCU TEDEN SLOVENSKIH ZENA ZA GLOBALNO ZAŠČITO Osrednja prireditev bo 3. marca v avditoriju - Pobuda Zenskega iniciativnega odbora O sedaj aktualnem vprašanju Slovencev v Italiji, celovitem zakonskem varstvu, prireja Ženski iniciativni odbor v Gorici vrsto prireditev. Osnovni namen teh pobud, združen s proslavljanjem mednarodnega ženskega praznika 8. marca, je mobilizirati slovenskega človeka, ženske in tudi vse ostale pripadnike naše skupnosti, da na čimbolj aktiven in osveščen način spremljajo mnogostranska prizadevanja za zakonsko ureditev našega položaja, ki so v teku na najrazličnejših ravneh in tudi v Rimu. še zlasti pa je njihov namen o tem vprašanju seznaniti čimbolj širok krog italijanskih sodržavljanov. V svojem lepaku in letakih ter izjavah namenjenih javnosti, poudarjajo svoje pričakovanje, da se naš položaj ne bo več urejeval samo z obljubami, ampak tudi z dejanji in da kaj takšnega lahko u-pravičeno pričakujemo potem, ko so to že dosegli Francozi in Nemci. Slovenci v Italiji, poudarjajo žene, nimamo namena ničesar nikomur vsiljevati, pač pa zahtevati le pravico zase. Ob tem pričakujemo, da se bo italijanska javnost seznanila z našim položajem, ga bolje ra- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMEMBNO GOSPODARSKO ZBOROVANJE V GORICI vprašanja, ki pa terjajo skoraj- šnjih rešitev in bo torej tudi glede slednjih leto 1979 odločilno. Poudaril je smernice, ki so jih upoštevali pri sestavi finančnega načrta in povedal, da je mogoče finančno stanje podjetja izboljšati le z bolj konkretnim posegom dežele. Letos naj bi iz deželnih skladov črpali 570 milijonov lir. Druge rešitve, kakor povišanje tarif, notranje rezerve ter ustanovitev enotnega prevoznega podjetja za celotno pokrajino v tem trenutku ne pridejo v poštev. Pokazalo se je namreč v lanskem letu. da Višanje tarif močno vpliva na padec števila potnikov in da je torej inkaso sorazmerno manjši. Glede notranjih rezerv, predvsem glede boljše izrabe voznega parka, pa so izkoristili že vse razooložlji ve možnosti. Vsakršna sprememba bi nalagala nujno zaposlitev novega osebja, kar oa je spričo veljavnih zakonskih predpisov nemogoče. Glede ustanovitve enotnega pokrajinskega podjetja z združitvijo Slovenska prosvetna zveza, Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ in ŠZ Dom priredijo v torek, 27. februarja, ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici OTROŠKO MAŠKARADO Na sporedu so predvajanje filmov, srečolov z dobitki, zabavne točke in igre. VABLJENI VSI OTROCI! Kako zagotoviti gospodarski razvoj zapostavljeni in nerazviti Goriški Uvodno poročilo predsednika trgovinske zbornice Lupierija - Posegi Fortune, Colleonija in Bacicchija - Zborovanje se bo nadaljevalo prihodnjo soboto V eno ugotovitvijo se vsi strinjajo, namreč, da je goriško gospodarstvo v globoki krizi, prav gotovo globlji kot italijansko gospodarstvo na splošno. Razhajajo pa se pri izbiri nadaljnjega razvoja kot sredstva za premostitev sedanje krize. Tak je osnovni vtis, ki ga zapušča gospodarsko zborovanje o zaposlitvenih težavah na Goriškem ter možnosti za njihovo odpravljanje. Dogodek je vsekakor velikega pomena, tako zaradi udeležbe, kakor tudi zaradi njegove odmevnosti. Pokrajinska uprava si je s to pobudo izstavila dobro napotnico za prihodnje, saj je izvedla eno izmed pomembnih obveznosti gospodarskega'>aporaz«“’ raa, 'sklenjenega med demokratični mi strankami, ki-podpirajo enobarvni odbor. ^a»>hofiokazal,~če je-bila' zadeva pravilno načeta in če bo posvet nakazal celovite in uresničljive rešitve. Sestanek je odprl pokrajinski predsednik Silvano Pagura, ob njem pa so za predsedniško mizo, poleg poročevalca, predsednika trgovinske zbornice Delia Lupierija, sedeli še parlamentarci Loris Fortuna, Silvano Bacicchi, Tino Marocco in Mario Fioret ter deželni odbornik za industrijo Dario Rinaldi. Pomembnost tega dogodka je nadalje označevala prisotnost županov iz Gorice in Tržiča De Simoneja in Maiana, deželnih odbornikov in svetovalcev, pokrajinskih in občinskih svetovalcev, predstavnikov demokratičnih strank, delodajalcev, sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, slovenskih gospodarskih organizacij itd. Po uvodnem pozdravu predsednika Pagure, ki je razložil vzroke in cilje zborovanja, je Delio Lu-pieri v obširnem poročilu razčlenil stanje v vseh poglavitnih gospodarskih dejavnostih naše pokrajine ter se je uvodoma zadržal pri podgorski tekstilni tovarni, Italcantieri, SIMO, Acciaierie Alto Adriatico, kjer je zaposlitvena raven v zadnjih letih najbolj padla. Nekoliko boljši je po besedah Lunierija položaj v gradbeništvu, medtem ko kaže dovolj vitalnosti obrtništvo. Poudaril je važnost jugoslovanskih kupcev pri razvoju drobne trgovine ter zlasti podčrtal uspešnost mednarodne trgovine. Velik pomen je pripisal osimskemu sporazumu ter s tem v zvezi predlagani spremembi maloobmejnih sporazumov. Najobsežneje je obravnaval zračni, pomorski in zemeljski promet, h —tel. 81-032 J EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ preko katerega se najbolje oblikuje vloga obmejne pokrajine kot je Goriška, postavljena na križišče pomembnih mednarodnih tokov med srednjo, zahodno in vzhodno Evropo ter Sredozemljem. S tem v zvezi je Lupieri predlagal okrepitev letaliških naprav, ki naj omogočajo boljše zračne povezave s sosedi. Glede pristanišča v Tržiču je predlagal, naj ga vključijo v deželni pristaniški sistem. Ostro je kritiziral, da so pri dodeljevanju sredstev za 27 italijanskih pristanišč, skoraj v celoti spregledali tržiške-ga; od 800 milijard so mu dodelili samo 4. Na področju cestnih prevozov deluje 480 obrtniških in industrijskih podjetij. Njihov razvoj je bil mo-goB" prav zaradi 'obmejne lege Gorice in njenega območja. Lupieri je govoril o nujnosti izgradnje cestnih infrastruktur, mejnega prehoda ter avtocestnih povezav v Slovenijo. Visoko je postavil turistično dejavnost ter navedel nekatere pobude za razvoj navtičnega turizma, izgradnjo marin in ustanovitev pomorske varnostne službe za mala plovila, pri kateri že sodeluje tudi Jugoslavija. Lupieri je nanizal tudi nekaj podatkov, ki osvetljujejo zaposlitveno raven. V letu 1977 sa pri dopolnilni blagajni našteli 1,3, ali pa že 2 milijona delovnih ur. V goriški pokrajini se je od leta 1971 do lani število prebivalstva zvišalo za 3,5 odstotka, zaposlenost v proizvodnih sektorjih pa je padla za 7,7 odstotka, kar je precej slabše od vsedržavnega poprečja. Ob koncu je omenil predloge za izgradnjo av-toporta, ustanovitev konzorcijev industrijskih con, zaseg zemljišča za obrtniške dejavnosti ter pobude za razvoj turizma. V razpravo je poseglo več vidnih javnih delavcev. Zaradi številnih prijav bodo zborovanje prenesli na prihodnjo soboto, ko bo predsednik Pagura povzel sklepne misli. Prvi se je prijavil k besedi poslanec Loris Fortuna, predsednik komisije za industrijo pri poslanski zbornici. Povedal je, da bodo v sredo v komisiji pričeli obravnavati dekret Prodi, ki predvideva posege za največja s krizo udarjena podjetja. V okviru tega sklepa bi morali imenovati superkomisarje, ki bodo zadolženi za reševanje posameznih obratov. Če bo šlo vse kot si nadejajo, bo imela vlada v času enega meseca v rokah dovolj učinkovito sredstvo za uspešne posege. srednjo in visokošolsko izobrazbo). Predlagal je izvajanje ustreznih pobud na pokrajinski, deželni in vsedržavni ravni. Senator Silvano Bacicchi pa je dejal, da je položaj v resnici slabši, kot ga opisuje Lupieri. Zaradi krize obstaja nevarnost zapore velikih obratov, na katerih sloni gospodarski razvoj. Bacicchi se je odločno zavzel za javen poseg ter kritiziral denarne podpore, ki jih država daje nepreverjenim načrtom in pustolovcem. Tudi on je predlagal sklicanje deželne konference o državnih udeležbah ter opozoril na velik kapital, ki ga imamo v številni in vi-solto kvalificirani delavni sili v Ital-caritferiju. To silo — je dejal — je potreijno, pravilno izkoristiti, pa če-tudkne, Lo gradila ladij,. zumela ter zavrnila šovinistične izpade, ki se v zadnjem času z večjo ostrino pojavljajo na Tržaškem in v Beneški Sloveniji, očitno z namenom, da bi za vrli proces dajanja pravic Slovencem. Osrednja prireditev v tednu žena za celovito zakonsko varstvo, ki bo trajal do 11. marca, bo v soboto, 3. marca, v deželnem avditoriju v Gorici. ---------------- MED RAZPRAVO 0 PRIZIVIH REGULACIJSKEMU NAČRTU Prekinjena razprava n prizivih zaradi nesklepčnosti občinskega sveta V strogem mestnem središču neg javne ustanove poskrbijo za sanacijo nekaterih starih predelov • Prekinitev seje ob razpravi o hišah v Ul. Torriani Vnovič v ospredju vprašanje bivših uslužbencev AIAS Doberdobskc ženske bodo proslavile 8. marec Ženski iniciativni odbor v Doberdobu je v petek sklical širši sestanek, da bi se ženske domenile za letošnjo proslavo 8. marca. Predstavnice ŽIO so prisotnim predlagale, naj bi bila proslava dneva žena v Doberdobu v soboto, 10. marca, s koncertom mešanega pevskega zbora «France Bevk» iz Pr-vačine, kratkim skečem in govori. Po proslavi bo sledila zabava z vaškim harmonikarjem. Na seji je bil tudi govor o pripravi večerje in plesa za vse poročene žene, za katero se bo treba že zmeniti kje in kdaj. Zadnja točka petkove seje je bilo predavanje o psihološki vzgoji otroka, ki ga prirejajo doberdob-ske ženske. Ker bo predavanje zelo poučno in zanimivo, vabijo ženske vse starše, naj v čimvečjem številu pridejo v sredo, 7. marca, ob 20. uri v prosvetno dvorano v Doberdob, kjer bo o problemih o-troka govorila otroška psihologinja. Klavdija Sulič Pričakovali smo. da bo po več kakor poldrugem letu odlašanja, nejasnosti in raznih birokratskih težav, končno le rešeno vprašanje stalne namestitve 27 uslužbencev bivše sekcije združenja za pomoč spastičnim bolnikom v Tržiču, AIAS, ki so od začetka lanskega leta zaposleni pri pokrajinskem konzorciju za pomoč in rehabilitacijo duševno in telesno prizadetih oseb. Te dni pa je prišlo nepričakovano sporočilo, da je deželni nadzorni organ zavrnil sklep pokrajinskega sveta o zaposlitvi omenjenega o-sebja v sklopu pokrajinskega konzorcija. Vsled tega je nastal zelo neprijeten položaj. Tako piše v tiskovnem poročilu enotnega tajništva sindikata uslužbencev krajevnih u-stanov. Obstaja namreč resna nevarnost, da 27 uslužbencev ne bo prejelo plače za mesec februar, O odločitvi deželnega nadzornega odbora, ki pomeni hud udarec za reorganizacijo socialnega skrbstva na področju goriške pokrajine, je bil govor tudi na petkovi seji pokrajinskega sveta in sta na to vprašanje opozorila svetovalca Pc-letto in Pirellova, medtem ko je predsednik, prof. Silvano Pagura, zagotovil, da bo pokrajinski odbor v kratkem napravil ustrezne korake, da pride do skorajšnje razjasnitve. Enotno tajništvo sindikata usluž bencev krajevnih ustanov je takoj ko je zvedelo za neugodno stališče deželnega organa, sklicalo stalno skupščino v prostorih konzorcija, medtem ko bo jutri zjutraj od 10. uri javna manifestacija pred deželnim sedežem. Tajništvo enotnega sindikata pa je pozvalo predsednika deželnega odbora, deželne svetovalce goriške pokrajine, člane upravnega sveta konzorcija, tajni-, ke političnih strank, predsednika pokrajinske upravč' irt :'*župartč občin, ki sodelujejo v konzorciju na sestanek, ki bo jutri zVečer ha še , dežu pokrajinske uprave v Gorici. Na sestanku bodo skušali najti rešitev, ki bo zagotavljala nadaljevanje storitev, ki neposredno zadevajo kakih 250 družin na Goriškem. Zaradi nezadostnega števila prisotnih svetovalcev je župan De Simone prekinil po enajsti uri v petek zvečer sejo občinskega sveta. Ta čas je bilo na dnevnem redu glasovanje o prizivih lastnikov stavb v Ulici Torriani (obče znanimi z imenom «New York») proti predlagani razlastitvi in novigradnji ljudskih hiš na njihovem mestu, v dvorani je bilo samo 19 svetovalcev. Zato je župan jezno prekinil sejo. Razprava o prizivih se bo nadaljevala jutri, ko se občinski svet ponovno sestane. Kot smo že včeraj omenili se je na petkovi seji pričela razprava o prizivih proti regulacijskem načrtu. Po uvodnih besednih spopadih se je pričela razprava o prvi skupini ugovorov, ki so se nanašali na stavbe v starem mestnem središču, t.j. v ulicah Ascoli, Baiamonti in Rabatta. Nadzorništvo za spomeniško varnost je zahtevalo svoje nadzorstvo. Nekateri svetovalci, liberalec in fašisti, so bili za to, da bi zasebnim lastnikom dopustili, da popravijo svoje hiše. Vsi ostali pa so bili proti tem predlogom in zahtevali, da morajo javne ustanove poseči vmes le če se da. To se je pokazalo tudi pri glasovanju, ko so bili ugovori zavrnjeni. V razpravo so posegli Tuzzi, Fornasir, Coceani, Sanzin. Slednji je dejal, da krona ta sklep zahteve raznih strank, da se ljudske hiše gradijo tudi v središču mesta in ne samo na periferiji, t.j. v Štandrežu ali Locniku. Odbornik Zucalli je sicer vzel v poštev predlog liberalnega svetovalca, vendar bi morale javne ustanove najprej poskusiti da same rešijo to vprašanje. Sledila je razprava o drugem sklepu, v katerem je kar 22 ugovorov. Svetovalci so sklenili, da bodo o vsakem teh ugovorov razpravljali in glasovali posebej. Precej lahko je bilo s prvim, t.j. z u-govorom nun iz Ulice Brigata Pavia (bivša bolnišnica), ki so se u-prle sklepu, da bi na obširnem zemljišču zgradili ljudske hiše. U-govor je bil soglasno le delno spre- IttllllllllttlllllllllllllllimilMIMIIMIIIIIimilllMIIIIIIimillliraillllllHIMlitlillllilllllliillHiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODPRTO PISMO NASI JAVNOSTI Prizadevanja staršev za odprtje šole v Ul. Čampi Starši obsojajo zavlačevanja županstva - Po njihovem sestanku z županom gredo dela hitreje «Starši otrok, ki obiskujejo sloven sko osnovno šolo v Ulici Croce se oglašamo s tem odprtim pismom. Naš namen je, da seznanimo jav nost, občinske in šolske oblasti ter razne predstavnike s problemom gradnje nove slovenske osnovne šole v Ulici Čampi. Kot je znano, so lani oktobra u-gledni občinski predstavniki obljubili občinskemu svetovalcu Waltri-tschu, da se bodo učenci, učitelji in didaktično osebje preselili v novo zgradbo v Ulici Čampi že po zimskih počitnicah 1978 - 79. Povedati moramo, da se ta šola gradi že cela štiri leta in še ni dokončana. U-čenci, ki letos obiskujejo peti razred, že cela štiri leta čakajo na novo šolo. Ne morem razumeti, skupno z ostalimi sošolci, kako, da se od njih zahteva, naj ne lažejo, da je treba izpolniti dane obljube; teh pravil pa se na žalost večkrat odrasli in ugledni predstavniki ne držijo. Si lahko predstavljate, s kakšnim veseljem smo vsi skupaj sprejeli vest, da bo šola skoro dograjena, in hitro poskrbeli za pripravo otvo- ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO priredi v soboto, 3. marca 1979, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici, Ul. Roma, osrednjo proslavo MEDNARODNEGA ŽENSKEGA PRAZNIKA posvečenega globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji. NASTOPAJO : — otroški pevski zbor «Oton Župančič* iz Štandreža; — ritmična skupina ŠZ Dom iz Gorice; — priložnostni govor in recitacija; — ženski pevski zbor »Oton Župančič* iz štandreža; — ritmično - glasbeni recital osnovne šole »Milojke Štrukelj*; — folklorna skupina »Liz Luzignutis* iz Gorice; — moški pevski zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore; — instrumentalni ansambel «Lojze Hlede* iz Števerjana. Vabimo vas tudi na otvoritev razstave IKEBANE, ki bo ob 10. uri v razstavni dvorani deželnega avditorija 1llllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||lll||||inilllllll|UII«IIIMIIIMI*llll)ll(IIIIIIIIIMIIIII||||lll||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||mmi,„„||||||,||l||||||||||||||||||||||||||||l Zdravstveni tečaj v Sovodnjah Predstavnik enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL Aldo Col-leoni se je v svojem razčlenjenem poročilu dotaknil vseh gospodarskih dejavnosti, od turistične do obrtniške, do prevozne in industrijske. Za vzel se je za izdelavo stvarnega načrta in za dogovor med političnimi in sindikalnimi silami, da se go riška pokrajina odrinjena kot je, ter vrh vsega še nerazvita, postavi na 1 svoje noge. Predlagal je sklicanje drugega deželnega zborovanja podjetij z državno udeležbo, smotrno iz-1 koriščanje sredstev goriškega fonda in ovrednotenje fizičnega dela (ogromna brezposelnost mladine s KMEČKA BANKA Jfillill USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Ijp Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA ritve nove šole. To je za nas zelo pomemben dogodek. Prizadevali smo si, da bomo s pomočjo naših učiteljev, ki so z veliko dobro voljo pripravili lep in pester kulturni program, pripravili že vse potrebno za okusno zakusko, da bo vse bolj veselo. Zelo smo bili ogorčeni, ker se vse to ni uresničilo. Po zimskih počitnicah smo se starši spet sestali in razpravljali o tej zadevi. Vedeli smo, da so se nekateri slovenski predstavniki zanimali pri županu, pri odborniku za javna dela Zucal-liju in na tehničnem uradu, kako potekajo gradbena dela naše šole. V odgovor so prejeli samo obljube, katere, kot vidimo, niso bile izpolnjene. Tako smo se starši odločili, da osebno nastopamo in protestiramo pri goriškem županu. Naš namen je bil, da to zadevo čimbolj razjasnimo. Hoteli smo izvedeti, kaj je povzročilo to zavlačevanje. Starši smo skušali dobiti čimveč podatkov, kakšna so še razna tehnična dela, ki bi jih morali dokončati. Bili smo tudi pri lastniku zemljišča, ki bi moralo biti razlaščeno, da bi po njem speljali vodovodno in plinsko napeljavo. 16. januarja smo bili v spremstvu občinskega svetovalca Waltri-tscha sprejeti pri goriškem županu. Prisotna je bila tudi arhitektinja tehničnega urada Torglerjeva. S podatki, ki smo jih nabrali, smo ugovarjali izgovorom občinske uprave. Prišli smo do spoznanja, da je za ugledne občinske predstavnike najljubše opravilo »prekladanje sodov* ali «scarica barili*. To se pravi, da nihče noče prevzeti svojih odgovornosti na račun naših u-pravičenih zahtev. Po enourni debati smo izvedeli, da z dobro voljo in ugodnimi vremenskimi razmerami lahko delo zaključijo v teku e-nega meseca. Izjavo smo vzeli na znanje in se razšli v upanju, da bodo dela zaključena do 31. marca. Sklenili pa smo, da če do tega datuma šola še ne bi bila dokončana, bomo starši z 2. aprilom obdržali otroke doma. Ker smo trdno prepričani, da je naša zahteva upravičena, upamo, da bodo pristojne oblasti to upoštevale.* Do tu pismo staršev. V našem listu smo o vprašanju te šole že večkrat pisali in pazljivo sledili dogodkom ter seveda ugotovili, da i-majo starši in učitelji prav ko protestirajo proti zavlačevanju občinske uprave. O stvari je bil govor tudi na predzadnji seji občinskega sveta, ko je župan svetovalcu Paulinu odgovoril, da dela potekajo. Vemo tudi, da se je član upravnega odbora mestnega podjetja dr. Štefan Bukovec za stvar izrecno pozanimal pri tehničnem vodstvu podjetja in tam so mu obljubili, da bodo najbrž že v prihodnjem tednu speljali začasno napeljavo elektrike, metana in vode (dokončno bodo stvar uredili v poletnih počitnicah, ker morajo Um zgraditi tudi električno kabino). Vemo tudi, da so v šoli že namestili Uble in del nepremične opreme, na županstvu so nam povedali, da bodo skoro gotovo v prihodnjih dneh pripeljali iz Brescie premično šolsko opremo. In tu-di gradbeno podjetje, ki je šolo gra-dilo in ki je v začetku februaria. jet, ker so dopustili možnost novega izhoda v poslopje. Tako s0 omejili na tem področju gradnjo ljudskih hiš za sedem ali osem stanovanj. Huje pa je bilo pri razpravi o Pozivih lastnikov stavb v ulicah Torriani in Sile. Gre za več kot 5® stanovanj ljudskega značaja, ki s0 v zasebni lasti. Eno stavbo so *z' praznili po predlanskem potresu. Lastniki so izjavili, da bodo stavbe sami popravili in s tem v zvezi tudi vložili ugovor proti sklepu občinskega sveta, da se te hiše P°' derejo in na njihovem mestu zgradi hiše IACP. Svetovalec Sanzin je ugovarjal stališču odbora, ki zavrača ugovor lastnikov, in dejal da je ^o stališče slabo utemeljeno. Kje bo občina našla milijardo in pob ki je potrebna za odkup stavb |n zemljišča in podrtje stavb? Kje namestiti štirideset stanovalcev ,*[ času ko bi hiše podrli in zgradil* nove? Proti stališču odbora se je izrazil tudi svetovalec Paulin, medtem ko so bili svetovalci Coceani. Tacchinardi, Tuzzi za to, da se **" pošteva sklep odbora. V trenutku ko bi bilo moralo priti do glasova; nja pa se je župan zavedel, da 111 seja sklepčna, kajti v dvorani le bilo samo 19 svetovalcev. Oba svetovalca SSk sta šla namreč iz dvorane in nista hotela ponovno v njo. Zato je župan sejo tudi prekinil-Nadaljevanje razprave bo jutri. Dvignile eimprej bencinske bone Avtomobilski klub v Gorici obvešča vse zainteresirane, da bodo marca prekinili izdajanje prvega l0" tošnjega obroka bencinskih bonov-Kdor jih ne bo dvignil, bo izgubil dotacijo za prvo polovico leta. Temperatura včeraj; v Gorici s° včeraj zabeležili najnižjo temperaturo —1,6 stopinje, na j višjo pa stopinje. je v začetku februarja, potem ko je minil hud mraz, povezalo šolo z mestno kanalizacijo, obljubilo, da poskrbi čimprej za’ asfaltiranje dvorišča in nove povezovalne ceste. Upajmo torej, da se bodo stvari kmalu uredile. Mladinski center iz Gorice 1** Mladinski odsek iz štandreža vabita na PUSTNO MAŠKARADO ki bo v torek, 27. februarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani pr* »ZLATEM PAJKU* slid ri iV JjDTj Til ŠPORTNO DRUŠTVO JUVENTINA - ŠTANDREŽ priredi v torek, 27. t.m., ob 20.30 v domu Andrej Budal V Štandrežu VESELO PUSTOVANJE VABLJENI! Kino Carica CORSO 15.30 - 22.00 »La vendetjjj delia pantera rosa*. P. Seller 1 H. Lom. Mi. VERDI 15.15-22.00 »Ernesta*. chele Placido in Virna Lisi. °c povedan mladini pod 18. letom- \ Ae VITTORIA 15.30—22.00 »La gra*1? avventura continua ancora*. Longan, S. Damante. Barvni Tržič EXCF,LSIOR 14.00—22.00 «Coma fondo». . PRINCIPE 14.00-22.00 «Convoy trincea d’asfalto». Nova C or i ca in okolica SOČA 16.00—18.00—20.00 »Ginek0*^ socialnega zavarovanja*. ItaUJ ski film. (nj. SVOBODA 16.00-18.00-20.00 ca samostanskih zidov*. It8*1' ski film. . Izleti Slovensko planinsko društvo v ^ —........... ........ , .. rici, vabi člane in prijatelje, °"-e^ v nedeljo, 4. marca, v čimve~ljo številu udeležijo izleta v SapP^ ob priložnosti smučarskih tej^. Posoškega prvenstva. Obenem^,- šča, da je v avtobusu na ra*rjVe go še nekaj prostih mest. sprejemajo samo do 28. t.m. 'r* '-jv-timju ouuiu uu v.***- E5S35J31 vA Urarna Ivan Milkovič iz je prispevala 20.000 lir za ^pridom v Gorici in 9.600 lir morski dnevnik. . j.fi' Marija Devetak por. Grilj grob VtA je namesto cvetja na grob j".a oltarja. Tudi čez leto imajo fanti dovolj dela. Če se kateri po-,dci mu napravijo »porton* iz mrekovih vej. V četrtek pred po-dko «ustavijo balo* in zahtevajo dskodnino. Gorje, kdor ne plača e za porton in ne za balo. Tiste-0,u zvonijo vsako noč ob polnoči pod toliko časa, da si ne primisli. i antovška» pa ne skrbi samo za za-„dyo. Njen odbor (predsednik, bla-JJjdik in dva obveščevalca) organi-s°l*darnostno pomoč ostarelim iv anom. Največkrat se fantje zbe-sJ0, da pripravijo drva ali spravijo tj0no- Na taki akciji se zbere tudi 3(l fantov-prostovoljcev. j J cela j pa poglejmo kako »fantov-to?* skrbi za pustovanje. Nositi ska za Pusta Je stara fantov-Pravica, ki pa ji ni vedno pridala vsa va®ka skupnost. V pre-l(L 0sti so predpustne priprave teki v veliki tajnosti, kajti nasprotni-de| P.Ustovanja so lahko kasneje u-Sl/Czencem (če so jih spoznali), tgj.dHi na razne načine. Marsika-fd starši so na primer branili hče-Pccoko s tistim, »ki na pusta l)jSe nosi*. Marsikaterega fanta oče h0vSrnd prepoznati pod masko. Du-Vs„niLi so pustove preganjali na So dtogoče načine. Če ne drugače, L. z.a Pustne dni protestno odšli iz jCžnice. se udeleženci ne bojijo so-t^o Vati pri pustovanju, zato pa (k*”?če ne uganjajo več tako pre-norčij, kot so jih včasih pod ki Cl 0 Popolne krinke. Še «ta lepi*, danes zakrinkani samo s kcjvjj (pisanimi papirnatimi tra-Se L’ so imeli včasih pod njimi j. uto čez obraz. 2or Eniški fantje: Jože Kutinov, ko p Lon, Danilo Berginc in Dar-?0v"trRinc so mi v prijetnem raz-VSa,fU opisali predpustne priprave d9tlKa od drežniških vasi ima svoj bij« 7'a pustovanje, Drežnica prav *ttw-° ®°boto. Fantje se v začetku !w'l°, katero masko bo kdo nosil. *°ljši plesalci ali starejši fan-uobijo vlogo «ta lepih*, začet- niki morajo biti nekaj let »ta grdi* (»morajo nositi zvonce*) ali «cgajnarji». To so najbolj naporne vloge, saj na primer «ta grdi* cel dan tekajo otroki in dekleti in zganjajo norčije. V današnjem času izjemno sodelujejo tudi poročeni fantje, dobili so izjemno sobotno fantovsko pravico. Zelo častna je vloga vodje, tistega, ki «vozi» cel sprevod. Ta čast navadno doleti fanta, ki se bo drugo leto poročil. Za oznanitev pustovanja ni treba plakatov. V petek zvečer gredo vsi po vasi, zvonijo in razbijajo. To po meni, da je za soboto vse pripravljeno. Scenarij sobotnega dogajanja je že dolgo nespremenjen. Zjutraj se o-blikuje tradicionalni sprevod, ki ga sestavljajo: vodja, godec, dva para «ta lepih*, par «ta starih*, «ta debel* pust, «ta grdi* in «cgajnarji». Za njimi gredo šc policaj, rezjan, zdravnik, srečolov in «tisti s kor-po» (mož nese babo). Sprevod se pred vsako hišo ustavi, vodja potrka s palico po vratih in prosi gospodarja, če sme vesela družba naprej. Razvije se zabaven dialog, posebno kjer zna gospodar duhovito zavračati nepoznane goste. Na koncu jih prijazno povabijo v vsako hišo, godec zaigra, pari zaplešejo. Če so dekleta pri hiši, ostanejo tudi do pol ure. Opoldne je kosilo v gostilni za vse pustove, povabljeni pa so tudi fantje, ki to leto niso mogli sodelovati (npr. zaradi smrti v družini) in tisti, ki so že prestari za pustne norčije. Po kosilu obiščejo še preostale hiše, nato pa se zberejo na trgu. V veliki predstavi, pri kateri sodelujejo tudi vaščani, ima vsak priložnost, da v okviru vloge pokaže svojo domiselnost, smisel za igro in zabavo. Drežniško pustovanje tako razpade v dve enakovredni polovici, od katerih je prva obrednega značaja, nekakšen obvezni program, popoldne pa se obrednost sprosti v skupinski ustvarjalnosti, kjer pride do izraza smisel za improvizacijo in za igro v čistem teatralnem smislu. «Moraš znat igrati*, pravijo drež-ni.ški fantje. Zadnje, tretje dejanje pustovanja se dovrši v torek opomoči, ko pusto-valci po hrupnem nočnem sprevodu na koncu vas: ustrelijo pusta («ta debelega*) in ga zažgejo. Po tem kratkem, opisu drežniške pustne sobotei in njenih protagonistov, prav lahko odgovorimo na nekaj vprašanj o širšem mehanizmu samega pustovanja. Dramaturški okvir je univerzalen, sličen drugim našim pustovanjem. V prvem delu sprevod našemljencev obišče vsako hišo v naselju. Obredno, v skladu s tradicionalno hierarhijo pustnih vlog, dostojanstveno opominja sovaščane na pomemben letni praznik, čeprav so med našemljena samo fantje, je pustovanje vendarle praznik za celo naselje, ker vsak po svoje sodeluje. V drugem delu pa sploh padejo pregrade med maskami in publiko. Ikonografski okvir pustovanja tvorijo: arhaični lik «ta grdega*, «ta stara- dva*, par «ta lepih*, «ta debel*, «cgajnarji» in v novejšem času policaj, zdravnik, rezjan in drugi. Pustni liki so nastajali v skladu z razvojem domišljijskega sveta v različnih časovnih obdobjih. V okrilju njihovih vlog je lahko zaživela domiselnost pustnih protagonistov, da pustovanje ohranja s tako veliko življenjsko silo, pa je gotovo domača «fantovška», ki predstavlja organizacijski okvir pustovanja. Odmaknjena lega drežniških vasi je omogočala avtonomen razvoj vaških skupnosti, ki so na dovolj strnjenem območju stalno tekmovale med seboj tudi na prestižnem področju pustnih šeg. Ravno pravšnja odmaknjenost od centrov zaposlitve je po drugi vojni omogočila mladim zaposlitev v dolini in hkrati bivanje v domačem kraju. To je ohranilo pri življenju močno fantovsko skupnost, ki je še danes nosilec drežniškega pustovanja. ne rečemo, njihov teatralni talent. Najvažnejši pogoj, da se drežniško V zadnjem času »fantovška* skrbi za poživitev pustovanja z novimi maskami. Letos so prepeljali v sprevod zmaja in velikana. Taka skrb za poživitev sicer zagotavlja, da je pustovanje v skrbnih rokah, po drugi strani pa nove, tuje maske odrivajo v ozadje največji drežniški pustni mik, to je lik «ta grdega*, ki je že sam na sebi izredna ljudsko kulturna atrakcija. Kljub pomislekom lahko drežniški »fantovški* za njene dosedanje u-spehe samo čestitamo. «Vesela družba, naprej*! NAŠKO KRIŽNAR Pri «Hišarjih» v Dolu (Foto Karlo Ferletič) FOTOGRAFIRANJE NAŠIH KRAJEV: DOKUMENTIRANJE NAŠE ZGODOVINE Pred kratkim smo imeli priliko ogledati si fotografsko razstavo v Doberdobu, ki je predvsem težila k dokumentaciji domačega sveta, sveta, ki počasi izginja in z njim tudi pričanje o realni sliki iz življenjskega ambienta naših prednikov. V tem okviru se nam je porodila želja nanizati vrsto misli o pomenu in vlogi fotografije pri dokumentiranju arhitekture. Fotografija ima to vrednostno prednost, da zmore z relativno lahkoto in z zelo nizkimi stroški vrniti podobo ljudi in stvari. Ima važen socialni pomen, ker postane dostop- BERITE REVIIO POHVALE VREDNA VZTRAJNOST GORIŠKEGA SLOVENSKEGA TRGOVCA Že od februarja 1903 se znana družina Cuk ukvarja na Stolnem trgu s prodajo dvokoles V prvih letih sta skupno podjetje vodila Elija Čuk in Josip Kerševani - Slovenskih kolesarjev pred prvo vojno je bilo v mestu in na podeželju kar precej - Elija Čuk je v začetku stoletja bil kot avstrijski «marinc» v vojni na Kitajskem Vsakokrat, ko pišemo o naših no-notih 'pntie na dan, da jih je takratni avstrijski cesar Franc Jožef klical, da bi oblekli vojaško suknjo, in jih je zatem pošiljal na rusko fronto v Karpate, v Galicijo, v Tirole. Ko so naši očetje služili drugemu vladarju, italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu, so morali preko morja v Libijo, Cirenajko, E-gipt, Abesinijo, tokrat pod drugo, vedno tujo uniformo. Pripovedi naših nonotov in očetov so polne spominov na blato in mraz v Karpatih, na lakoto v zadnjih mesecih prve svetovne vojne, na malarijo, ki so jo dobili v posebnih bataljonih na Sardiniji, na dnevno vročino in nočnim hladom v puščavah severne Afrike. Do trenutka ko so se vključili v narodnoosvobodilno vojsko, ko so si nadeli na glavo titovko in se borili za slovensko partizansko zastavo, so morali naši predniki po sili razmer služiti tujim vladarjem. Tako je bilo še prej, ko so kranjski, štajerski in primorski fantje padali pri Kustoci, ko so se borili proti Turkom v Bosni, ko so se še prej bojevali z Napoleonovimi vojaki. Ni pa mnogih doletelo naključje, da so šli avstrijskemu kralju in cesarju služiti na drugo stran zemeljske oble, tja v daljno Kitajsko, kjer je v začetku tega stoletja izbruhnil upor Kitajcev proti Evropejcem in Američanom, ki so hoteli v času največje kolonialistične ekspanzije, zaseči in si razdeliti tudi kitajsko ozemlje. Leta 1900 je ena izmed tolikšnih kitajskili tajnih družb, ki si je nadela naslov «I-ho-ch’ uan* («pra-vične in harmonične pesti*), povzročila upor proti takratnemu man-džurskemu cesarju dinastije Čing, češ da je preveč popuščal Evropejcem, ki so tudi s pomočjo misio-narjev, osvajali Kitajsko. Kmalu se je upor razvnel, v Pekingu so uporniki napadli evropske ambasade. Na poziv nemškega cesarja Wilhelma II. so evropske države in ZDA poslale na Kitajsko svoje vojaške e-note. Združena vojska Ajelcev je kmalu zasedla Peking, razbila sile upornikov in postavila na prestol poslušnega vladarja. Belci pa so si zagotovili na Kitajskem svoje postojanke in proste cone, ki so tam ostale do druge svetovne vojne. Upor takozvanih «bokserjev» se je končal že leta 1901. Največ pravic na Kitajskem so si takrat zagotovili Rusi, ki so zasedli celo Mandžurijo in važno pristanišče Port Arthur. Že nekaj let kasneje, v vojni z Ja ponči leta 1905, pa so morali Rusi zapustiti vsa pridobljena ozemlja. Med velesilami, ki so na Kitajsko poslale svoje vojake, je bilo tudi avstro ogrsko cesarstvo. Tja so po slali ladje in vojsko. Med pripadniki enot avstrijske pomorske peša- I dije (danes bi po ameriškem zgle-du rekli tem četam «marinci») je bil tudi Goričan, Slovenec, Elija Čuk, ki je prav takrat služil svoj vojaški rok. Rojen v Biljah leta 1878, iz številne družine, ki je imela hišo prav na glavnem trgu te vasi, je prišel še mladi Elija Čuk v Gorico, kjer se je zaposlil kot vajenec v takrat znani trgovini Saunig in Dekleva v Gosposki ulici (še prej sta imela trgovino v Nunski glici), kjer so prodajali jo,^popravljali dvokolesa, šivalne stroje in še druge tehnične predme^,' V nekaj letih trdega dela se je pri mojstrih mnogo naučil in si s prijateljem Josipom Kerše-vanijem, ki je bil prav tako kot on doma iz Bilj in kot on zaposlen kot vajenec v že omenjeni trgovini, zaželel lastne trgovine in delavnice. Še preden je ta svoj sen uresničil je moral obleči vojaško suknjo. Ni bila ta sivo zelena uniforma vojske marveč privlačnejša bela uniforma mornariškega pešca. Vojna na Daljnem vzhodu ga je doletela prav ko je služil vojaški pok in avstrijska vlada ga je po slala v daljno deželo. Njegovi potomci se ne spominjajo, kako se je Elija tam imel. Hranijo le nekaj spominov na takratno voino potovanje njihovega prednika. To so svilene rute takratne mednarodne ek špedicije na katerih so poleg avstrijskega grba naslikane zastave držav, ki so sodelovale v takratni ekspediciji in napisi v raznih jezi kih. Poleg tega pa imajo tudi svileno ruto z doprsnim portretom E-lije Čuka v mornariški uniformi, izdelano za časa bivanja na Kitajskem. Ko se je po končani ekspediciji vrnil domov in tudi slekel mornariško suknjo, sta s prijateljem Josipom Kerševanijem pričela resno misliti na odprtje lastne trgovine. To sta napravila kaj kmalu, odkupila sta od družine Rovanovih hišo na Stolnem trgu štev. 9. To je bila velika dvonadstropna hiša, ki stoji tam še danes. Medtem ko so bila v gornjih nadstropjih stanovanja, so bile v pritličju tri trgovine z majhnimi ok- Na sliki je skupina goriških slove iških kolesarjev, članov kolesarskega društva «Gorica», ki je bilo u-slanovljeno leta 1895. Slika je bila posneta v letih pred prvo svetovno vojno, točnega datuma ne poznamo. Izletniki imajo na čepicah zn čko kolesarskega društva «Goric a*. Kot vidimo na sliki so že takrat poleg koles uporabljali tudi moped ‘. V prvi vrsti na naši sliki, v beli obleki in z belo čepico je trgovec Elija Čuk. V drugi vrsti v sredini pa je predsednik društva trgovec Drufovka. (Bralce, ki bi vedeli za imena ljudi, ki so na sliki, prosimo da o tem obvestijo naše uredništvo) Kutinov Pepi iz Drežnice Izdeluje masko «ta grdega*, ob njem na klopi še neizgotovljeua maska «ta starega*, cokle in gotova maska »ta grdega* ni. širše odprtine za izložbe sta trgovca dala napraviti že nekaj let pozneje in hiša je že pred prvo vojno dobila videz, ki ga ima še danes. V vseh treh prodajnih prostorih sta sodruga uredila prodajne pulte za veliko vrst blaga. Trgovino sta odprla konec februarja 1903, tako da mineva prav v teh dneh 76 let od odprtja te trgovine. V trgovinah sta prodajala, uporabljajoč izkustva iz vajenskih let, dvokolesa, šivalne stroje, orožje, gramofone, kmetijske stroje, itd. Bila je to zelo moderna trgovina, v kateri je bilo moč dobiti veliko za tisto obdobje modernih tehničnih pripomočkov. Ker so bili prostori trgovin premajhni, da bi v njih imela tudi popravljalne delavnice, sta to uredila v stavbi v Ulici na Grad štev. 4 in 8. Ker sta zelo solidno delala in so se kolesa takrat zelo širila, šivalni stroj je moral v vsako balo dekleta, ki je mislila na poroko, za orožje so se zanimali številni lovci, na gramofon so mislile premožnejše družine in ker so v tvrdko Kerševani & Čuk hodili kupci iz vse Vipavske doline in še dlje, tja do Postojne, s Krasa, iz Soške doline, iz Brd in z gora, sta morala kmalu podjetje razširiti. V spodnjih prostorih dvorišča že omenjene stavbe na Stol nem trgu so imeli skladišča in pisarne. Izdala sta dvajset strani obsegajoči katalog s cenikom blaga, ki sta ga imela na zalogi. Ker sta blago pošiljala tako naslovnikom v vsej državi kot malim trgovcem in mehanikom na deželi sta delala tudi kot grosista. Imela sta zaradi tega precej uradnikov v svoji pisarni in ker so v delavnici popravljali veliko stvari sta imela tudi po sedem delavcev v službi. Bila sta pa podjetna še na drug način. Imela sta voz s konji in prevažala led, ki sta ga hranila v kleti, v gostilne in trgovine. To sta opustila ko so v Gorici zgradili tovarno za led. Iz takratnega cenika, ki ga ima mo pred očmi, je razvidno da je imela »Tvrdka Kerševani & Čuk v zalogi veliko izber posameznih delov kakor: balanc, pedalov, verig, krmil, tečajev za različna kolesa, zvoncev, zračnih sesalk, Torpedo prostih tekov, svetilk na olje in kar oid, pnevmatik, sedal, tašk za o-rodje, karbida, olja za motorje in avtomobile, itd., itd. Patrone za puške in samokrese vseh vrst, lovsko orodje in sploh vse dele in predme te spadajoče v to stroko*. To so bili seveda le nadomestni deli. Iz kataloga je še razvidno, da je neka avstrijska tovarna koles izdelovala izključno zanje dvokolesa z značko «ALTENA» s francoskim sistemom. »To dvokolo zadostuje ne samo kot športno kolo, marveč tudi kot službeno ter tudi najbolj smelim zahtevani. Izboren, le najboljši material dal je ALTENA kolesom izredno trpežnost, igraje lahki tek pa napravi vožnjo na njih prijetno in zabavno. Obširna garancija, ki jo nudiva za ALTENA kolesa, je spričevalo, da se na kolesa popolnoma zaneseva*, je bilo napisano v prodajnem katalogu. Koliko pa je stalo takrat kolo? Cena dvokolesa »Altena* Model I z navadnim tekom je bila 100 kron, s prostim tekom »Torpedo* pa 120 kron. Tvrdka je dajala enoletno garancijo. Gume so bile znamke Reit-hoffer, Buren ali Continental, poleg tega so dali tudi taško z orodjem. Prodaja je bila možna tudi na obroke. Danes je treba za navadno kolo odšteti 100.000 lir. V tej trgovini pa so prodajali še druge vrste koles. Najdražje je bilo dirkalno kolo «Altena» Model VIII, za katero je bilo treba odšteti kar 235 kron za ono z navadnim tekom, za ono s prostim tekom brez zaorala pa 240 kron. Medtem ku so bila navadna kolesa črne barve, so ta dirkalni model dobavljali v črni, zeleni, rdeči ali belo emajlirani barvi, plašči pa so bili znamke Kronen ali Gotanija, v ceno je bil vračunan tudi zvonček. MARKO WALTRITSCH (Nadaljevanje na strani) CENIK tvrdke KERŠEVANI & ČUK - Gorica Stolni trg št. 9 in ulica na Grad št. 4 in 8 največja slovenska zaloga dvokoles „AITENA", šivalnih strojev, pušk, samokresov, slamoreznic, oral, stiskalnic, gramofonov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Lastna mehanična delavnica in popravljalnica dvokoles, šivalnih strojev, pušk i. t. d. ulica na Grud št. 4. Cenike pošlje tvrdka KERŠEVANI & ČUK zastonj in poštnine prosto Vso z fi o rit j navedeno predmete, proda|uva tudi ua meseene obroke. -w- na širšim slojem. Prikaz prevlada nad besedo in s tehnično predstavitvijo išče pot k univerzalnemu jeziku, ki predstavlja' dialog s predmeti in s svojo točnostjo in verodostojnostjo presega dialektalne in jezikovne komunikacijske vezi. Fotografija postane pravi medij današnjega časa, odprta inteligentnim pristopom pa istočasno tudi lahkotnim posegom. Lahko bi to našo trditev podkrepili s primerom preproste razglednice in s primerom umetniške tvorbe dobrega fotografa. Oba zadovoljita predvsem našo željo po vedno novih spoznanjih. Pomagata nam pogledati v podrobnost, ustvarjata nam občutek naše istočasne tamkajšnje prisotnosti in vzbujata prepričanje, da to kar vidimo v resnici tudi obstaja, ne glede na kakršnekoli tehnične pritikline. Fotograf potrebuje realnost, katera pa mu v svoji objektivnosti ne sme o-nemogočiti možnost po osebni interpretaciji predmeta. Ta nujnost fizične prisotnosti ne postavlja nepremostljivih vezi, temveč določa le fiziognomijo fotografske ustvarjalnosti in se s tem bistveno razlikuje od ostalih likovnih tehnik. Obstoj objektivne zunanjosti vodi fotografijo k njeni originalni funkciji, dokumentiranju. Izraz dokument ne smemo doumeti v svoji omejenosti: dokumentirati pomeni živeti v določeni stvarnosti in po lastnih čustvih in vizivni intuiciji odgovarjati na spodbude, ki se pokažejo v zunanjosti odvijajočih se dogajanj. Dokument pa predpostavlja neko določeno interpretacijo in bo tehtnejši in boljši, kolikor bolj bo sad inteligentnega in čutečega razbiranja. Dokumentirati torej ni samo reproducirati, ampak predstaviti stvari, ki so pogojene z obstoječimi kulturnimi činitelji, ki pa so obvezno subjektivni in v svoji potencialnosti ustvarjalni. Pomeni tudi načeti dialog z okoljem, vzpostaviti nove odnose z naravo, ljudmi, predmeti in vse to ob spreminjanju svetlobnih pogojev, variaciji prostora in perspektive. Arhitektura bo postala živ objekt, ki bo v stalnem dialektičnem odnosu z ambientom in človekom. Zaključna ideja naj bi bila ta, da arhitekturo kot predmet fotografske ustvarjalnosti mora fotograf predvsem doživljati in ne le kon-templacijsko občudovati. JOŠKO PRINČIČ IZ URBARJA IZ LETA 1523 Paberki iz zgodovine Peči, Štandreža in Sovodenj Pred petnajstimi dnevi smo na nedeljski goriški strani objavili podatke ,M' -urbarja z naslovom »Go spostvo, pravica in tlaka v goričkem uradu» ij leta 1523, ki ga je v slovenščino prevedel akademik prof. Milko Kos. Podatki, objavljeni pred petnajstimi dnevi, so se nanašali na Podgoro in Pevmo. Danes objavljamo podatke iz istega urbarja o Štandrežu, Peči in Sovodnjah. Gre, kot bodo naši bralci ugotovili, za zelo skope podatke, ki nam govore o nekaterih aspektih življenja v naših krajih ob začetku šestnajstega stoletja. Štandrcž (Sannd Anndrc) Župan Peter Lukhman izjavi: Njegov pokojni oče in on nista od župe imela ničesar. Kadarkoli so pozvani, dolžni so stražiti z obhodom in opravljati vso tlako. Imajo gozd onstran Soče (Ysnicz), imenovan Verbiach; iz tega lesa ne prodajajo, marveč / ga imajo / za svojo potrebo. Za svoje potrebe morejo gradbeni les sekati »im Lomone* in na Lijaku (Liakh); to svoboščino so imeli že njihovi stari. Deželno sodišče spada pod goriško gospostvo. Ko opravljajo tlako za grad, dobi župan dva hlebca kruha in čašo vina. Po dva sta vedno dolžna voziti voz kvatrnega lesa. Činž dajejo knezu po goriški meri. Desetinskega žita so dolžni voziti v Gorico dva voza; kar ga je več, da naj ga upravnik prepeljati proti plačilu in da zato zajtrk in obed. Kdor ima »im smet* njive in brajde, je dolžan voziti desetinsko vino v Gorico v knežjo klet. če ima pri sebi ugledne ljudi, more / župan / z mrežo, vrvico in lopato loviti kapeljne in druge ribe. Kadarkoli so pozvani, dolžni so pomagati pri lovu in delati tenetve. Peč (Pc(sch) Dolžni so opravljati vso tlako, stražiti z obhodom, voziti kvatrni les in opravljati vse druge obveznosti e-nako kot Štandrežani. Juri Lucifor pravi, da je od knezove kmetije, ki jo ima za činž sedaj Mert Brueder.e, ta dolžan voziti žitno in vinsko desetino iz Peči v Gorico. Bruederle se temu protivi in noče voziti. Zaradi tega se Lucifor pritožuje. Dolžni so pomagati pri lovu in delati tenetve. Sovodiije (Sauodna) Sosedi niso dolžni tlačaniti. stražiti z obhodom, loviti ale delati tenetve. Namesto tiake morajo ribičem iz gradu voziti ladjo »k turnu* (zu dem thurn). Kadarkoli je potrebno, tudi ponoči, morajo pustiti vsako delo in voziti ladijo ribičem. KULTURA 6 25. februarja 1979 POBUDA, KI JE V DESETIH LETIH POSTALA NEPOGREŠLJIVA TRADICIJA Jubilejna prireditev «Primorska poje» z rekordnim številom zborov in pevcev Na enajstih nastopih od Milj do Čedada in od Kopra do Kobarida bo nastopilo 108 zborov s skupno nad 3000 pevci - Za konec še nastop najboljših zborov v Trstu Življenjskost in svežim, ki jo od vselej potrjujejo naši pevski zbori tostran in onstran meje, bomo spet okušali in preizkušali na številnih odrih v okviru manifestacije, ki doživlja letos pomemben jubilej. «Primorska poje» — množična manifestacija. ki je prišla nekako že v kri našega ljudstva in ki je najboljše merilo pevskega zborovskega utripa, kot najbolj značilnega, priljubljenega, najbolj neposrednega in obče veljavnega načina kulturno-umetniškega izražanja — prehaja letos v svojo deseto pomlad. V vseh teh letih pa se še ni izčrpala. Nasprotno, postaja vse živahnejša in množičnejša. Letošnja revija bo tako spet rekordna tako po številu prijavljenih zborov, kot po številu koncertov. Prijavilo se je namreč kar 108 pevskih zborov (od katerih jih je 21 iz tržaške, 17 iz goriške in trije iz videmske pokrajine) Prvi nastop bo v nedeljo, 4. marca, v kinodvorani Verdi v Miljah, sledili si bodo nato nastopi v Postojni, Gorici, Divači, Ajdovščini, s skupno nad 3000 pevci i.. pevkami, ki bodo peli v enajstih krajih. Kobaridu, Braniku, na Proseku, v Kopru in Čedadu. Ob desetem jubileju prehaja revija «Primorska poje» tudi na beneška tla, kar je nadvse pomenljivo in pomembm. Krona vseh teh nastopov pa bo slavnostni koncert najboljših zborov v tržaškem Kulturnem domu. MILJE: nedelja, 4. marca 1979, ob 16. uri v kinodvorani Verdi Mešani zbor Jadran - Milje (dir. Cveto Marc) Mešani zbor Štmaver (dir. Gabrijel Devetak) Dekliški komorni zbor MK Most na Sodi (dir. Miran Klaves) Moški zbor Srečko Kumar - Repen (dir. Mirko Guštin) Mešani zbor Štandrež (dir. Mirko Špacapan) Moški zbor Andrej Paglavec - Podgora (dir. Marjan Ciglič) Oktet Javor Pivka (dir. Dušan Kafol) Moški zbor Svoboda - Anhovo (dir. Mitja Žnidaršič) Ženski zbor Oton Župančič - štandrež (dir. Stanko Benko) Moški zbor Dragotin Kette - Ilirska Bistrica (dir. Dimitrij Grlj) PAZ V /odopivec - Ljubljana (dir. Anton Zimperman) POSTOJNA: petek, 9. marca 1979, ob 20. uri v Domu kulture Oktet J. P. Vojko - Spodnja Idrija (dir. Izidor Žakelj) Moški zbor Peter Jereb - Cerkno (dir. Valči Poljanec) Mešani zbor Drago Bajc - Vipava (dir. Zvonka Starc) Moški zbor Karol Pahor - Piran (dir. Adolf Krašna) Mešani zbor Svoboda • Renče Mešani zbor Jože Srebernič - Deskle (dir. Adela Jerončič) Moški zbor Valentin Stanič - Avče-Levpa (dir. Štefan Mauri) Dekliški zbor Igo Gruden - Nabrežina (dir. Sergij Radovič) Mešani zbor Bojan - Dornberk (dir. Joško Harej) GORICA: sobota, 10. marca 1979, ob 20.30 v Avditoriju Moški zbor Štmaver (dir. Gabrijel Devetak) Dekliški zbor Vesna - Križ (dir. Pija Cah-širca) Moški zbor Venček - Dutovlje (dir. Milivoj Širca) Mešani zbor Hrast - Doberdob (dir. Karlo Lavrenčič) Lovski zbor Zlatorog - Vipava (dir. Franc Župančič) Mešani zbor Venček - Dutovlje (dir. Herman Kjuder) Moški zbor Miren (dir. Anton Klančič) Oktet Bori - Pivka (dir. Viktor Samuda) Zgornjevipavski mešani zbor Podnanos (dir. Ivo Jelerčič) Komorni moški zbor Zorko Prelovec - Idrija (dir. Aldo Kumar) Partizanski moški zbor Simon Gregorčič - Koper (dir. Matjaž Šček) DIVAČA: nedelja, 11. marca 1979, ob 16. url 1 . iOUj uulu umiu v Kulturnem domu Železničarski maski zbor Postaja - Tolmin (dir. Vlado Kosmač). . Moški zbor Brda - Krmin-Pješivo (dir. Zdravko Klanjšček^ jn/ Zenski zbor Tabor - Opčine (dir. Sveto Grgič) Moški zbor Briški grič - Števerjan (dir. Ivan Klanjšček) Mešani zbor Tomos - Koper Mešani zbor F.B. Sedej - Števerjan (dir. Herman Srebrnič) Moški zbor Svoboda - Pridvor (dir. Verjanko Babič) Mešani zbor Svoboda - Izola (dir. Zlatka Knez) Ženski zbor Venček - Dutovlje (dir. Marjan Plazar) Kobariški moški zbor - Kobarid (dir. Vlado Volarič) AJDOVŠČINA: petek, 16. marca 1979, ob 20. url v Kulturnem domu Oktet Simon Gregorčič - Kobarid (dir. Metka Bajt) Ženski zbor Triglav - Bukovica (dir. Branko Marvin) Moški zbor Triglav - Trenta (dir. Dane Škerlj) Moški zbor Zarja - Bilje (dir. Andrej Budin) Mešani zbor Triglav - Bukovica (dir. Branko Marvin) Moški zbor Golobar - Bovec (dir. Danilo Durjava) Sovodenjski nonet (dir. Zdravko Petejan) Mešani zbor France Bevk - Prvačina (dir. Klavdij Koloini) Učiteljski ženski zbor - Tolmin (dir. Vera Clemente-Kojič) Komorni mešani zbor - Nova Gorica (dir. Štefan Mauri) KOBARID: sobota, 17. marca 1979, ob 20. uri v Kulturnem domu Oktet Majnik - Tolmin (dir. Ivanka Kosmač-Hvala) Dekliški zbor Kogoj Justin - Dolenja Trebuša (ddr. Branko Jan) Moški zbor Lijak - Vogrsko (dir. Branko Marvin) Moški zbor Kogoj Justin - Dolenja Trebuša (dir. Vladimir Jan) Mešani zbor Rečan - Ljesa (dir. Antonio Qualizza) Moški zbor Fran Venturini - Domjo (dir. Ivan Tavčar) Ženski zbor - Sežana (dir. Evgen Prinčič) Moški zbor Ciril Silič - Vrtojba (dir. Alenka Saksida) Mešani zbor Lojze Bratuž - Gorica (dir. Stanko Jericijo) Moški zbor Valentin Vodnik - Dolina (dir. Ignacij Ota) ••MiiiiiiiiinMiuiiiiiMiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifiifiitiitniii revije DAN - 79 Prva letošnja številka mesečnika »DAN* prinaša članke, «ki govorijo o važnih vprašanjih, kot »o globalna zaščita Slovencev, stališča in polemike o splavu in drugih važnih problemih. Objavlja pa tudi več 'lahkotnejših’ člankov, to je takih, ki jih lahko beremo tudi po trdem delovnem dnevu*. Tako je rečeno v beležki u-redništva iz katere je mogoče sklepati, da bo revija odmerjala poslej več prostora lažji vsebini, sprotne politične dogodke pa komentirala z dostopnejšimi komentarji. Kako hitro teče čas in kako hitro se v njem spreminjajo dogodki potrjuje uvodni sestavek «še o globalni zaščiti*, ki prinaša stališča treh vodilnih strankarskih predstavnikov, posl. Baracettija (KPI), posl. Castiglioneja (PSI) in sen. Beochie (KD), v prvem delu pa izraža določen optimizem o »relativno* in «konkretno» dobrih znakih v zvezi z delom posebne komisije predsedstva vlade v Rimu. Danes lahko že ugotavljamo, da ne moremo govoriti niti o relativnih in še manj konkretnih dobrih znakih v zvezi z našo globalno zakonsko zaščito. Nasprotno, vse kaže, da se stvari zaostrujejo k čemur je prispeval tudi negotov politični položaj na rimski ravni v zvezi z vladno krizo in verjetno drugačnimi političnimi večinami. Breda Pahor piše o «Križarski vojni* kardinala Benellija proti splavu, kateri je dal novega zagona tudi papež. Vojmir Tavčar zavzeto razmišlja o »porušenih mitih* v zvezi s konflikti v Indo-kini in vojnami med stranmi, ki so komaj izšle iz težkih osvobodilnih vojn proti tujim zavojevalcem. Naivnež namenja svojo »gloso* potrošniški miselnosti, ki se zdi, da je našla svojo domovinsko pravico v Trstu in proti kateri so vse analize zaman, če ni tudi u-krepov. Zanimiv je prispevek Marka Marinčiča oziroma njegov razgovor z mladima briškima kmetovalcema, ki sta se zavestno odločila za ta poklic, kljub vsem naporom, ki jih zahteva, ki pa je vendarle tudi donosen. Iz prejšnje številke se nadaljuje objavljanje «Vilfanovih pisem sinu* iz let 1926 in 1927, torej iz časov trdega nastopanja fašizma Pisma dr. Josipa Vilfana so iz redno dragocen dokument iz ti stih časov in vloge, ki jo je dr Vilfan kot slovenski poslanec i gral v tedanji narodnostnih bojih, pa tudi dokument o delovanju drugih takratnih vodilnih Slovencih Jože Pirjevec nadaljuje svoj potopis po Nemčiji, Fabio Gergolet pa po Skandinaviji. Gre seveda za različno raven pripovedovanja, saj se prvi poglablja v družbeno analiziranje, drugi pa ostaja bolj površinsko opisen. Lepi so tudi njegovi barvni posnetki. Dušan Jelinčič se preizkuša v prozi v sestavku »Metropol*, potem je še nekaj športa, pa nekaj o ananasu in križanka z našimi športniki. BRANIK: nedelja, 18. marca 1979, ob 16. uri v Kulturnem domu Ženska skupina Stu ledi - Trst (vodi Nadja Kriščak) Ženski zbor F. Zgonik - Branik (dir. Boža Birsa) Ženski zbor Golobar - Bovec (dir. Branko Godina) Mešani zbor Studeno (dir. Frančiška Milavec) Moški zbor Vesna - Križ (dir. Franček Žerjav) Mešani zbor Slovenec - Boršt (dir. Drago Petaros) Moški zbor Bojan - Dorenberk (dir. Joško Harej) Dekliški zbor Devin (dir. Herman Antonič) Moški zbor Tabor - Opčine (dir. Sveto Grgič) Mešani zbor Postojna (dir. Neda Nanut) Moški zbor Igo Gruden - Nabrežina (dir. Sergij Radovič) Moški zbor Srečko Kosovel - Ajdovščina (dir. Klavdij Koloini) PROSEK: petek, 23. marca 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu Dekliški zbor Danica - Vrh (dir. Magda Ferfolja-Devet.ak) Mešani zbor Marij Kogoj - Solkan (dir. Ivan Mignozzi) Moški zbor J. P. Vojko - Dvori nad Izolo (dir. Ivan Panger) Maški zbor 15. februar - Komen (dir. Marjan Plazar) Moški zbor Divača (dir. Edi Race) Mešani zbor Lipa - Bazovica (dir. Evgen Prinčič) Dekliški zbor Sloga - črni vrh (dir. Ivan Rijavec) Mešani zbor France Prešeren - Bol junec (dir. Drago Žerjal) Goriški oktet (dir. Božica Ambrožič) Mešani zbor Anton Močinina - Brja (dir. Stanko Benko) Moški zbor Mirko Filej - Gorica (dir. Zdravko Klanjšček) Mešani zbor Divača (dir. Edi Race) KOPER: sobota, 24. marca 1979, ob 20. uri v Mestnem gledališču Lovski zbor Dekani (dir. Fabjan Vatovec) Moški zbor Kras - Dol-Poljane (dir. Pavlina Komel) Mešani zbor Mačkolje (dir. Cveto Marc) Moški zbor Bukovje (dir. Frančiška Milavec) Moški zbor Sežana - Ponikve (dir. Kjuder - Miloš Pegan) Mešani zbor Slavec - Ricmanje (dir. Vlado Švara) Moški zbor Oton Župančič - Štandrež (dir. Ludvik Ličer) Moški zbor Soča - Nova Gorica (dir. Joško Harej) Vokalna skupina Prijatelji Dobrovo (dir. Janez Slivnik) Moški zbor Fantje izpod Grmade (dir. Ivo Kralj) Moški zbor Vasilij Mirk (dir. Evgen Prinčič) Moški zbor Franc Zgonik - Branik (dir. Gvido Filipčič) ČEDAD: nedelja, 25. marca 1979, ob 15. uri v kinodvorani Ristori Mešani zbor Pod lipo - Bamas (dir. Nino Specogna) Mešani zbor Planinka - Ukve (dir. Mario Gariup) Moški zbor društva upokojencev - Koper (dir. Verjanko Babič) Mešani zbor Trnovo (dir. Zdravka Mikuletič) Mešani zbor Primorec - Trebče (dir. Cezar Možina) Mešani zbor Bazovica - Reka (dir. Peter Škerjanc) Briški oktet (dir. Rozina Konjedic) Mešani zbor Soča - Kanal Moški zbor Tolmin (dir. Vera Clemente-Kojič) Mešani zbor Obala - Koper (dir. Mirko Slosar) Tržaški partizanski pevski zbor (dir. Oskar Kjuder) Presenetljiva Saksidova iznajdljivost na razstavi v «Gregorčičevi dvorani» m < i Wmm Slikar Rudolf Saksida ob svojih delih v Gregorčičevi dvorani v Trstu iiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiitiiiiiiiiitiiiiMiiiniiiiiinmiiMiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH TRI KNJIŽICE ZANIMIVEGA BRANJA BOGATA VSEBINA 267 LETNIKA KRONIKE ČASOPISA ZA SLOV. KRAJEVNO ZGODOVINO Objavljen je tudi spregled potresne dejavnosti v Furlaniji od leta 1000 do 1976» avtorja Arduina Cremonesija Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino, je bralcem Primorskega dnevnika že poznana. Glasilo, ki že vrsto let prinaša razprave, članke in novosti s področja krajevne zgodovine, je vreden sopotnik in dopolnilo Zgodovinskega časopisa. Prispevki, ki jih prinaša Kronika, niso pisani samo za strokovnjake, ampak so namenjeni širšemu krogu bralcev in na ta način opravlja Kronika pomembno nalogo, saj razvija za nimanje za zgodovino manjšin ali večjih krajevnih področij v krajšem ah daljšem časovnem obdobju. Pred nami je 26. letnik Kronike (1978), ki obsega tri številke. To so tri brašure, okusno opremljene, za kar skrbi Julijan Miklavčič, z reprodukcijami starih gradov na platnicah. Vse tri knjižice skupaj obsegajo 196 strani zanimivega branja. Najobširnejši del predstavljajo članki in razprave, ki obravnavajo problematiko z zgodovinskega, umetnostno - zgodovinskega, literarno zgodovinskega, geografskega in drugih področij. Prispevka, ki skušata osvetliti najstarejše obdobje naše zgodovine, posegata v dobo pred našo in v prva stoletja naše ere. Tako nam je J. šašel podal pregled poselitve ter ekonomskega, političnega in socialnega razvoja prebivalcev na Slovenskem od priho- iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiifiiiHiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMitMitiiiiiiifiuiiMiiiiaiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiHiiiiiiiiHmiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiii OB 120-LETNICI ROJSTVA ZASLUŽNEGA ROJAKA .......... ................................................ I ■ ■ ■■■------U.^.. . ................. ......... Dr. Karel Štrekelj - jezikoslovec in narodopisec v lastni biografiji Rokopisni dokument iz Levčeve zapuščine, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, doslej še ni bil objavljen 24. februarja 1859 se je v Gorjanskem pri Komnu rodil jezikoslovec in narodopisec dr. Karel Štrekelj. V počastitev tega jubileja objavljamo Štrekljevo biografijo, ki jo je napisal na Dunaju, 26. oktobra 1889, potem ko je dopolnil trideseto leto življenja. Rokopis biografije je danes ohranjen v Levčevi zapuščini, v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; doslej še ni bil objavljen. Rojen sem 24. februarja 1. 1859. v Gorjanskem na goriškem Krasu. Prvi razred ljudskih šol sem obiskoval v svoji rojstni vasi, jeseni 1. 1867. pa pridem na nor-malko v Gorico. Po treh letih prestopim na gimnazijo ter jo srečno v osmih letih izvršim L. 1878 grem na Dunaj in se vpišem na modraslovno fakulteto, kjer poslušam poleg klasične filologije tudi splošno jezikoznan-stvo in posebno pridno slavistiko pri Miklašiči. Ker me 1. 1879. potrde v vojake, nastopim svojo prostovoljno službo že v oktobru tega istega leta. Ko doslužim in opravim preskušnjo za rezervnega častnika, vrnem se k svojim študijem ter začnem s posebnim veseljem gojiti slovansko filologijo. Praktičnih vaj, katere je takrat vodil Miklošič, udeležujem se vedno prav pridno; tako sem n.p. dva semestra skoraj sam in edini razlagal starosrbske listine pa staroslovenske in češke tekste, seveda pod vodstvom Miklošičevim. Se zgodovino nove slovenščine se začnem baviti 1. 1881.: prebral sem in v jezikovnem oziru preučil vse važnejše slovenske spomenike iz starejše in novejše dobe. Tega istega leta se lotim tudi slovenske dialektologije, da kolikor se da natančno spoznam živ slovenski jezik. Zato imam na Dunaji prilike dovolj, ker so se tukaj zbirali mladi ljudje iz različnih krajev slovenskih dežel. V ta namen pa študiram tudi tiste pisatelje, ki so v svojih spisih najzvesteje o-hranili dijalektične posebnosti; do dobra sem preučil tudi dialektološke razprave v slovenskih narodnih govorih: Baudouinovi o rezijanskem in bohinjsko - posavskem govoru, Hlodičevo o narečju beneških Slovencev, Scheinig-govo o narečju koroških Sloven cev v Rožni dolini, Valjavčevo o 11,11»!! ■ Ifl ■■ J; J I' f % ■ * J i r<: Dr. Karel štrekelj narečji v Predvoru na Gorenjskem. Tako pripravljen pričnem sam spisavati svoj domači govor; dovršitvi glaslovje, predam I. del svojega opisa modroslovni fakulteti dunajskega vseučilišča v dosego doktorata. Iz svojih dijaških let povem še to, da sem bil v slovenskem literarnem društvu, kjer smo se vadili v slovenskem pisanji, vedno stalni kritik o jeziku in stilu predavanih spisov. V tstem času se je bil v dijaškem slovenskem društvu osnoval poseben pravniški klub, čigar glavna naloga je bila ta, da so se vadili udje v prelaganji zakonov; tudi jaz sem se udeleževal tega kluba, dokler se ni razdrl. Enake vaje je v češkem jeziku vodil pokojni Šem-bira na vseučilišči; tudi k tem vajam sem zahajal in se učil po njih spoznavati velik razloček med nemškim in slovenskim stav-koslovjem. Poleg tega sem se tudi sam zase vadil v prelaganji iz drugih slovanskih jezikov in iz grščine pa latinščine na slovenščino. L. 1883. pridem po Miklošičevem priporočilu k Bogišiču, kateri se je tedaj mudil na Dunaju, da bi na nemški jezik dal preložiti državljanski zakonik, ki ga je on sam sestavil za knežer vino Črnogoro. Prelagal sem pn njem v hotelu, ker ni hotel dati rokopisa iz rok. Kar se je tikalo juridičnih izrazov, te mi je Bogi-šič sam razlagal in razjašnjeval. Jaz sem preložil okoli 500 Bogišič je bil z mano in z mojo prelogo popolnoma zadovoljen; še 1. 1885. me je zopet poiskal za enako delo, pa takrat nisem mogel sprejeti njegove ponudbe, ker sem moral dan pozneje na Češko. L. 1884. opravim stroge pre-skušnje in postanem doktor filozofije. Ker nisem za svojih študij užival nobene ustanove in sem bil brez vsega premoženja, moral sem si pomagati z učenjem po hišah. L. 1883. sem tudi začel delati na slovstvenem polji in prelagati iz slovanskih jezikov na slovenščino. Ti spisi in te pre-loge so izšle v Ljubljanskem Zvonu in Ljubljanskem Ustu. L. 1885. se mi ponudi prilika, dobiti mesto domačega učitelja pri grofinji Mansfeldovi, s katero grem črez poletje in jesen na Češko. V tem stanu se pričnem pripravljati na habilitacijo za docenta slovanske filologije, katero srečno o-pravim 1. 1886. K habilitaciji sem bil prepuščen na podlagi treh razprav: 1) Phonologie des Gorzer Mittelkarstdialektes, 2) Morpho-logie des Gorzer Mittelkarstdialektes mit besonderer Beriick-sichtigung der Betonungsverhalt-nisse, 3) Beitrage zur slavischer Etymologie. Teh razprav je objavila nekaj dunajska akademija znanosti v «Sitzungsberichte», nekaj pa Jagič v svojem «Archiv fur slavische Philologie*, v katerem sem priobčil še več znanstvenih stvari o narodnem slovenskem slovstvu in o tujkah v slo-vanščini. Spoznavši, kako nezanesljiva in pogrešna je Baudouino-va razprava o cerkljanskem na rečji, lotim se sam tega mučnega dela ter cerkljansko narečje opišem v obširni razpravi, obsegajoči okoli 12 tiskanih pol, kateri pa še ne moreni dobiti založnika. Tega istega leta začnem zbirati narodno blago iz vseh krajev slovenskih dežel. Po Cigaletovi smrti me naprosi prigledni urednik državnega zakonika, pro fesor Stritar, naj mu pomagam prelagati, kar z veseljem storim, ker se tako privadim tudi uradnemu jeziku slovenskemu. V ta namen sem preučil zadnja dva letnika državnega zakonika in več letnikov deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko. Do zdaj sem v letošnjem državnem zakoniku preložil te-le kose: XXIII., XXVI., XXVII., XXVIII.. XXIX., XXXII., XXXIV., XXXVI., XXXVII., xxxvm., XXXIX., XL. in XLVIII.— Štrekelj je svoj življenjepis napisal v prvih letih svojega znanstvenega udejstvovanja, pred njim pa je bilo le še triindvajset let življenja — umrl je v Gradcu 7. julija 1912 — ki jih je izpolnil s pomembnimi objavami s področja jezikoslovja in narodopisja. To njegovo življenjsko dobo izpolnimo še z drugimi podatki. Med leti 1887 in 1896 je kot privatni docent na dunajski univerzi predaval izbrana poglavja iz slovenske filologije. Po smrti Vatroslava Oblaka pa je bil oktobra 1896 imenovan za izrednega profesorja slovenske filologije na graški univerzi, po dolgih bojih je šele štiri leta pred smrtjo (1908) postal redni profesor Bibliografija Karla Štreklja je obsežna. V mladih letih je pesni-koval, vendar se ji. že kot dijak zanimal tudi za slavistiko, ljudski jezik in slovstvo (vpliv F. Levca, J. Baudouina de Courtena-ya). Kasneje je kot jezikoslovec posvetil mjveč svojega dela leksi-ki in etimologiji, objavljal pa je tudi s področja slovničnih vprašanj ter se loteval praktičnih vprašanj knjižnega slovenskega jezika. Posebno mesto pa pripada Štrekljevemu zbiranju, proučevanju in izdajanju ljudskih pesmi. To delo je za Slovensko matico pričel o-pravljati že leta 1886, ko se je ponudil, da oskrbi izdajo zapuščine Stanka Vraza in drugih slovenskih ljudskih pesmi. Prvi snopič *Slovenskih narodnih pesmh je izšel v Štrekljevi redakciji leta 1895, do leta 1923 je izšlo v celoti 16. snopičev (zadnja dva je po Štrekljevi smrti izdal J. Glonar), ki povezani tvorijo štiri knjige z okoli 3300 stranmi. Ob izidu je bila Štrekljeva najboljša zbirka ljudskih pesmi pri slovanskih narodih in je še danes uporabno delo. Karel štrekelj si je s svojim delom pridobil velike zasluge za slovensko jezikoslovje in narodopisje. Slavistično društvo mu je 3. junija 1956. leta na njegovi rojstni hiši v Gorjanskem odkrilo spominsko ploščo. bm da Keltov (v 4. in 3. st. pred našim štetjem) do naselitve Slovanov (do 7. st. našega štetja) in poskušal prikazati vse silnice, ki so vplivale in oblikovale življenje in delo vzhodnoalpskega in sevemoitalskega človeka. Iva Mik, Curk pa z opisom rimska amfore in mortarija (melnice) njihovega poena in uporabe pri nas, poseže v vsakdanjost časa v prvih petih stoletjih našega štetja. Odnose med ljubljanskim magistratom in državnimi oblastmi ob terezijanskih upravnih reformah, spore, ki so nastali, ko so novi državni organi začeli posegati s svojimi funkcijami na področja, ki so bila do tedaj v rokah mestne uprave, je v članku osvetlil V. Valenčič. Krajši je prispevek Irene Vilfan - Briieckmiiller o Višji gori in njenem prebivalstvu m y>t,16. \ stoletju. Skrb za ohranjanje in pbnavjja-r nje cest v 18. stoletju je na primeru Zaloške ceste v Ljubljani opisal J. šorn. Omenimo še prispevek k zgodovini špeharske doline I. Simoniča, kjer skuša na kratko podati razvoj te doline od fevdalizma do konca druge svetovne vojne. S področja gorenjske pokrajine je zanimivo prebrati dva prispevka. Prvi je umetnostno zgodovinska razlaga B. Resmana o fužinskih cerkvah iz začetka 17. stoletja, drugi pa je na osnovi arhivskih virov obdelan zapis o-ljudski oblasti na Jesenicah od osvoboditve do konca leta 1945, ki ga je prispeval J. Kopač. S področja zgodovine šolstva je A. Vovko pripravil dva članka: o istrskem šolstvu konec 18. stoletja in v začetku 19. stoletja in o osnovni šoli v Sodražici (1811 - 1941), dve poročili o koroškem šolstvu iz leta 1925 pa je objavil T. Zorn. Grb mesta Ptuja iz 19. stoletja je obdelala K. Šamperl, F. Rozman pa je na osnovi časopisnih poročil opisal stavkovno gibanje na Štajerskem v desetletju 1890 1900, to je čas, ko se delav- sko gibanje močno razmahne in prehaja od spontanih gibanj v vse bolj organizirane akcije. T. Ferenc, strokovnjak za obdobje narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, je tokrat podal nekoliko širšo razpravo o NOB v Slovenski Istri leta 1943, ko to gibanje doseže svoj prvi vrhunec. V opombah je avtor popravil nekatere napake iz knjiga Slovenska Istra v boju za svobodo. Opozorim naj še na tri članke z redkejšo a zelo zanimivo problematiko. To so analiza teksta piranskega statuta iz leta 1384, kjer gre predvsem za umetniško-oblikovno obdelavo (Miroslav Pahor), pregled potresne dejavnosti v Furlaniji od leta 1000 do 1976 (Cremonesi Arduino) in prispevek Boga Jakopiča z naslovom «Slušno in govorno prizadeti in gledališče*. To je članek iz zgodovine slovenskega gledališča ter deleža gluhonemih v njem. Poleg člankov in razprav zajema Kronika še tri ustaljene rubrike: iz starih fotografskih albumov, kjer so objavljene stare slike in zapisi o mestih, vaseh in pomembnejših prebivalcih leteh, seznanja nas z delom naših za vodov - muzejev, arhivov, društev, kakor tudi z ocenami in po ročili o novih publikacijah predvsem s področja krajevne zgodovine Kratek pregled treh številk 26 letnika Kronike ni zajel vseh razmer in prispevkov, rada pa bi opozorila na to, da prinaša Kronika zaradi različne problematike, ki jo obravnava in zaradi načina, kako je ta problematika obravnavana, zanimivo in prijetno prebiranje. METKA GOMBAČ Po odhodu Spazzapana v Turin in Čarga v Ljubljano je na Goriškem prevzel njihovo ustvarjalno nadaljevanje naprednega slikarstva prof. Rudolf Saksida, ki se je že leta pred vojno pojavljal kot futurist, saj je bil učenec Cor-lija. Prof. Rudolf Saksida torej spada v strajši rod naših slikarjev, v rod, ki je po osvoboditvi razvil zelo živahno dejavnost v zamejskem likovnem ustvarjanju. Tedaj, koj po vojni, je kazalo, da bo Saksidova umetnost napredovala vštric s Spacalovo. Za poznavalce, ki so sledili Saksidovemu postopnemu prehodu iz bolj socialno občutenega slikarstva v smer njegovega simbolizma, ko nam je s čarobno lepoto barv ustvarjal sicer pestre privide možnih vojnih grozot, bombnih napadov na nezaščitena mesta, pa tudi slike s pravljično grozljivimi živalmi ter nato slike z bolj geometrično stvarnostjo likov, ki so bili pi va glasbila njegove barvne lestvice, za te poznavalce, za poznavalce tega Rudolfa Sakside je njegova sedanja razstava v tržaškem Slovenskem klubu kar dvojno presenečenje. Zasteklene in razmeroma majhne so te njegove stvaritve, kjer se čopič pojavlja le v obarvanju sivkasto-modrih ozadij, na katere Saksida nato lepi najrazličnejše odtrhline tekstilij, papirja, listja in drugih drobnarij ali če hočemo odpadkov, ki bi bili sicer namenjeni smetišču, a jih dokončnega uničenja reši umetnikova domišljijska iznajdljivost. Je pa to prava ustvariteljska sila, kt je omenjenim odpadkom vdahnila novo, rekli bi nekakšno duhovno vrednoto, vsekakor drugačno vrednost, kot so jo ti odpadki i-meli prvotno v celovitosti njihovega objekta, saj je prav tem slikar namenil večjo ali manjšo u-metniško izrazno vlogo. Saksidov postopek seveda ni nov, važno pa je pri Saksidi, da uspe v te slike, če jih moremo tako imenovati, vnesli izredno močan umetniški napon s prefinjeno kompozicijo in izbiro teh odpadkov, ki bi jim sicer ne privoščili niti pogleda. Hkrati pa jim umetnik podtakne skrit pomen, ki opazovalca vznemirja. Slike so nujno majhne, kot so razmeroma majhni ti odpadki oziroma ostanki, ’z katerih umetnik ustvarja. Sicer Pa kako naj bi iz dveh listov kortiz-nice sestavljal svojo «Slamnato katedralo* v velikih dimenzijah7 Vznemirja pa nas tudi njegovo poimenovanje razstavljenih del, ki je včasih nekoliko ironično, še bolj vpogosto pa opozorilno. Sicer pa gre za dela, ki se gledana od daleč zdijo ljubka in vabljiva, se pa nato naše oko zgrozi, ko se od blizu srečuje z zamazanim, razcefranim nalepkom. Na koncu ne moremo mimo zagonetnega vprašanja, zakaj se Rudolf Saksida, ki je potencialno najbližji Spacalovi višini v zamejski umetnosti, odpoveduje svoj* stalnosti izraza prav v obdobju, ko se drže na doseženih ravneh notornosti le tisti slikarji, ki s° bolj ali manj skokovito prešli * ekstremističnih struj v kakršno koli obnavljanje figurativnosti. li ni najti vzrok temu prav v naslovih del kot so «Atomska sila11-«Mrtvi si želijo topline», ki spet vodijo v tematiko slik iz vrste «Skrita nevarnost», ki so tu v treh zasnovah kot primer do danes vsem znane Saksidove umetnosti?! MILKO BAMBIČ Močan odmev uprizoritve Brechtove Matere Korajže Predstava Brechtove drafll® «Mati Korajža in njeni otroci* ’ Stalnem slovenskem gledališču “ Trstu v režiji Jožeta Babiča *" z Miro Sardočevo v naslovni vlo* gi, je močno odjeknila v sloveiisk javnosti in še zlasti v slovensju gledališki kritiki. Deležna je b’1* različnih ocen od skrajno neg8' tivne do izjemno pozitivnih, to P. nedvomno kaže, da je režisers* koncept Jožeta Babiča, dramatuf' ga Slodnjaka in scenografke R°' čevarjeve vnesel nekaj bistven novega v uprizarjanje Brechta n slovenskih gledaliških deskah, »* bo kritika najbrž še dolgo Prern a vala, predvsem z vidika časo»' nega in prostorskega nagrajev® nja tega Brechtovega besedila-Našo kritiko bomo iz tehnični razlogov objavili v prihodnji n«-deljski številki. Janez Povše dobil Kajuhovo nagrado Umetniški vodja Primorske^ dramskega gledališča iz Nove LJ. rice Janez Povše, je pred dne prejel za svoje delo že drugo rnembno nagrado, ki jih v rt’P bliki Sloveniji podeljujejo za G. sebne dosežke na področju kun n nega ustvarjanja. Po nagradi P šernovega sklada in nagradi u dramo Kdo je Jolanda so n pred dnevi podelili še KahujO* nagrado za monodramo Izvoli tovariš Marjan. V njej govori o partizanskemj^ validu, ki se rešuje. Delo Pr.0, stavlja zanimiv poskus, kako P', dreti v duševnost invalida, ljenega v vojni, ki se prebija zi krize in prodira v novo živ*J nje. Z OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Pozitiven obračun enoletnega delovanja SPDT Trenutno šteje SPDT približno osemsto članov, lani pa se je v društvo včlanilo kar 166 planincev - Vrsta uspelih predavanj - Organizacija 7. srečanja zamejskih planinskih društev z društvi iz matične domovine Pred kratkim je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu 25. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki se ga je u-deležilo veliko število planincev, prijateljev in gostov. Svoja poročila so podali predsednik inž. Pino Rudež, tajnica prof. Marinka Pertot, blagajnik Pavel Fachin ter še načelnika smučarskega in mladinskega odseka Ervin Gombač oz. Zdenka Trampuž - Sancin. Iz vseh teh poročil je bilo razvidno, da je SPDT v minuli poslovni sezoni opravilo ogromno in raznoliko delo na vseh področjih zamejskega udejstvovanja in ne Samo strogo planinskega. Za vse to pa gre zasluga predvsem požrtvovalnim, zavzetim in delavnim odbornikom, ki posvečajo Praktično ves svoj prosti čas temu društvu, in pa seveda članom samim, ki se v tako velikem številu udeležujejo vseh akcij SPDT. Iz tajniškega poročila prof. Marinke Pertot povzemamo nekaj podatkov o najvažnejših akcijah planinskega društva v pravkar zaključenem poslovnem obdobju ter o množični udeležbi na le-teh. SP k>T ima približno 800 efektivnih članov, čeprav nosi zadnja izkaznica številko 1307, v lanskem letu pa se je na novo včlanilo kar 166 planincev. Predavateljska sezona je bila v minulem letu bogata, saj se je v Gregorčičevi dvorani oz. v mali dvoran; Kulturnega doma zvrstilo pet predavateljev, ki so obravnavali planinsko tematiko ter svoje opise opremili z barvnimi diapozitivi. Istočasno Pa je društvo prirejalo predavanja |>'di za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Vrsto predavanj sta imela znana planinca oz. al- pinista dr. Franc Habe in Aleš Kunaver. Prvi je mladini prikazal lepote triglavskega pogorja in jamarskega sveta, drugi pa je iz svoje bogate himalajske izkušnje zajemal nekaj važnejših dogodkov. Poleg tega je na šolah predaval tudi Lojze Abram. Tem predavanjem po šolah je sledilo 700 učencev, skupno pa je bilo na predavanjih SPDT kakih 1050 slušateljev. Druga važna dejavnost je bila organizacija izletov, ki jih je bito lani kar 38, od katerih 11 avtobusnih. Večina teh je bilo smučarskih, nekaj drugih pa v vir šja in nižja gorstva. Skupno se je avtobusnih izletov udeležilo q-koli 600 planincev. Mladinski odsek je organiziral celo vrsto izletov po našem Krasu za osnovnošolsko mladino. Otroci so se s svojimi vodiči povzpeli na Sv. Primož, na Kokoš, opravili grebensko pot od Katinare do Obeliska, ter še izlet na Sv. Mihael nad Boljuncem, lanskega maja pa je bil celodnevni avtobusni izlet s kar 50 otroki na Matajur. Za-srednješolce je bil 17. in 18. junija dvodnevni izlet ?. Nevejskega sedla na Prestreljenik ter nato v Rezijo, zadnje dni junija in prve dni julija pa je bil tridnevni izlet za višješolce v Kamniške Alpe. Mladinskih izletov se je skupno udeležilo preko 200 mlar dih planincev. Spet druga, samostojna skupina, je vztrajno hodila na nedeljske izlete na Kras, katerih je opravila skupno kar 15. Sedaj bi omenili dve najvažnejši poletni akciji našega društva: organizacija 7. srečanja zamejskih planinskih društev z društvi iz matične domovine ter e- notedenski štafetni pohod od Glin ščice do Bohinja. Uspelo srečanje vseh slovenskih planincev je bilo 11. junija, program pa je predvideval zbirališče pred Kulturnim domom v Boljun-cu, pohod preko Glinščice v Bazovico, katerega se je udeležilo kakih 300 planincev ter še popoldansko slavje v Bazovici s slavnostnim in kulturnim programom, katerega se je udeležilo res dosti ljudi, prav gotovo nekaj tisoč. SPDT je na poseben, pa tudi zelo uspešen način proslavilo 200-letnico prvega vzpona na vrh Triglava, in sicer z organizacijo, skupno s smučarskim klubom Devin, s katerim je SPDT v minulem letu zelo sodelovalo, enotedenskega štafetnega pohoda od Glinščice do Bohinja, kjer je bila v nedeljo, 27. avgusta, osrednja proslava 200-letnice. Pohodniki (celo pot je prehodilo 22 planincev, skupno pa se je pohoda udeležilo 64 ljudi) so prehodili pot po tržaškem in goriškem Krasu ter se nato nekaj dni zadržali v Beneški Sloveniji, katero vsi mi bolj slabo poznamo. Najtežje je bito na Krnu, najlepše pa v koči pod Bogatinom, kjer so se udeleženci trudni zadržali nekaj dni. Ob priliki triglavskega slavja se je po slovesnosti v Riibčevem lazu ob Bohinjskem jezeru, podalo na štiridnevni izlet na Triglav še 19 žensk, članic SPDT. Poleti je bilo še mnogo izletov z osebnimi avtomobili, nekateri naši člani so uspešno opravili slovensko «Transverzato» in «Vrho-ve prijateljstva*, spet drugi pa Poročilo predsednika SPDT ing. Rudeža Natančen pregled delovanja na-*e9a društva bo razviden iz tajniškega poročila in poročil načelnikov raznih odsekov. Zato se mi *di primerno, da v predsedniškem Poročilu govorim le na splošno o delovanju društva v minuli sezoni. Na zadnji seji je prišlo do izra-*a mnenje odbora, da je leto 1978 bilo izredno uspešno tako po raznolikosti kot množičnosti delovanja, kar je razvidno iz naslednjih, nerjetno bistvenih podatkov: 166 novih članov, 38 izletov ’t"38 'Avtobusi, 1.050 poslušalcev na večernih in šolskih predavanjih, 'Cftjjd-nizirali smo nadalje sedmo srečanje planincev v Bazovici, 12. ZŠI, Pohod Trst - Bohinj (skupno s SK Devin) in še množični smučarski tečaj. Pri tem je poslovna bilan-Ca celo aktivna za 120 tisoč lir. Za vse to in še ostalo delo gre ? Prvi vrsti zasluga res zavzetim *n delavnim odbornikom, ki posvečajo dosti svojega časa planinske-fnn društvu, čeprav smo vsi pre-Sfj obremenjeni od delovnih, dru-*lnskih in drugih obveznosti. Zla-?!’ Pa gre iskrena zahvala vsem ,tstim našim članom, ki takoj pojejo pripravljenost pomagati ~ruštvu ob večjih prireditvah in katerim se že sedaj priporočam za °delovanje pri 13. ZŠI, pri orga- Clani SPDT, zbrani na red-hem letnem občnem zboru, S|natramo za potrebno, da se v*djučimo v širšo javno raz-«*vo o predlagani gradnji sipina žičnic v Triglavskem po-?wju in o širokopoteznem na-črtu zgraditve zimskošportne-®a središča na Velem polju. Vabimo vse pristojne organe, (*a se odločno uprejo vsakemu Posegu v nedotaknjeno naravo v tem pogorju s turističnimi c *j>- Tl načrti prihajajo s stra-ljudi, ki gledajo skozi prizmo dobička. Zato jim je ire-?a te načrte preprečiti. Kajti ..® so nam te lepote ostale, moramo čuvati in pustiti enake tudi naslednjim rodovom. Predlagamo, da se čimprej a*širi oom-čie Triglavskega orodnega parka na sam vrh jjlglava v Fužinske gore in Vjortuljek, po že izdelani štu-objavljeni v Planinskem ^stoiku št. 7 iz leta 1970, ter sc v to območje vključi tu-^ Velo polje. Zavedamo pa se potrebe in tonosti oskrbovanja pianin-.,*> Postojank, zato ne naspro-“Jcmo tovorni žičnici iz Kr- e Pa Konjsko sedlo in Kre- I^azadnje pa vabimo vse pri-Ho« or£ane’ (la si s pozorno preberejo pismo tov. ^ ^arda Kardelja, objavljeno I, Planinskem vestniku št. 10 leta 1978, udeležencem pro-^ ave v Bohinju in po njem tu-Primerno ukrepajo. h,anju večjih izletov itd. feje;0r zaročenec. Vse jih prepričuje, da je njihova vloga le tista, ki se je v številnih stoletjih izoblikovala najprej zaradi delitve dela, kasneje, ker je tako prijalo vladajočim razredom. Ta vloga jo je postavljala za »kraljico* ognjišča, ki naj ne sodeluje in s jodloča v social nem življenju. Ta vloga je seveda skregana z večernimi trenin gi, z uveljavljanjem pred tribunami gledalcev, z možnostjo sedenja in odločanja na odborovih sejah. Kdaj bo kaj več žensk v odborih naših telesnokulturnit organizacij in društev. Samo v dveh organizacijah, ki se ukvarjajo tudi z rekreacijo zasledimo dekle ta na vodilnih položajih: pri ta bornikih, kjer je organizacija mešana in pri skavtinjah, kjer i-majo dekleta več ali manj samostojne skupine. Sama dekleta se kaj rada prilagodijo stanju, ker je to linija najmanjšega upora, ker ne zahteva osebnega prizadevanja in borbenosti. Je pa res tudi nekaj drugega. Vedenjska raven po naših telovadnicah, igriščih in ekipah ni vedno in povsod taka, kot bi morala biti. Marsikateri posameznik in v marsikateri ekipi so prepričani, da je po treningu, zlasti pa po tekmi treba zabeliti zmago, še bolj pa poraz, s kletvico, z mastno 0' ;,edo, ne z radostjo temveč z bučnostjo V smislu prej opisane vloge, toda tokrat s pozitivnimi nameni in posledicami, imajo starši upravičeno zelo razvit občutek, ki jih o-pozarja, da nekatera, morda preštevilna okolja, ne vplivajo dovolj vzgojno na doraščajoče mladino, pravzaprav ne gled na to, ali gre za fante ali za dekleta. Še na eno dilemo bi rad opozoril. Počasi začenjamo spoznavati ali vsaj slutiti, da nekatere značilnosti tekmovalnega športa in napačno zastavljenega agoni-zma, če so že nevzgojne za mo ško mladino, so naravnost odbi jajoče za miselnost odraslih deklet in žena. Mislim tu celo na tista tri načela, ki veljajo za vodilo olimpijskim igram in kot posledica ostalemu telesnokulturnemu gibanju, načela, ki so jih postavili že pred dvema tisočletjema v družbenosocialnih pogojih, ki so se verjetno nesoliko razlikovali od današnjih in jih nismo bili zmožni ne izboljšati, ne dopolni ti, citius, altius, fortius — hitre je, više, močneje. Zakaj ne bi veljalo tudi skladneje, vzajera no, ritmično in še kaj? Tak pri stop bi tudi za dekleta bil sprejemljivejši. Morajo pa predvsem ženske same spoznati, da nasto pijo v prvi osebi in si telesno kulturo orilagodijo svojih potrebam in željam. A|do RupeJ na poimenovanja šole in intervjuji z učenci. Pripravljalnemu odboru je šlo delo kar gladko od rok, posebno zato, ker so ga vaščani, trgovci in razna podjetja radi podprli s prispevki. 20. maj bo pravzaprav praznik vseh Opencev in ljudi iz bližnjih vasi, ker so tako ali drugače vsi sodelovali pri pripravljanju na poimenovanje. Prav na drugem koncu tržaške občine in sicer v Skednju, bodo šoto poimenovali proti koncu šolskega leta. Ime bo dobila po Ivanu Grbcu, domačem učitelju in glasbeniku, ki je pisal tudi pesmi za otroke. Njegov življenjepis bodo objavili v brošuri, kjer bomo lahko brali tudi zgodovino Skednja in zgodovino škedenjske šole. V , tem delu predmestja je poimeno-- vanje šole pomembno tudi zato, ker so tam Slovenci v nevarnosti, da se zgubijo v množici italijanskega prebivalstva. Trenutno razpolagajo le z dvema večjima sobama v pritličju šolskega poslopja, ki so jih po potrebi preuredili v štiri manjše razrede. Poimenovanje šole bo oblastem v svarilo, naj si ne upajo seči po tem slovenskem kotičku. Majhna kraška vasica s slovensko šolo, ki š'- ni poimenovana, je Gabrovec. Tudi tam so se odtočili, da dajo šoli ime po slovenskem človeku in sicer po Jožetu Srebrniču, komunističnem poslancu v letu 1924. Pripravljalni odbor je s svojim delom že pri koncu, treba je samo še določiti datum. Pri proslavi bo sodelovala vsa vaška mladina in prosveta in izdali bodo brošuro, kjer bo napisana zgodovina vasi in življenjepis Srebrniča. V šolo ali pa pred njo, bodo postavili kip. Kot vidimo, so letos v šolskem življenju novosti. Začeto se je s poimenovanjem rojanske šole po ba zoviških junakih in nadaljuje se s celo vrsto poimenovanj. To pa ni vse. še druge šole so pred časom, če ne celo pred leti, vložile prošnje za poimenovanje in čakajo na odobritev. Tako zgoniška, proseška, barkovljanska šola in osnovni šoli pri Sv Jakobu in pri Domju. Zanimivo je ime, ki so ga izbrali Zgoničani: 1. maj 1945. Gotovo ni treba razlagati, kaj naj ta datum pomeni: konec vojne, konec fašističnega nasilja, spomin na vse, ki so padli in obenem opomin mlademu rodu, naj napravi kar je v njegovih močeh, da se taki časi ne povrnejo več. Bodo italijanske oblasti sprejele ta predlog? V Barkovljah bi šolo radi poimenovali po mladinskem pisatelju F.S. Finžgarju. Pobuda je med Barkovljani vzbudila zanimanje, ljudje nosijo stare sake, dokumente in skratka vse, kar bo v bodoče služilo za razstavo in brošuro o zgodovini Barkovelj. Zdi se, da so se ljudje zdramili iz svoje otopelosti in priskočili na pomoč. Na Proseku so predložili novo prošnjo, ker so jim oblasti prejšnjo odbile. Tokrat so izbrali prose-škega domačina Ivana Regenta. Združenje staršev osnovne šole pri Sv. Jakobu se je pred nedavnim odločilo za kulturno - prosvetnega delavca Jožeta Ribičiča, očeta predsednika SZDL Mitje Ribičiča, osnovna šola pri Domju je vložila prošnjo za poimenovanje po Mari Samsi. Kaj pa pravzaprav pomeni poimenovanje šol za nas zamejske Slovence? S tem želimo dokazati svojim italijanskim bratom, da ima tudi slovenski narod svojo zgodovino, na katero je ponosen. Tudi mi imamo kulturo, ki je globoko ukoreninjena v preteklost in ki se je razvijala in bogatila kljub pritiskom močnejših narodov, ki so nam hoteli vsiliti svojo kulturo in svoj jezik. Mladi rod se mora zavedati, da je na svoj narod lahko ponosen. (Iap) ščata, kot ne zadoščajo igre, ekskurzije in prireditve in vnašanje aktualnih informacij k pouku zato, da otrok spozna zakonitosti svojega okolja in si razvije sposobnosti in pridobi znanje, da lahko nanj učinkuje samostojno in kritično. Tako tudi ni dovolj, da socialna delavka seznanja učitelje z domačimi razmerami otroka, psiholog pa o izidu testiranja ali posamične obravnave otrok, ki jih učitelji označujejo za problematične. Kljub temu, da se zahteva, da bi šola vzgajala in izobraževala na bolj ustrezen in sprejemljiv način, oblasti ne nudijo potrebnih pojasnil v zvezi s tem in zavračajo vse breme na učitelja, ki po drugi strani nima potrebnih možnosti, da bi se usposobil za nove naloge vzgojno - izobraževalnega dela. Le tesno sodelovanje med u-čitelji, šolskimi operaterji, starši in krajevnimi ustanovami bo lahko privedlo do ovrednotenja šole kot družbene ustanove. Tako sodelovanje pa je potrebno še posebno na slovenski šoli, kjer večkrat pozabljamo na vlogo, ki jo ima šola za našo narodnostno skupnost. Tudi na slovenski šoli je pomembno načrtovanje ter znanstveno, torej ne več približno, izvajanje različnih dejavnosti. Svoj poseg je Lavrenčičeva zaključila s prepričanjem, 'a bi se morali vprašati o vlogi svetovalne službe na šoli kot tudi o vlogi staršev, učiteljev in organizacij, v luči preobrazbe vzgojnih ciljev, metol in vsebine. Poseg psihologinje Zdenke štrajn se je osredotočil predvsem na vlogo psihologa v šoli. Psiholog deluje na italijanski šoli le v zadnjih letih in njegovo delo, kot delo ostalih socialnih operaterjev, je cenjeno kot tretjevrstno blago, šolske oblasti so prepričane, da bodo z nameščanjem nekaterih psihologov in socialnih delavk rešeni vsi problemi šolske stvarnosti. Psiholog naj bi se ukvarjal s problemi vseh razredov, s težavami učiteljev in staršev. To ogromno delo naj bi psiholog po mnenju šolskih oblasti, opravil v nekaj urah. Zaradi skrajno skrčenega časa, je nemogoče, da bi psiholog vodil kontinuirano delo in da bi zadoščal potrebam staršev, učencev in učiteljev. Danes se psiholog največkrat ukvarja z otroki, ki jih u-čitelji označijo kot problematične, češ da ne sodelujejo pri pouku, da so živahnejši od ostalih, da počasneje berejo. Psiholog mora največkrat poseči takrat, ko učite'ji imajo otroka za nenormalnega in zahtevajo pomožnega učitelja, v resnici pa je lahko otrok le umišljeno prižadet. Ob takih primerih mora psiholog najti vzroke nenavadnega obnašanja učenca in pomagati učitelju, da se uspešno vključi v razredno skupnost Naloga psihologa je tudi ta, da skupno z ostalim socialnimi operaterji, učitelji in starši, usmerja o-troka v razumevanje njegovih zanimanj in prevladujočih sposobnosti. Danes se uporablja usmerjanje u-čencev do konca 3. razreda enotne srednje šole z enkratnim testom, ki je zelo pomanjkljiv, če že ne škodUiv. O delu socialne delavke na šoli je spregovorila Sonja Baiss, ki je sama zaposlena tako v vrtcu kot v osnovni šoli v Križu. Poznavajoč probleme kriških otrok, je v svojem posegu analizirala odnos staršev do učiteljev in do otrok. Starši se namreč težko odkrito pogovarjajo z otroki, kot tudi ne i-ščejo pravilnih vzgojnih metod oz. uporabljajo le tisto, s katerimi so bili sami vzgojeni in zatorej ne ustrezajo današnjim potrebam o-trok. V odnosu, ki ga vzpostavijo x učiteljem se kaže, da imajo številni starši občutek manjvrednosti, katerega je treba nujno odpraviti. Otrok je večkrat v šoli nesproščen in tlačijo ga besede staršev: «Moraš biti najboljši učenec*. Socialna delavka si prizadeva predvsem da bi pripomogla k sproščanju otrok to k obravnavi tistih ' problemov, ki jih učni program zanemarja, npr. spolna vzgoja, strahove itd., njeno delo pa je o-mejeno zaradi časa in prostorov. Baissova je predlagala, da bi v najkrajšem času socialni operaterji pripravili skupno s starši in u-čitelji posvetovanja, ki bi ustrezala zanimanju staršev in učiteljev. Poročilom je sledila živahna razprava, v kateri je prišla do izraza ugotovitev, da zna biti nepravilna tista služba, tako psihološka, kot socio-pedagoška, ki si ne prizadeva reševati skupnih problemom, ampak stremi po reševanju posameznih. Starši nižje srednje šole so poudarili, da je taka služba na tej šoli skrajno pomanjkljiva. Prisotni so tudi spregovorili o novih učnih načrtih in poudarili, da slovenska šola večkrat zanemarja nove eksperimentalne metode in v tem zaostaja za italijansko. Z u-stanovitvijo deželnega inštituta IR RAS obstajajo v tej smeri konkretne možnosti, s katerimi se bo morala slovenska okoristiti. Marta Verglnella Krzna! Jope! NaSitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna tz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah! Viale XX. Settemhre 16 - TRST NA ZADNJEM »TORKOVEM VEČERU» SLOVENSKEGA KLUBA VELIKA RAZVEJANOST IN TRADICIJE ZADRUŽNIŠTVA V NAŠEM ZAMEJSTVU Zadružništvo je sredstvo za postavitev trdnejših gospodarskih temeljev Na katerih področjih smo zadružno vezani - Kakšne naloge čakajo Kakor smo že poročali, je bil v torek v Gregorčičevi dvorani, na pobudo Slovenskega kluba, zanimiv debatni večer, na katerem smo se lahko globlje seznanili s problematiko slovenskega zadruž-niškega gibanja v zamejstvu. Bila je to hvalevredna pobuda, o kateri pa moramo, žal, pripomniti. da ni bila deležna takšnega odziva, kakršnega smo po pravici pričakovali glede na specifični pomen zadružništva v razvojnem procesu naših gospodarskih dejavnosti, oziroma finančnega poslovanja. Vloga zadružnega dela postaja v vsedržavnem merilu vse važnejša, na dlani pa je, da moramo delovanju zadrug posvečati še prav posebno skrb Slovenci, ki se upravičeno ponašamo z razvejano družbeno-kulturno dinamičnostjo, ne pa v enaki meri tudi z ustreznim gospodarskim trendom. Gospodarske temelje si mo ramo krepko postaviti ter jih sčasoma še utrditi, kajti le tako si bomo mogli zagotoviti nadaljnji obstoj kot s pripadniki večinskega naroda enakopravni občani. Vprašanje količinskih in kakovostnih razsežnosti, oziroma ciljev slovenskih zadružnih ustanov na Tržaškem in Goriškem je nazorno razčlenil strokovnjak dr. Odo Kalan, ki pa je poslušalce takoj opozoril, da njegov prerez po našem zadružništvu bržkone ne bo popoln. In res je moč tu pa tam zaslediti skupino zadružnih delavcev, o kateri ni na seznamih naših stanovskin organizacij ne duha ne sluha, čeprav so bili še tako pazljivo sestav- luiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiifMiiinmiiiiiii • Družina Čuk (Nadaljevanje s 5. strani) Poleg tega pa so že takrat pričeli prodajati mopede, in nekatere med njimi so pridno uporabljali goriški slovenski kolesarji na svojih izletih. Če listamo po orumenelih straneh kataloga, ki ga še danes hranijo v Čukovi trkovini, bomo videli slike šivalnih strojev »Ringschiff* in »Cen-tralbobin* (od 100 do 170 kron), »Singer® (od 40 do 90 kron), šivalne stroje za čevljarje, sedlarje in klobučarje (od 140 do. 240 kron), slamoreznice (od 50 do 150 kron), stiskalnice .(od 90 do 300 kron), gramofon^ Jod,, 15 do 150 kron). In še belgijske puške dvocevke Central štev. 500 .(od 30 do 60 kron), sistem Pipper (od 60 do 120 kron), dvocevko Central š(ev. 615 (160 kron), Browning pištole, Lefaucheu samokres, itd., itd. Elija Čuk je bil tudi navdušen član slovenskega kolesarskega društva »Gorica*, ki je bilo ustanovljeno leta 1895. Predsednik društva je bil trgovec Drufovka, med člani je bil tudi znani letalec Edvard Rusijan. Elija Čuk je na prireditvi društva v Trgovskem domu (leta se sorodniki ne spominjajo) dobil zlato medaljo za mirno vožnjo s kolesom. Čeprav je trgovina dobro uspeva-porušena, po vojni so jo hitro obno-storov sodruga že leta 1908 odstopila tržaškim Delavskim zadrugam, ki so tam odprle trgovino jestvin. Med prvo vojno so morali v izgnanstvo, hiša je bila med vojno delno porušena po vojni so jo hitro obnovili, trgovina ni bila več enotna, marveč sta si Elija Čuk in Ivan Kerševani porazdelila hišo in trgovini. Oba sta prodajala iste izdelke in kljub logični konkurenci sta o-stala prijatelja. Opustila sta delavnico na cesti na grad, Kerševani jo je odprl, na vogalu Stolnega trga z Rabatiščem, Čuk pa v sosedni hiši v Ulici Marconi (tam je delavnica še danes). Trgovini sta med vojnama lepo uspevali, prodajala sta tu tudi mo torje. Današnji lastnik trgovine, sin ustanovitelja podjetja, Elči čuk, se spominja, da so v čukovi trgovini med vojnama in tudi po vojni (Ker-ševanovi so medtem preselili svoji trgovini na korzo in se preusmerili v prodajanje radijskih in televizijskih aparatov) prodajali poleg koles »Atena* (te je za Čuka izdelovala neka italijanska tovarna) tudi motorje Ziindapp, NSU, Sachs, Taurus, Ser-tum, itd. Trgovino je tja do leta 1945 vodil Elija Čuk z ženo Viktorijo Breščak, doma iz Pevme (z njo se je poročil kmalu po odprtju trgovine), umrl' je nekaj dni pred koncem vojne v letu 1945. Njegova žena pa je bila v trgovini še do leta 1960. Njun sin Elči Čuk je pričel delati v trgovini leta 1935, istočasno je njegov brat Bojan odprl podobno trgovino na Korzu Verdi, v bližini Trgovskega doma. Tudi Čukova družina je sodelovala v odporniškem gibanju. Po osvoboditvi, ko so v Piranu ustanavljali Pomorsko akademijo, je Elči Čuk, kot bivši študent fakultete za pomorsko inženirstvo v Genovi, odšel tja in bil med prvimi profesorji na tej prvi slovenski pomorski šoli. Bil je tam več let, kasneje se je vrnil domov in prevzel trgovino, ki jo vodi še danes z ženo Vido Rijavec. V delavnici pa je že od leta 1943 kot delavec Edi Bensa z Oslavja, ki je zaposlen pr' Čukovih vsa ta leta, z izjemo časa ko je šel kot mladenič v partizane. Se aanes, . - let po odprtju trgovine, prihajajo v Čukovo trgovino na Stolnem trgu potomci tistih Goričanov, Vipavcev, Postojnčanov, I-drijčanov, Kraševcev, Bricev in Tolmincev, ki so že pred prvo vojno kupovali kolesa. In še vedno kupujejo kolesa. ljeni. To pa zaradi nekdanje velike razdrobljenosti zadružnih organizacij. Predsednik Kmetijske zadruge v Trstu Dušan Kodrič, ki je pred začetkom razprave počastil spomin ravnokar preminulega prvega predsednika te organizacije, podjetnega kmetovalca in antifašističnega borca Mira škerlia, je na primer razkril tudi obstoj slovenske zadruge Mangart v Trbižu, s katero sploh nismo bili seznanjeni. Omenil pa je tudi še hrvatsko zadrugo Naša zemlja v Molizeju. To je stočlanska, torej že velika, močna organizacija obdelovalcev zemlje v kraju Sfilič oziroma San Felice del Molise (nekdaj San Felice Slava, za časa fašizma San Felice del Litto-rial, krajam zahtevajo ponovno uvedbo prvotnega imena), ki je s svojo bogato dejavnostjo zavrla izseljevanje in celo številne zdomce privedla do tega, da so se vrnili v rojstno vas. Nedvomno Petroviča - Repentabor izumira zaradi pomanjkanja pomladka. In vendar bi lahko uspevala spričo dobre kakovosti domačega kamna. Nakladalno-razkladalna zadruga na Proseku je nekoč bogato obratovala z lesom in živino, promet ie pa potem zamrl zaradi preusmeritve lesnih pošiljk pod Skedenj, kjer za ustrezne tovorne operacije skrbe špediterji sami. Zadruga sicer še deluje, a je v na.jemu. V zadnjem času ie pričelo zanimanje zanjo naraščati in vredno bi jo bilo izkoristiti v luči novih potreb, ki bodo nastale z dovršitvijo tovornega terminala pri Fernetičih. V njej bi lahko zaposlili domačo delovno silo. medtem ko službuje sedaj v njej delavstvo iz mesta. Gradbena zadruga «Naš Kras* v Padričah skrbi v prvi vrsti za nabiranje denarnih sredstev iz javnoupravnih blagajn za gradnjo ljudskih hiš v duhu in slogu zgradb, ki so značilne za arhi- skem novo oljarno torkljo. Finančno ni rentabilna, vendar so jo oljčni pridelovalci hoteli, da jim ne bi bilo treba oljk voziti v stiskalnico pri Pordenonu. Vzdrževanje oljarne sloni na lastnih sredstvih, pred njo pa so lepe razvojne možnosti, tudi v mednarodnem smislu. Tudi Gospodarsko društvo v Bazovici bi se dalo znatno razviti, posebno v perspektivi mednarodnega pečata, ki ga bo kmalu za-dobil mejni prehod pri Lipici. Kmetijska zadruga »Dolga krona* je klasičen primer žrtve birokratskega stroja, saj je bila dokumentacija o izgradnji zadružnega hleva v prostorih deželne u-prave kar trikrat «izgubljena». Hlev bi moral sprejeti 300 glav goveda, vode je tudi dovolj za napajanje. Trenutno ima živina na voljo le zasilen majhen hlev. Lo-kadjo za hlev so izbrali tam, kamor živina najraje odhaja na pašo. Podobne težave so s Kraško PUHI Na zadnjem »torkovem večeru*, ki jih prireja ‘Slovčiišk) klub je o zadružništvu pri nas. govoril ekonomist Odo Kalao, ki;pa je, žal, imel bi bilo mogoče zaslediti kak podoben primer v videmski pokrajini, ki je Kalan v svojih izvajanjih ni vzel v poštev zaradi pomanjkanja podatkov; zelo verjetno je bilo zadružništvo med našimi beneškimi brati, ki so se znašli pod italijansko upravo že 1. 1866, bolj malo razvito. Kalan je pri navajanju zadrug iz razumljivih razlogov izpustil pogrebna društva, nove konzorcije med obrtniki ter uvozniki in izvozniki, ki so že in še bodo nastale po sledeh osimskih dogovorov ter jusarske upiavičence, katerim bi bilo treba ob nravem času posvetiti širšo analizo v lu či morebitnih ponovnih razlastitev slovenske zemlje zaradi gradnje cestnih in drugih infrastruktur. V naših vaseh in v predmestju se prve oblike ožjega zadružnega delovanja izenačujejo s tako imenovanimi «pustreimi blagajnami*, ki so bile kar v gostilnah. Za pust so varčevalci »razbili pustno kaso», določeno vsoto prihranjenega denarja potrošili za pustno večerjo, drugo pa porabili za potrebe svojih gospodarstev. In denar jim je bil tedaj še kako potreben. Dejansko so tako nastale tudi društvene gostilne, čeprav so njihovi ureditvi botrovale zlasti prodajne težave kletarjev; ker svojega vina niso mogli ugodno plasirati, so se zatekli k prodaji za pultom. Danes imamo v tržaški pokrajini še pet društvenih gostiln, in sicer na Opčinah, na Proseku in Kon-tovelu (ta ie najstarejša) ter v Dolin; in Gabrovcu. Njihovi upravitelji ne prejemajo plače, kvečjemu imajo na razpolago stanovanje, če je v isti zgradbi, sicer pa zaslužijo s točenjem pijač in strežbo jedil, le dohodki oo prodaje vina jim ne pritičejo, kar so namenjeni društvu, torej vaški skupnosti, ki nabrana sredstva uporabi za razvoj raznih kul-turno-prosvetnih in športnih dejavnosti, domačih seveda. Delovanje društvenih gostiln bi se dalo še znatno obogatiti, kolikor zadeva finančne prispevke, podpore in podobno. Takšnih gostiln je bilo nekoč mnogo več. Nekatere kot gostinski obrati še obstajajo (Kolonkovec, Ricmanje itd.), vendar so v zasebni režiji. Uradni seznami govore o 26 slovenskih zadružnih ustanovah. Zadnja po vrsti je »Naš Kras* v Velikem Repnu. ki je edina nepridobitna ter ima neprecenljivo vlogo pri ohranjevanju kulturno - zgodovinske dediščine naših kraških prednikov ter je zato tudi narodnostnoobrambne narave. Prizadeva si tudi seveda za nedotakljivost krajinskega bogastva, kolikor ga ni izropala že mestna špekulacija; naloga zadruge nima kajpak ničesar o-pravitd z raznimi lažnoekološkimi proglasi. Govornik je zatem navedel druge zadruge. Zadruga marmorja tektonski ustroj kraških vasi. Doslej zbrana sredstva so sicer skromna, med drugim zaradi odliva denarja za potrebe prizadetih po potresu. Vsekakor je zadruga mlada, nastala je komaj pred dvema ietoma, zato je treba njene pogumne začetke Dri-merno spodbujati. V Padričah imamo tudi edino gozdno zadrugo. Ustanovljena je bila v prejšnjem stoletju in sloni na statutu. po katerem je število članov nespremenljivo in po katerem posamezni člani tudi ne smejo prodajati svoje lastnine (zemlje) proti želji drugih članov. Zadruga razpolaga tudi z dragocenimi notarskimi akti iz preteklosti. V načrtu ima temeljito gospodarsko izkoriščanje pokrajinskih lepot, zelenih površin. Poglavje zase je konzumno društvo rta Opčinah (nabavno-prodaj-na ustanova), ki je nastalo 1946. leta po zaslugi Rika Malalana, da se uredi stihijska prodaja mleka. Članstvo zadruge sestavljajo domačinke in deloma ženske od Banov, sicer pa same — ženske. Moški nimajo pristopa. Pravica do članstva je dedna. Kako si članice zamišljajo pristno zadružništvo. Ustvariti moraš nekaj kar je tvoje, obenem pa skupna last. Dobro znana Kmetijska zadruga v Trstu se ja zadnja leta močno razširila s podružnicami (tudi v Miljah) in skladiščem za umetna gnojila, nima pa le dobičkonosnih namenov, saj je uredila na Dolin- mlekamo, katere uresničitev pristojne oblasti prav tako že dolgo zavlačujejo z iz trte izvitimi utemeljevanji (potres in drugo). Pripomniti velja, da bi mimo te morali izgraditi še več drugih zadružnih mlekarn, saj imamo dovolj živine za to. Na Kontovelu imamo dobro u-veljavljeno cvetličarsko zadrugo, katere članstvo je razpredeno vse do Doberdoba. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici dobro deluje. Skrbi za odškodnino v primeru pogina ali prisilnega zakola živali ter za veterinarsko službo, razen tega plačuje živinorejcem razliko v ceni ko meso prodajo z izgubo, čemu ne bi njen delokrog raztegnili tudi po drugih naših vaseh. Ugodno se razvija tudi Društvo rejcev goveje živine, ki skrbi za kakovost goveda sivorjave pasme z urejenim rodovnikom in prirejo plemenskih bikov. V Križu imamo Konzorcij vina, ki ga sestavljajo pretežno mladi ljudje in se poteguje za strokovno usposabljanje vinogradnikov in kletarjev. Težave pa ima zaradi neustreznosti cest in poljskih poti. Omeniti moramo še zadružna hleva v Sovodnjah, ki ga je mogoče še primerno razširiti, ter v Praprotu, ki pa še ni dograjen (prva telitev je bila za miklav-ževo) ter razpolaga s 15 lia kr- Nazadnje je Kalan omenil še denarne znvdde na zadružni osnovi, ki pomenijo potencialno jedro našega gospodarskega razvoja ter hkrati tisti člen verige, ki omogoča razvoj in obstoj drugih naših zadružnih organizacij. Tu i-mamo hranilnice in posojilnice na Opčinah in v Nabrežini ter v Doberdobu in Sovodnjah, ki vse bolj ali manj uspešno poslujejo v korist zlasti kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev. Žal ne morejo vršiti revizijskih poslov. Med debato, ki je sledila Kalanovemu pregledu, je zastopnik SDGZ in KZ Križmanč č iz. azil optimizem glede bodočega delovanja naših zadrug. Z druge strani sta bila prikazana predloga, naj bi pristojni dejavniki ukrenili vse potrebno za strokovno usposobitev kadrov, ki bodo v prihodnje vodili zadružne organizacije, kajti brez njih bo zadružništvo le težko uspevalo, oziroma, naj bi zgodovinsko nadrobno obdelali zadružniško problematiko, za kar bi morda lahko poskrbel raziskovalni inštitut SLORI. Nazadnje ne moremo mimo dejstva, da se je svoj čas s to problematiko soočila šesterica naših študentov — P. Ceh, S. Kuret, E. Hrevatin, M. Oblak, B. Valentič in I. Kodrič — za seminarsko nalogo; njihovo delo je izšlo v publikaciji v italijanskem jeziku in predstavlja dragoceno gradivo za izoblikovanje celovitega zgodovinskega prereza čez naše zadružniško gibanje v deželi Furlaniji -Julijski krajini. DRAGO GAŠPERLIN Razgovor sodelavcev «Mladosti» z Edvardom Kardeljem DOSLEDNA REVOLUCIONARNA POT DOSLEDNA REVOLUCIONARNA POT Nenadoma sem izgubil tla pod nogami in padel po skalah v jamo. Pošteno sem se popraskal in zgubil naočnike z nosu, pa tudi revolver, ki sem ga držal v roki, ne da bi vedel, na kaj bom naletel. V temi seveda nisem mogel najti ne naočnikov ne revolverja Bil sem tako rekoč razo-rožen in videl sem zelo slabo. Vendar pa se nas je spet zbralo nekaj in skupaj smo se izmuznili iz zasede. Brž kc se je zdanilo, smo odšli na pot in si prizadevali izmuzniti se s področja, kamor so bili prišli Italijani. Naprej se ni smo mogli prebijati in zato smo sklenili iti nazaj. Utrujeni, misleč, da smo daleč od Italijanov, smo sklenili malce za dremati. Eden izmed nas naj bi stal na straži, drugi pa bi spali. Komaj pa smo zaspali, je prvi dežurni kriknil: »Italija- Nedelja, 25. februarja 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 12.00 Nedeljska srečanja 12.15 Oddaja o poljedelstvu 13.00 OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 14.00 V TEKU NEDELJE 14.10 športne vesti 14.25 Disco ring 15.20 Igre na snegu 17.00 90. minuta; italijansko nogometno prvenstvo 17.50 Domenica, dolce domenica 18.55 športne vesti 20.00 DNEVNIK 20.40 Wolfgang Goethe: LE AFFINITA’ EI-ETTIVE prvo nadaljevanje 21.55 športna nedelja Kronike in komentarji športnih dogodkov 22.55 Spored za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Papotin in prijatelji 13.00 DNEVNIK - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.30 Spored za prihodnje dni 15.45 DNEVNIK 2 Prenos športnih dogodkov 17.00 Popoldanski spored proze, o-pere in baleta 18.45 DNEVNIK 2 - GOL FLASH 18.55 S.W.A.T. Squadra speciale anticrimine, tv film Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK — ODPRTI STUDIO 20.00 Nedelja sprint Dogodki in osebnosti športne nedelje 20.40 PROFUMO Dl CLASSE Glasbena komedija z Om-bretto Colli in Aldom Mac-chionejem, 2. del 21.45 Dossier — DOKUMENT TEDNA 22.40 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 22.55 Vam ugaja jazz? JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 POROČILA 8.40 Za nedeljsko dobro jutro 9.10 A. Marodič: MARIJA - TV nadaljevanka 10.25 Sezamova ulica, mladinska seri ]h 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 13.10 KAJ VEMO O POTRESIH —dokumentarni film 13.35 TV ŽEHTNIK 14.10 Igre na snegu — evrovizijska oddaja 15.10 športna poročila 15.15 Dunaj: Evropsko atletsko prvenstvo 18.00 Rokomet — Kolinska Slovan........ Aero Celje 19.15 Risanka ..... 19.30 DNEVNIK 20.00 B. čopič —uA. Diklič: OSMA OFENZIVA HZmkŠž TV nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Kako rastejo naši otroci 21.35 TV DNEVNIK 21.40 Rock koncert: Blood Svveet and Tears 22.05 Športni pregled Koper 17.30 Lahka atletika 19.30 Otroški kotiček 20.15 STIČIŠČE 20.35 KOMISARJEV DELOVNI DAN - film 22.15 Glasbena oddaja Ponedeljek, 26. februarja 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Kemijska industrija 13.00 Tednik o knjižnih novosti 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Jezik za vsakogar: italijanščina 17.00 Dai, racconta GIORGIO STREHLER 17.10 Milijarda in pol otrok Predstava 17.55 POVEJMI, KAKO SE HRANIŠ 18.20 Argumenti: Obletnice - GENOVA: 125 LET ANSALDA 18.50 Nabožna oddaja 19.20 NEPREMAGLJIVI: IGRA ŠTEVILK. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 II giorno dello sciacallo film Filmske novosti Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Sto tisoč problemov in rešitev 17.00 Spored za mladino Babarjeve prigode 17.05 Viking Viki 17.30 Dvotedenska oddaja o zdravstvu 18.00 Vzgojna TV drugih: ŠVICA 18.30 Iz parlamenta, DNEVNIK 2, ŠPORTNI VEČER 18.50 Programi pristopanja 19.05 Supergulp! Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO 20.40 MLIN NA PADU, 3. nadaljevanje 22.05 La gioventii precaria 23.05 Judovska stvarnost Ob koncu DNEVNIK — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 16.00 TV v šoli 17.15 POROČILA 17.25 Mladinski zbor RTV Ljubljana 17.45 Kaj vemo o neznanih letečih predmetih 18.05 Človek za človeka: RAZ MIŠU ANJE O ETIKI V ZDRAVSTVU 18.35 OBZORNIK 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanke 19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. FABBRl - D. LAJOLO: SMRT BO IMELA TVOJE OČI, TV drama 21.45 TV DNEVNIK 22.00 Koliko se poznamo Koper 19.50 Stičišče 20.00 Otroški kotiček — dokumentarni film 20.15 TV DNEVNIK 20.35 Mannix: Zakaj ubiti pisatelja — serijski film 21.25 NIKOLA TESLA, 7. del nad. 22.25 Baletni večer Zagreb 18.15 ŽIVETI V DRUŽINI 20.00 Vražje vreme, TV drama 21.30 Kultura v objektivu Nedelja, 25. februarja 1979 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon; 10.15 Disco mušic; 10.35 Utripi prosvetnega življenja; 11.05 Mladinski oder: »Popotovanje naše Jelice*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 14.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja; 9.15 Zbor Stakleno Zvono; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.15 Orkester; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Avto sto-ry; 14.33 Popularne plošče; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 16.30 Sosednji kraji in ljudje: od doma do doma: glasba po željah, gospodinjski kotiček, kmetijski nasveti; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Slovenske ljudske piesmi in ansambli; 20.00 Orkestri; 21.15 Mali umotvori velikih mojstrov. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 11.55 Radio Sballa, z E. Janaccijem; 12.20 Rally; 13.30 II Calderone — glasbeni vložki, beležke, razprave in drugo za pa-i-jetno nedeljsko popoldne; 20.05 Mali Morat. drama. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Video Flash; 9.35 Veliki variete, z G. Bramierijem; 12.00 Alto gradimento; 12.00 šport; 12.15 Revival; 12.45 II gambero, kvizi narobe; 13.40 Romance. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Heinz Kiessling; 14.05 - 18.50 Ne- 16.00 Rainer Puchert: PONOČI SO VSE MAČKE ČRNE. Zabavna radijska igra PONOČI SO VSE MAČKE ČRNE je humorna kriminalka nemškega avtorja Rei-nerja Pucherta, ki dogajanje i-gre oblikuje s pomočjo privatnega detektiva OUia Tenbrinka, dramske psebe,, kj, je nastala vi studiu Baden - Baden in postala popularna v delih večjih avtor-1 jev. Puchert nkm v svoji igri raz-‘ krije Tenbrinkovo usodno zmoto, ker so «ponoči vse mačke črne*. Delo je režiral Aleš Jan, v. glavni vlogi pa je nastopil Milan Kalan. deljsko popoldne; 17.50 - 18.30 Zabavna radijska igra; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno. Ponedeljek, 26. februarja 1979 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljice za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.45 Disco mu sic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 To je bila zabava, preizkušena razvedrila ponujamo; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Kdo je na vrsti — prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Žive po vestice; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami, je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj: 12.05 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.33 Valčki in polke; 15.40 Mini juke box; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih [»poldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Ženski pevski zbor Postojna. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.. 10,Za dobro jutro; 9.00 - 10.35 Radio anciTio, pisan spored; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.05 - 13.30 Vi in jaz; 14.30 Kako vidijo tujci Italijo; 15.05 Rally, nove plošče; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 17.30 Kdo, kako, kje in kdaj; 18.35 Bil je nekoč neki beat; 19.35 Mikromegas, potovanje po vesolju; 20.00 Sonce pod konjskimi kopiti. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Srečanje z A. Lupom; 9.32 A. Čehov: Deželanove prigode, nad.; 10.12 Sala F: pogovor s poslušalci; 11.53 Ponedeljkova zgodba: 13.40 Romance; 15.45 Tukaj radio 2, pogovor s poslušalci; 17.50 Hit Parade; 18.33 Spazio X; 20.30 Resna glasba. LJUBLJANA 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringa-raja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsako gar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 1^,30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 «Vrtiljak»; 17.06 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operne aktualnosti — 20. oddaja; 22.20 Po pevke iz jugoslovanskih studiev; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. FEBRUARJA DO 3. MARCA 1979 TOREK, 27. februarja LJUBLJANA 8.45 - 14.45 in 10.30 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Slovenski ljudski običaji; 18.05 Mali svet; 18.35 Obzornk; 18.45 Mostovi; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Ko torovi molčijo; 20.55 J. Janicki: Pota Poljske. KOPER 19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Marie Curie; 22.00 Aktualna tema; 22.35 Narodna ;lasba; 23.15 Stičišče. SREDA, 28. februarja LJUBLJANA 9.00 - 10.00 TV v šoli; 17.35 Poročila: 17.40 Z besedo in sliko; 17.55 Londonska narodna galerija; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Zgodnja glasbi- la; 19.15 Risanke; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Toni: 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih moV.rov: 21.35 Miniature; 21.50 TV dnevnik. KOPER 19.50 Stcišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV d-evnik; 20.35 Kitt Tip-pel — filn; 22.15 Pigmejci: slovensko mcs’,0 sredi džungle; 22.45 Glasbena oddaja. ČETRTEK, 1. marca LJUBLJANA 8.55 - 10.30 in 16.00 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Krokodil Ham; 17.15 Veliko čiščenje: 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V živo: Ko pride bolezen vmes. Ob koncu: Poročila. KOPER 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke: 20.15 TV dnevnik; 20.35 V zadnji minuti; 22.05 Dokumentarna oddaja; 22.35 Jazz na ekranu. PETEK, 2. marca LJUBLJANA 9.00 - 15.00 TV v šoli; 16.20 Mednarodni teden smučarskih poletov; 17.25 Poročila; 17.25 Do živi ja ji mačke Toše; 17.40 Poletje s Katko; 18.05 Domači ansambli; 18.35 Obzornik; 18.45 Razvoj družine; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Kar bo pa bo; 21.00 Hellstromova kronika: 22.30 TV dnevnik; 22.45 625; 23.05 Metka. KOPER 18.30 Smučarski skoki, prenos iz Obersdorfa; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Posebna ljubezen; 22.00 Propagandna oddaja; 22.15 Glasbeni nokturno: kitarist Ferruccio Poles. SOBOTA, 3. marca LJUBLJANA 7.50 Poročila; 7.55 Krokodil Ham; 8.05 Z besedo in sliko; 8.20 Mladinski zbori RTV; 8.35 Babi čin vnuček; 9.05 Mali svet; 9.35 A. Blomquist: Maja z viharnega otoka; 15.55 Obersdorf: Mednarodni teden smučarskih poletov; 13.25 Nogomet: Beograd - Osijek; 15.15 625; 15.35 Poročila; 15.40 Zebra v kuhinji; 17.10 Košarka: Jugopla stika - Partizan; 18.45 Naš kraj; 18.55 Očka, dragi očka; 19.18 Ri sanka; 19.30 TV dnevnik; 20-<» E. Morgan: Marie Curie; 21-00 Potrkajte na katerakoli vrata-KOPER 14.15 Nogomet; 17.00 Košarka: 18.30 Smučarski skoki, prenos 12 Obersdorfa; 19.30 Otroški kod. ček: Glasbeni inštrumenti; Stičišče; 20.00 Risanke: 20.15 TV dnevnik; 20.35 Zakon mafije. ni.» Vstal sem in res sem videl okrog nas vse zeleno Italijanov. Pravzaprav smo bili legli spat kakih sto metrov od italijanskih bunkerjev, Italijani so nas obsuli s peklenskim ognjem in bil sem prepričan, da ne bom odnesel žive gla ve. Hodil sem tiho, kar se je dalo in pričakoval, da me bo vsak hip zadelo. Vse mi je žvižgalo okrog ušes, toda nič se ni zgodilo, šele ko sem se nekoliko odpočil, sem lahko spel bežal. Popoldne sem našel zvezo z drugimi tovariši. To je bil med vojno moj najrazburljivejši osebni trenutek. — Kaj pa najdražji, najlepši trenutek? — Težko je reči. Vsekakor je bil to naš partizanski boj v celoti. Menim, da je najlepši ne samo zame, marveč za vsakogar, ki je sodeloval v njem. Težko je v vsem tem najti posebno razburljiv trenutek. Ne bi rekel, da je bila zame najrazburljivejša zmaga, ker je bila povezana z vrsto prejšnjih zmag, tako da smo čutili morda nekoliko drugače, to se pravi kot neposredno nadaljevanje boja v novih pogojih. Toda v vsem narodnoosvobodilnem boju je bil zmerom najdražji občutek spoznanje dejstva, da so se tiste perspektive, na katere je naši. Partija opozarjala že pred vojno, tudi res uresničile in da so se tista sredstva boja, ki smo jih po letu 1937 uporabili v delu naše Partije, f smeri povezovanja z množicami, pokazala kot pravilna In da so nas dejansko povezala z množicami in omogočila, da je Partija izpolnila svoje veliko zgodovinsko revolucionarno poslanstvo. Drugače povedano, videti je bilo zaupanje ljudskih množic v Partijo, njihov prehod na pozicije revolucije. — Zakaj ljubite svoje dosedanjo življenjsko pot? — Hm, ker sem takšno doživel, ker je morala biti tak- je za cioveKa vazno, da živi samo, če ustvarja. Pod te* izrazom ni, da bi si morali zamišljati samo velike stvaf Človek velja toliko, kolikor je dal po pokolenju, ki mu Pr pada, s svojo ustvarjalno dejavnostjo, kjerkoli in na K* kršenkoli način. Ustvarjanje pa je boj, boj v malem in vel kem, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj z zaosd lostjo mnenj. Vse življenje, ki smo ga preživeli, je bil polno takšnega boja, a vsak je prispeval tisto, kar je prispevati. Drugačnega življenja si res ne bi mogel mi9!1* Če pa bi ponovno živel, bi vendarle nekaj spremenil svojem življenju, če že ne zavoljo drugega, pa zato. da * se ognil nekaterim očitkom, odločil bi se namreč navij® za kak nogometni klub. Toda zdaj je za tako odločah) prepozno. Kako pa bi živeli v pogojih, v katerih živi sedddl ookolenje? Menim, da velja zanj isto, kar sem že rekel. Sede111 pokolenje ima sicer nove naloge, živi v novih družbe111 pogojih, težišče in smer njegove ustvarjalne dejavnosti drugačna, usmerjena na izgradnjo novega življenja« 15 ustvaritev močne materialne baze napredka, na novi cvet znanosti in kulture, na izgradnjo novih odnosov 01 ljudmi, na izgradnjo novih socialističnih oblik demokrat1* ma itd. Sedanje pokolenje mora tudi služiti drugim stvom, takim, ki ustrezajo novim pogojem in njihovi dovinski vlogi. Subjektivno bistvo te človeške dejavn0* in boja pa mora biti isto: ustvarjanje za človeka, za da111 šnja in jutrišnja pokolenja, za napredek, ki nima kobc in ki zanj tudi ni končne formule. PORT ŠPORT ŠPORT 25. februarja 1979 NOGOMET V PRVENSTVU 3. ITALIJANSKE LIGE Danes Triestina s Comom Srečanje proti vodilnemu na lestvici je za Tržačane odločilno Dolgo pričakovano srečanje s Co-^om bo na sporedu danes ob 15. jjri na tržaškem mestnem stadionu. To srečanje bo za Triestino odločilnega pomena. Poraz bi prav gotovo dokončno strl ambicije Tržačanov *n prepričal vse, da Triestina le ni Pripravljena za veliki skok v B li- So. Como pa bi v primeru zmage (in tudi neodločenega izida) prav teko dokončno potrdil vlogo glavnega favorita v letošnjem prvenstvu. Gostje so po mnenju vseh (in tudi tržaškega trenerja Tagliavini-j®) daleč najboljša ekipa prvenstva. Na čelu ji stoji bivši prvoligaški trener Marchioro, ki je vodil najprej Ceseno in nato celo slavni Mi-lan. Marchioro razpolaga s celo yrsto odličnih nogometašev. V prvi vrsti bi omenili izbranega strelca Prvenstva Cavagnetta (takoj za njim pa je Tržačan Panozzo), ki le doslej dosegel devet zadetkov, (ded ostalimi velja omeniti bivše prvoligaše Piaschija (Verona), Cam-Pidonica (Genoa), Pozzata (Cese-n®) in mladega polprofesionalnega državnega reprezentanta Wierch-'v°oda. Kljub vodstvu na prvenstveni lestvici s tremi točkami naskoka pa ni doslej Como še izrazil v®eh svojih zmogljivosti, ki so prav ^»(lllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMIIIIIIIIIIIIIIII.. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 25. februarja 1979 SMUČANJE 13. ZŠI V TEKU 10.30 v Ovčji vasi Nastopa 39 tekačev NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Primorce * * # 15.00 v Žavljah Zaulc - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 11.00 v Trstu, S. Luigi Espcria Sv. Alojzij - Vesna 4t # # 15.00 v Križu Kras - Esperia Sv. Ivan NARAŠČAJNIKI 11.45 pri Domju Giarizzole - Zarja # * * 10.30 v Gorici Sanrocchese - Sovodnjč •‘P"'"' , « « « 9111 lil ’ 'v _ I 10.30 v Gorici . Azzurra - Juventina ZAČETNIKI 10.00 v Doberdobu Mladost - San Michelc NAJMLAJŠI 10.45 v Križu Tesna - Olimpia « # ft 12.00 v Križu Kras - Libertas * * « 12.45 pri Domju Giarizzole - Breg * # 4» 10.30 v Trebčah Primorec - Fortitudo * # * ^00 na Proseku Primorje - Zaule PRIJATELJSKA TEKMA 10.30 v Sovodnjah Sovodnje - Votlice KOŠARKA promocijsko prvenstvo 9.00 v Ul. della Valle Karcolana - Bor , KADETI G OO v Trstu, «1. maj* Bor . SGT « « * 9-00 v Gorici, na Rojcah uom - Ardita DEČKI 9.30 v Skednju ^ervolana - Kontovel ' »PROPAGANDA« Jj 00 v Trstu, športna palača Kicreatori - Bor B 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu Ju,ia - Hrast 2. ŽENSKA DIVIZIJA JO.OO v Gorici u,ympia Gorica - Solaris ATLETIKA ^ELNO PRVENSTVO V KROSU rjO 9.30 v Treppo Grande Nastopa tudi Adria Delovanje ZSŠDI Namiznoteniška komisija ®ia sc je sestala namiznote- komisija, ki je razpravljala o \wateri>» tekočih zadevah. V prvi nai omenimo pripravo na medli k,*n° tekmovanje Julijskih Alp, fcSšr? v Nabrežini, v organizaciji Potoč Podrobncje bomo 0 ^em košarkarska komisija ^u,ri se bo ob 18. uri sestala na k’e*u ZSŠDI v Trstu košarkarska d,, . s'ja. Predstavniki društev bo-tjv^euovali referenta, preverili delov .pr°Sram in se konkretno do-0rili za takojšnje pobude. izvršnega sveta Petek se bo ob 21. uri sestal na Iti v Trstu izvršni odbor ZSŠDI, Nn obravnaval tekoče zadeve in ^Pijavii dnevni red za skupščino B. S. gotovo vredne višjeligaškega prvenstva. Tržačani se tako v bistvu potegujejo le za drugo mesto, ki pa prav tako zagotavlja napredovanje v višjo ligo. Boljših ekip od Triestine, razen Coma, verjetno ni. Triestina, Reggiana in Novara so si pravzaprav enakovredne, le da je slednja mnogo bolj izkušena od Tržačanov, razpolaga z večjim številom u-streznih menjav, predvsem pa je B ligo pred pričetkom prvenstva programirala. Tako so bili Tržačani v Novari deležni res slabega sprejema. Novara je morala nujno zmagati, poslužila pa se je predvsem grobe igre, ki je strla odpor Tržačanov in povzročila izključitev nervoznega Fontane. Prav v tem je razlika med ekipami, ki so B ligo programirale in tistimi, ki so se znašle v boju za napredovanje popolnoma nepričakovano. Nuja povzroča grobost, ki je tokrat obrodila zaželene sadove. Poraz v Novari pa ni le povzročil serije poškodovanih igralcev, temveč je tudi prestrašil tržaškega trenerja. Splošen vtis je, da bo danes igrala Triestina dokaj bolj pazljivo kot smo sicer bili vajeni v domačih nastopih. Morda bo Taglia-vini celo uvrstil le enega napadalca in tako okrepil vezno linijo, saj si poraza nihče ne more privoščiti, še posebej pa ne Triestina. V PRVENSTVU B LIGE Udinese nesporen favorit Videmski Udinese bo (po ponovni zmagi na tujem v Tarantu) tokrat igral pred domačimi gledalci v srečanju z Varesejem. Ni treba posebno poudariti, da so tudi v današnjem srečanju Videmčani edini favoriti za zmago, saj je letošnji Varese zelo skromna ekipa, ki se nahaja na dnu prvenstvene lestvice. Videmčanom ni podvig uspel že v prvem letošnjem medsebojnem spopadu, ko so že vodili z dvema goloma razlike in so si nato zapravili zmago v zadnjih minutah. Takrat so Videmčani plačali davek neizkušenosti in so se morali zadovoljiti z neodločenim izidom, tokrat Ob rojstvu drugorojenke TJAŠE čk^tifdiho 'kvdfbmi1' trenerju Fa-Vlasti mladinci atletskega odseka ŠD Adria pa se taka slika prav gotovo ne bo ponovila. ATLETIKA Na deželnem prvenstvu v krosu Dobra uvrstitev Jakomina V prejšnjih dneh je bilo pri Bazovici deželno prvenstvo v teku čez drn in strn za dečke in deklice A, B in C kategorije. Kljub zelo slabemu vremenu je na tekmovanju nastopilo čez 500 atletov in atletinj iz vseh krajev naše dežele. Na tekmovanju so nastopili tudi štirje atleti lonjerske Adrie, ki so se kljub zelo hudi konkurenci zelo dobro odrezali. Najboljši od vseh je bil vsekakor Danijel Jakomin, ki je v C kategoriji dečkov zasedel odlično 6. mesto, kar predstavlja doslej najboljšo uvrstitev Adrii-nih atletov na tovrstnih tekmovanjih. Za njim se je v B kategoriji dobro odrezal tudi Marko Saksida, ki je v skupini čez 100 tekmovalcev skončal na 23. mestu, njegov klubski tovariš Fabio Brigadini pa na 41. Nazadnje je v najstarejši A kategoriji nastopil še Igor Kokorič, ki se je uvrstil na sredino lestvice. S tem krosom se je tudi končala za propogandni sektor sezona in se bodo mini-atleti pričeli že prilagajati tekmovanjem na stadionih, ki se bodo pričela aprila meseca. Danes pa bo tudi za starejše a tlete (naraščajnike, mladince in člane) na vrsti deželno prvenstvo v krosu. Tokrat bo tekmovanje v kraju Treppo Grande blizu Vidma. Nastopila bosta tudi dva atleta A-drie in sicer Egon Renko ter Fabio Ruzzier, ki bosta v članski konkurenci startala na 10 km dolgi progi. R.F. BOKS NEW YORK — 23. marca bo v j Las Vegasu dvoboj za svetovni na- ; slov boksarske težke kategorije j (verzija WBC) med Larryjem Hol- I mesom (ZDA) in izzivalcem Osval- I dom Ocasiom (Portoriko). NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Lahka zmaga Italije Italija - Nizozemska 3:0 (3:0) MILAN — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Italija brez posebnih težav premagala okrnjeno postavo Nizozemske. «Azzurri» so si priigrali zmago praktično že v prvem polčasu, ko so najprej povedli z Bettego, nakar je jz enajstmetrovke podvojil Rossi, tretji gol pa je dosegel Tardelli. V drugem polčasu so Italijani nekoliko popustili, tega niso znali izkoristiti gostje in srečanje se je končalo z zasluženim visokim slavjem »azzurrov*. Pittoni predsednik AICS V prejšnjih dneh so izvolili nov deželni odbor italijanskega združenja za kulturo in šport (AICS). Za predsednika je bil soglasno potrjen bivši predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, ostali odborniki pa so: Agostinelli, Luisa, Fantino, Predieri, Turitto in Scocchi. MAVROVO — Smuk in slalom za ženski evropski pokal v smučanju, ki bi morala biti v torek in sredo v Mavrovu (Jugoslavija), sta odpadla in še neznanih razlogov. SMUČANJE NA 13. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH NA ZONCOLANU VEČ KOT 300 NASTOPAJOČIH V VELESLALOMU Tekmovalci pripadajo trinajstim društvom - Nastopili bodo v 16 kategorijah LAKE PLACID (ZDA) - Zahodna Nemca Sepp Ferstl in Irene Epple sta zmagala v moškem oz. ženskem smuku v Lake Placidu, kjer bodo prihodnje leto na sporedu zimske olimpijske igre. Danes bo v Ovčji vasi tekmovanje 13. zimskih športnih iger v smučarskih tekih, čez teden dni pa bo na Zoncolanu nad Ravasclettom tekmovanje 13. ZŠI v veleslalomu. Za tekmovanje v smučarskem teku se je vpisalo kar 39 tekačev, za veleslalom pa 321. Skupno bo na letošnjih 13. ZŠI v smučarskem teku in veleslalomu torej tekmovalo kar 360 športnikov, ki bodo zastopali barve 13 društev. Tekmovanje v današnjem smučarskem teku prireja SK Devin, tekmovanje v veleslalomu pa SPDT. Prizive in popravke glede netočnosti v objavljenem startnem vrstnem redu sprejemajo jutri, v ponedeljek, 26. februarja, tudi telefonsko (tel. 744-249) od 19. do 20. ure. Popravki bodo objavljeni v torek, 27. 2. 1979. Organizatorji si ne prevzemajo nobene odgovornosti za morebitne poškodbe pred, med in po tekmovanju. Kategorija baby sprint Ženske (letniki 1970 in mlajše) 1. Alessija Rudež, SPDT 2. Tamara Vidah. SPDT 3. Vera Krmec, SPDT ROTTERDAM — Včeraj so urad no potrdili, da bo 8. marca v tem mestu srečanje za evropski boksarski naslov poltežke kategorije med Italijanom Traversarom in Nizozemcem Koopmansom. RADIO Oddaja o odbojki Jutrišnja radijska oddaja »Glasbeni ping pong» bo posvečena odbojkarski tematiki. Gost oddaje bo trener in odbornik Sokola Savo Ušaj. 4. Valentina Fachin, «D. Kette« 5. Matejka Starc, Kontovel 6. Debora Stengel, Mladina 7. Eriča Barbiero, SPDT 8. Sara Bensi, Čupa 9. Helena Volpi, Čupa 10. Tanja Krmec, SPDT 11. Katja Volpi. SPDT 12. Tati Hrovatin, Čupa 13. Frančiška Rapotec, Breg 14. Jasmin Rudež, SPDT Moški (letniki 1970 in mlajši) Pavel Panjek, SPDT Michele Gregoretti, Polet Andrej Volpi, SPDT Davorin Gombač, SPDT Miran Guštin, Čupa Andrej Kosmač, Breg David Sosič, Mladina Kristjan Zidarič, SK Devin Aleksander Žezlina, «D. Kette« Sandi Škrk, SK Devin 26. David Zidarič, SK Devin 27. Kristjan Volpi, Čupa 28. Samo Kokorovec, Polet 29. Andrej Ferfolja, SPDT 30. Andrej Škabar, Kraški dom 31. Mauro Franza, SK Devin 32. Aleš Sterni, Kontovel 33. Aljoša Taučer, SPDT 34. Maksi Tence, Mladina Peter Sterni, Kontove’ Erik Vodopivec, Breg Mitja Kokorovec, SPDT Miške (letnika 1969 in 1968) 39. Tanja Spanghero, SK Devin 40. Patricija Furlan, SPDT 41. Nataša Taučer, SPDT 42. Tamara Škabar, Kraški dom 43. Veronika Gerdol, SPDT 44. Elena Verč, SK Devin 45. Tamara Pieri, Polet 46. Tatjana Kokorovec, SPDT 47. Dorotea Križmančič, SK Devin 48. Sonja Sedmak, Mladina 49. Vilma Purič, Kraški dom 50. Kristina Gabrovec, SK Devin 51. Morena Ocretti, SPDT 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 35. 36. 37. «Lov za žogo« med mladimi košarkarji Bora in Libertasa na Borovem turnirju v minibasketu Nastopajoča društva na ZŠI 1. ŠD ADRIA 2. ŠD BREG 3. SPK ČUPA 4. SK DEVIN 5. ŠD KONTOVEL 6. ŠD KRAS 7. PD KRAŠKI DOM 8. ŠD MLADINA-KRIŽ 9. ŠD POLET 10. ŠD PRIM^We«^'« 11. O. ŠOLA «D. KETTE* J2. TPK SIRENA -M) j.m 13. SPDT Mafiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiii«iiii>iiiiiiiiaiiiiiaiiii«u«M»i«aaitii«iifiiiiiiiiiiiiiiiififiitiaiiiiiiit«iiiiiiiiiMaiiiiiiiiiii«iiii,iiiiiiaiaiii«iiiiifiiMMiiii«Miiii«iiiMi«iiiiiiii«iiiiiiiiiiiii*ii*»>iii*iii1ilal'iatll"f KIII*aicl*atvtvat>ai*>a>l>'Raaaf**VIVMBIIia>vlvaail>RRBaia*va ODBOJKA PO PRVI POLOVICI PRVENSTEV Ni razloga za pretirano zadovoljstvo Samo nekatere naše šesterke so izpolnile pričakovanja Prvi del odbojkarskega prvenstva 2. ženske ter 3. ženske in moške lige, v katerih igra kar šest naših šesterk, je končan. Na polovici prvenstvene poti je prav, da si nekoliko bliže ogledamo uspehe in (letos še v večji meri) neuspehe naših odbojkarjev in odbojkaric. V drugi ženski ligi igrata Bor in Sokol. Tržačanke so v devetih nastopih petkrat zmagale in so na solidnem petem mestu lestvice. E-nako število točk ima tudi zadnji nasprotnik naših zastopnic — Tre-viso — toda zaradi boljšega količnika v setih je mesto višje. V preostali polovici nastopov se Boru slej ko prej ni bati za obstanek v ligi, toda glede na izkušenost igralk prve postave je bilo pričakovati nekoliko boljši izkupiček in še posebej boljšo igro. Prav glede slednje so borovke v največji meri razo čarale. Vrsta Sokola je odšla z igrišča kot zmagovalec samo dvakrat. Najprej so Nabrežinke premagale v slovenskem derbiju Bor in potem še slabi Libertas iz Pordenona. Po zadnjem porazu doma v Ivi Colori iz Mantove pa je Sokol na predzadnjem mestu lestvice, kar pomeni, da bo v preostalih devetih nastopih padla dokončna odločitev za obstanek v tej konkurenci. Če se hočejo varovanke trenerja U-šaja rešiti najhujšega, bodo morale v drugem delu prvenstva zaigrati povsem drugače kot doslej. V 3. moški ligi je Bor tudi po zadnjem in obenem edinem letošnjem prvenstvenem spodrsljaju v Moglianu Venetu še naprej na vrhu razpredelnice. Tako Bor, kot njegovi zadnji nasprotniki, imajo po 12 točk, toda naši fantje so osvojili dva seta več. Da sta ti ekipi na samem vrhu pa se je treba v največji meri zahvaliti Scatolificiu 4 S iz Vidma, ki je v zadnjem 7. kolu doma premagal odlični CUS iz Benetk. Zgoraj omenjene štiri e-kipe pa so prav gotovo najmanj za razred boljše od ostalih. Zastopniki Krasa zadnje tekme z neposrednim tekmecem za obstanek v ligi, Torriano iz Gradišča, niso odigrali. Medtem, ko je goriška 01ympia po sedmih zaporednih spodrsljajih že obsojena na izpad, čaka Kras v drugem delu prvenstva izredna bitka za biti ali ne biti. Če bodo odbojkarji iz zgoniške in repentabrske občine zaigrali v preostalih sedmih tekmah tako kot znajo, lahko pripravijo še veliko prijetnih presenečenj in si s tem zagotovijo tudi obstanek med tretjeligaši. Vsak spodrsljaj z neposrednimi tekmeci pa bi lahko bil usoden. Naš edini zastopnik v 3. ženski ligi, Sloga, se ni najbolje izkazal v prvem delu prvenstva. Sloga.šice so namreč premagale samo Bolzano (doma) s tesnili 3:2. Z dvema točkama so slovenske odbojkarice na predzadnjem mestu razpredelnice in tudi za njih bi lahko rekli isto, kot za Sokol in Kras, da bo odločitev padla v nadaljevanju prvenstva. Ce napravimo še kratek povzetek, bi lahko rekli, da ima moška ekipa Bora možnost povratka v 2. ligo, borovke zagotovljen obstanek med drugoligaši, nad Krasom, Sokolom in Slogo visi Damoklejev meč izpada, usoda Dlympie je praktično (že po prvem delu prvenstva) znana. Da bo pregled še boljši, bomo objavili tudi lestvice treh, skupin, v katerih nastopajo naše ekipe. ŽENSKA B LIGA Fascina Fiume V. 9 9 0 27:4 11! Castelgomberto 9 7 2 22:9 14 Cenate Sotto 9 6 3 20:14 12 Treviso 5 5 4 17:15 10 Bor it 5 4 16:16 10 Barribi Brescia i) 4 5 17:16 8 Libertas Schio 9 4 5 18:19 8 Ivi Colori Mantova 9 3 6 11:19 6 Sokol 9 2 7 11:22 4 Libertas Pordenon 9 0 9 2:27 0 MOŠKA C LIGA Bor 7 6 1 20:10 12 Mogliano Veneto 7 6 1 18:10 12 CUS Benetke 7 5 2 19:7 10 Scatolificio 4 S 7 5 2 18:12 10 Apies Fiume V. 7 3 4 14:16 6 Torriana Gradišče 6 1 5 7:15 2 Kras 6 1 5 8:16 2 01ympia Gorica 7 0 7 3:21 0 ŽENSKA C LIGA Spinea 7 7 0 21:4 14 Azzurra Gorica 7 6 1 20:8 12 Mogliano Veneto 7 5 2 18:9 10 La Scarpoteca 7 4 3 14:15 8 Corridoni 7 3 4 14:14 6 AGI Gorica 7 2 5 8:16 4 Sloga 7 1 6 6:20 2 Bolzano 7 0 7 6:21 0 V soboto in nedeljo se bo pričelo še odbojkarsko prvenstvo v najnižji ligi, 3. diviziji. Ker je zastopstvo v ženski konkurenci izredno številčno so morali ekipe razdeliti v dve skupini. Štiri naša društva imajo po dve postavi, Breg, Sloga, Bor in Kontovel, Sokol pa bo imel eno ekipo. Glede na dejstvo, da bodo večinoma igrale mlade odbojkarice je tako številna udeležba toliko bolj razveseljiva. To pa je obenem tudi najboljši porok, da pride do napredka pri mladih igralkah, ker bodo samo z igranjem nabrale potrebno izkustvo za kasnejše uspešno nastopanje v prvih ekipah in seveda v višjih ligah. Glede moškega zastopstva niti tokrat ne moremo biti zadovoljni. Med devetimi tekmeci bo samo ena postava Bora, kar prav gotovo ne obeta preporoda ,v bližnji prihodnosti moške odbojke. Samo tekmovanje je vabljivo -tudi glede na dejstvo, da je pokrajinskega značaja, brez potovanj, če seveda izvzamemo v ženski konkurenci Nabrežino, Bane, Dolino in Kontovel. To, seveda, ni potovanje ampak samo prijeten izlet. Po vsej verjetnosti naše ekipe ne bodo igrale podrejene vloge, čeprav rezultat ne bi smel biti primarnega značaja. V posameznih skupinah bodo i-grale naslednje ekiDe: ŽENSKE SKUPINA A: Kontovel B, Bor B, La Previdente, Sloga B, Volley club, Breg B. Solaris in Inter 1904 B. SKUPINA B: Inter 1904 A, Sloga A, Breg A, Kontovel A, Bor A, II Modulo, Sokol in UISP. V obeh skupinah imamo po osem šesterk. Ker se prvenstvo začenja nekoliko pozno, bo treba igrati tudi med tednom, da se ne bi zavleklo predolgo. Konec je predviden za začetek junija. V moški konkurenci pa je naslednjih devet ekip: Volley club, Bor, n Modulo, Arccs, Rozzol A in Rozzol B, La Talpa. CUS in Solaris. G. F. ODBOJKA Kontovel — Scarpoteca 1:3 (15:11, 6:15, 13:15, 1:15) KONTOVEL: Menegatti, Valnea in Tatjana Cibic, Husu, Prašelj, Štoka, Malalan, Mariza in Vesna Daneu. S porazom na domačem igrišču so Kontovelove deklice zapravile še zadnjo možnost, da bi lahko igrale finalno tekmo za določitev pokrajinskih prvakinj. Domačinke so začele srečanje v odličnem slogu in so z dobro igro v napadu povsem zasluženo osvojile prvi set. Nerazumljivo pa so popustile v preostalih setih, saj so praktično brez borbe prepustile tekmo sicer precej solidni postavi Scarpotece. Škoda je le, da so Kontovelke prav v tej zadnji tekmi odpovedale, potem ko so skozi vse prvenstvo igrale precej dobro. H. L. ROD MODREGA TABORNIŠKI •S KOTIČEK GORICA > H So cn H UTRINKI IZ TABORNIŠKEGA ŽIVLJENJA Zimski pohod mladih V nedeljo, 18. februarja so taborniki odreda Koroških jeklarjev in drugi mladinci iz vse Koroške o-pravili tradicionalni zimski pohod po Vorančevi poti. Poteka namreč 2.9 let od smrti velikega slovenskega pisatelja in revolucionarja Lovora Kuharja - Prežihovega Voran-ca. Pohodniki so se zbrali pred študijsko knjižnico na Ravnah, kjer so poslušali besede o Prežihu pisatelju in revolucionarju. Taborniki so nato odšli na Preski vrh, kjer so se pogovarjali z Vorančevo vdovo Marijo Kuhar. Od tam so nadaljevali pot mimo Prežihove bajte, Munka, Kogla do pokopališča v Kotljah. Taborniki brigadirji Tudi v letošnjem letu bodo taborniki sodelovali na mnogih lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah. V letošnjem letu pa bo nadaljevala svoje delo taborniška brigada Boris Kidrič. Taborniki - brigadirji iz različnih krajev in odredov bodo sodelovali na zvezni mladinski delovni akciji v Suhi krajini ter tako nadaljevali tradicijo taborniškega prostovoljnega dela. Zimska gozdna šola Od 21. do 27. januarja je v dveh izmenah po 20 tabornikov, vodnikov in odredov v Bršljinu, Straži, Šentjerneju in Novem mestu, preživelo po tri dni v zimski gozdni šoli *Pri tovarni» na Gorjancih. Seznanili so se z orientacijo in s pohodi po specialki, s praktično prvo pomočjo, s propagando v taborniški organizaciji itd. Poudarek je bil na praktičnem delu: postavili so bivak iz smrečja, več šotorov in tudi prespali v njih. Vrh naporov je bil zimski pohod na Trdinov vrh in h koči «Pri Gospodični». Zaključna anketa je potrdila zadovoljstvo vseh u-deležencev izmen, ki jih je organizirala občinska taborniška zveza v Novem mestu. Glas svobodne Jelovice Letošnjih tradicionalnih zimskošportnih prireditev «Po stezah partizanske Jelovice» se je udeležilo veliko tabornikov iz vse Slovenije, škofjeloški taborniki so v okviru te prireditve pripravili zimsko orientacijsko tekmovanje «Glas svobodne Jelovice». Za tekmovanje se je prijavilo nekaj več kot 130 ekip, kar je do sedaj največ. Rezultati posameznih ekip so zadovoljivi, če upoštevamo prave zimske razmere (nekaj več kot 50 cm snega, minus 15 stopinj in močan veter). MINIBASKET V PRIJATELJSKI TEKMI Borovci premagali ekipo Konlovcla Kontovel — Bor 32:49 KONTOVEL: A. Pertot 6, M. Per-tot, P. Sterni 22, Cingerle 4, Kompare, Verginella, Badolič, Baracci, Sossi, Danieli, Ban, Zoren. BOR: Lokar 20, M. Pertot 15, B. Pertot, Kovačič 12. M. Ferfolja 2, F. Ferfolja, A. Panjek 2, P. Panjek, Trampuš. SODNIK: Škabar. Najmlajši Borovi minikošarkarji so v četrtek premagali Kontovel. Tekma je bila precej lepa, kajti obe ekipi sta igrali precej borbeno. O-brambi nista bili najboljši, kajti v minibasketu je takšen izid (32:49) precej visok. Kontovel je večkrat prikazal lepe akcije, z dolgim končnim metom Sternija, Borovci pa so se upirali Kontovelu z boljšo skupinsko igro. Izid je bil vedno izenačen, le v zadnji četrtini tekme so Borovi igralci dali vse od sebe in tako je Ražmova ekipa osvojila sedmo zaporedno zmago. Med posamezniki je bil med Peri-nijevimi varovanci najboljši Sterni; v Borovih vrstah vsi zaslužijo pohvalo, čeprav so bili Kovačič, Marko Pertot in Marko Lokar znat no boljši od ostalih. Max DEČKI Sokol - Alabarda 60:116 ŠOLA KARATE «DOJOSHINKAY» na PROSEKU Obveščamo, da se je na Proseku, Ul. S. Nazario, pričela šola karate «Dojoshinkay», ki jo vodi tehnični učitelj «črni pas* Sergij Štoka. Tečaj je ob ponedeljkih in petkih od 18.30 do 20. ure. Interesenti se lahko vpišejo ob urah tečaja ali pa lahko telefonirajo ob istih urah na tel. 225189. 52. Aleksandra Škrinjar, SK Devin 53. Elena Antonič, SK Devin 54. Lara Lupine, SK Devin 55. Alja Sterni, Mladina 56. Sabrina Žezlina, «D. Kette* 57. Kristina Škrk, Polet 58. Vida Valenčič, SPDT Miški (letnika 1969 in 1968) 60. Igor Vodopivec, Breg 61. Tomaž Ban, Kontovel 62. Aljoša Terčon, SK Devin 63. Aleksander Antonič, SK Devin 64. David Zetko, SPDT 65. Igor Civardi, Sirena 66. Aljoša Škabar, SK Devin 67. Pavel Kralj, Devin 68. Kristjan šiškovič, SPDT 69. Adam Selj, SPDT 70. Marko Lokar, Čupa 71. Dorjan Gomizel, Kraški dom 72. Mojmir Kokorovec, Polet 73. Boris Stopar, SPDT 74. Aleksander Panjek, SPDT Medvedke (letnika 1967 in 1966) 76. Monica Russo, SK Devin 77. Barbara Corbatto, SK Devin 78. Saša Ban, Kontovel 79. Kristina Mauri, SPDT 80. Rosana Abrami, Breg 81. Nataša Fafangel, Čupa 82. Sonja Verč, SK Devin 83. Monika Milič, Polet 84. Dajdi Sancin, SPDT 85. Elena Prašelj, Kontovel 86. Aleksandra Škrk, Polet 87. Emanuela Grdina, Breg 88. Ivana Gerdol, SPDT 89. Valentina Ličen, SPDT 90. Roberta Sardoč, SK Devin 91. Katja Verginella, Mladina 92. Tanja Pertot, Kontovel 93. Martina Malalan, Polet 94. Katja Milič, Sirena 95. Alessandra Albertini, Breg 96. Simona Slokar, SPDT Medvedki (letnika 1967 in 1966) 98. Robert Žerjal, Breg 99. Nevenko Pertot, SK Devin 100. Borut Pahor, SPDT 101. David Pregare, Breg 102. Karim Germani, Čupa 103. Iorenzo Bogateč, Mladina 104. Aleks Sosič, SK Devin 105. Lorenzo Bogateč, Mladina 106. Giuliano Di Donato, Breg 107. ' Andrej Piščanc, SPDT 108. Igor Bogateč, Mladina 109. Damir Starc, Kontovel 110. Marko Kalc, SPDT 111. Peter Žerjal, Breg 112. Darijo Gabrovec, SK Devin S IS? 115. Alessandro Ocretti, SPDT- 116. Igor Gustinčiči Mladina 117. Miloš Tul, Breg 118. Paolo Škabar, Kontovel 119. Marko Civardi, Sirena Cicibanke (letnika 1965 in 1964) 121. Martina Slokar, SPDT 122. Daniela Žerjal, Breg 123. Arianna Prasel, Breg 124. Wilma Canziani, Breg 125. Tanja Cossutta, SPDT 126. Tamara Pahor, SPDT 127. Katja Rebula, Polet 128. Danjela Zetko, SPDT 129. Elena Zobec, Breg 130. Martina Armani, SPDT 131. Erika Ferfolja, SPDT 132. Katja Škrk, SK Devin 133. Erika Zobec, SPDT 134. Maura Spanghero, SK Devin 135. Tanja Starc, Kontovel 136. Silva Zobec, Breg Cicibani (letnika 1965 in 1964) 138. Franko Bogateč, SPDT 139. Oskar žužek, SK Devin 140. Aleš Stefančič, Breg 141. Sergio Kraljič, Breg 142. Stefano Škrk, Polet 143. Dejan Daneu, Kontovel 144. Henrik Maver, Breg 145. Franko Taučer, Polet 146. Pavel Starc, SPDT 147. Marko Štoka, Kontovel 148. Branko Krovatin, Polet 149. Igor Gombač, SPDT 150. Damjan Vodopivec, Breg 151. Marko Daneu, Kontovel 152. Marko Ličen, SPDT 153. Alpi Edo Starc, SPDT 154. Dario Zidarič, SK Devin 155. Stefan Brecelli, SPDT 156. Florjan Žerjal, Breg 157. Edvin Guštinčič, Mladina 158. Igor Škabar, Kraški dom 159. Robert Antoni, Polet 160. Paolo Calzi, Polet 161. David Poljšak, Sirena 162. Franko Pečar, Breg 163. Massimo Celea, Kontovel 164. Marjan Pertot, Sirena 165. Andrej Škrinjar, SK Devin 166. Oskar žužek, SK Devin 167. Boris Slavec, Breg 168. Roberto Tedesco, Breg 169. Max Ferluga, Polet 170. Adrijan Slavec, Breg Pionirke (letnika 1963 in 1962) 172. Adriana Margon, SPDT 173. Sandra Rebula, Mladina 174. Deana Hrvatič, Breg 175. Erika Junc, SPDT 176. Laura Pečenik, Breg 177. Tanja Vecchiet, SPDT 178. Viviana Tul, Breg 179. Tanja Kuret, Čupa 180. Makri Milič, Polet Pionirji (letnika 1963 in 1962) 182. Mauro Škabar, Kraški dom 183. Marko Pisani, Mladina 184. Rajko Pertot, Breg 185. Andrej Sedmak, Polet 186. Renco Taučar, Kraški dom 187. Aleksander Sedmak, Mladina 188. Ranko Sardoč, SK Devin 189. Davod Benčina, Polet 190. Pavel Purič, Kraški dom 191. Igor Pertot, Breg 192. Marksi Sossi, Mladina 193. Igor Križmančič, Mladina 194. Rino Carli, Primorje 195. Alex Piccini, Polet 196. Andrej Pegan, SPDT 197. David Zahar, Breg 198. Dejan Malalan, Primorje 199. David Rojc, SPDT 200. Peter Gerdol, SPDT 201. Franko Guštin, Mladina 202. Stefan Schillani, Sirena 203. Andrej Don, Čupa 204. Lucio Čorbo, Polet 205. Walter Kerpan, Polet 206. Franco Korošec, Breg 207. Robert Starec, SPDT 208. Mauro Delise, SK Devin 209. Darijo Milič, SK Devin Mladinke (letnika 1961 in 1960) 211. Suzana Lovrenčič, Primorje 212. Liviana Zaccaria, Adria 213. Sandra Pertot, Sirena 214. Patricija Škrk, SK Devin 215. Elvi Sedmak Mladinci (letnika 1961 in 1960) 217. Zoran Lupine, SK Devin 218. Franko Škerlavaj, Primorje 219. Andrej Udovič, Adria 220. Ivo Volpi. Polet 221. Marko Piccini, Polet 222. Robert Čorbo, Polet 223. David Malalan, Primorje 224. Egon Malalan, Polet 225. Zoran Lupine, SK Devin 226. Pavel Pavletič, Breg 227. Bruno Stanissa, Adria 228. Boris Lozej, Primorje 229. Jože Bitežnik, Adria 230. Marko Rismondo, Primorje Člani (letniki od 1959 do 1964) 232. Vida Vidali, SPDT 233. Neva Bogateč, Mladina 234. Ingrid Lozar, Mladina 235. Giuliana Sosič, Polet 236. Erika Škerl, Sirena 237. Alenka Zahar, Breg 238. Miranda Vodopivec, Čupa 239. Rossana Sosič, Polet 240. Nataša Lupine, Čupa 241. Tanja Malalan, Polet 242. Zorka Rapotec, Breg 243. Martina Volpi, SPDT 244. Alenka Staro, Kontovel 245. Zdenka Hrovatin, Polet 246. Lučka Hrovatin, Čupa 247. Irene Sosič, Polet 248. Rosana Rapotec, Breg 249. Greta Kosmrlj, Kontovel Člani (letniki od 1959 do 1944) 251. Alfredo Cibiz, Primorje 252. Livjo Perissutti, Mladina 253. Florian Kralj, Primorje 254. Savino Vatovani, Čupa 255. Radojko Staro, Sirena 256. “Henrik Lisjak, Kontovel 257. Miran Dolhar, Sirena 258. Igor Piščanc, SPDT 259. Joško Morelj, Sirena 260. Igor Kurot, Čupa 261. Bogdan Milič, Sirena 262. Hadrijan Caharija, Mladina 263. Boris Siega, Sirena 264. Livjo Sulčič, Mladina 265. Suadam Kapič, Sirena 266. Stojan Kuret, Čupa 267. Aleksander Corbato, Breg 268. Livio Trampuž, Kontovel 269. Franko Fiorilli, Breg 270. Franko Drasič, Mladina 271. Mario Rapotec, Breg 272. Oskar Volpi, Čupa 273. Bogdan Kosmač, Breg 274. Zoran Prešeren, SK Devin 275. Klaudio Dilli, Breg 276. Aleksander Žgur, SK Devia 277. Pavel Sedmak, Polet 278. Marko Kos, Čupa 279. Edi Daneu, Polet 280. Danilo Žužič, Kontovel 281. Adrijan Sosič, Polet 282. Boris Bogateč, Mladina 283. Boris Guštin, Polet 284. Genio Frandolič, Čupa 285. Edi Ferluga, Polet 286. Enio Bogateč, Mladina 287. Andrej Križnič, Polet 288. Igor- Petelin, SK Devin 289. Paride Sosič, Polet 290. Milko Malalan, Čupa 291. Edi Križman, Polet 292. Egon Štoka, Kontovel 293. Robi Gantar. Polet 294. Zorko Fučka, SK Devin 295. Edi Kraus, Polet 296. Boris Novak, Čupa 297. Robi Vatta, Polet 298. Stojan Sosič, Mladina 299. Andrej Daneu, Polet 300. Zlatan Bogateč, Mladina 301. Rudi Taučar, Polet 302. Marino Biscardo, Kontovel 303. Berti Brus, Čupa 304. Corrado Cossutta, Mladina 305. Edi Košuta, Čupa 306. Rudi Škabar, Kraški dom 307. Angelo Milkovič, Primorja 308. Walter Malalan,’ Primorje Dame (letniki 1943 in starejše) 310. Ljuba Košuta, Polet 311. Neva Pahor, SPDT 312. Marta Čorbo, Polet 313. Ester Milič, Polet Veterani (letniki 1943 in starejši) 315. Mario Vidali, SPDT 316. Oskar Šiškovič, SPDT 317. Marino Kokorovec, Polet 318. Fabio Kuret, Breg 319. Pavel Milič, Polet 320. Silvano Starec, SPDT 321. Lucianu Gulich, Kontovel 322. Aljoša čok, Čupa 323. Edvin Guštin, Čupa 324. Aleš Lokar, Čupa 325. Josip Brecelli, SPDT 326. Sergio Antoni, Polet 327. Janko Žgur, SK Devin 328. Marjan Starc, Kontovel 329. Bibo Cotbo, Polet 330. Milan Škabar, Kraški dom 331. Dario Škabar, Kontovel 332. Dario Bensi, Čupa 333. Marino Košuta, Polet 334. Carlo Tence, Mladina 335. Sergij Milič, Sirena 336. Antek Terčon, SK Devia Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran februarja 1979 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 L|ubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalji 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežil v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel lidalil. J In tisk« “ ™ rrr Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SEZNAM NAGRAD barvni televizor Philips 2 potovanji s Primorskim dnevnikom 3 umetniške slike stereo gramofon Philips magnetofon Philips radio Europhon namizna ura Philips zložljivo kolo fotografski aparat Kodak daljnogled Bikolj žepni računalnik Canon 4 zbirke vin servis za sladoled - keramika srebrna ogrlica elektronska budilka 'Junghaus moška zapestna ura Bulovva preproga (kelim) usnjena šatulja usnjeni fotografski album usnjeni ovitek za knjige ruska lesena šatulja nalivno pero in kemični svinčnik kraški pršut domače klobase 3 zbirke plošč in 17 knjižnih nagrad