Za upravitelja dekanije Nova cerkev je imenovan po umrlem vojniškera župniku in dekanu Tomanu g. župnik v Novi cerkvi Pa/ol Žagar. Samcmor. V soboto se je vrgel pod kolesa koroškega vlaka v Mariboru 53 letni delavec Franc Šček. Lokomotiva mu je popolnoma zdrobila glavo. Šček je rodom iz Gorice in rau je že enkrat stražnik preprečil, da ni skočil v Dravo. Poroka na smrtni postelji. V mariborski bolnici je bil zadnji petek poroCen na smrtni postelji 41 letni posestnik iz Kapele Franc Novak. 24 ur po poroki je umrl. Bodite previdni pri ravnanju z crožjem. Neprevidno ravnanje z orožjem j« zahtevalo te dni smrt komaj 30 letnega posestnika pri Št. Lenartu v Slov. goricah Martina Rojko. Ko se je vrnil zvečer domov, je naročil svoji ženi, naj mu da samokres, ker mora zopet z doma radi večje denarne svote. Žena mu je dala orožje in Rojko je začel rovolver čistiti. Radi neprevidnega ravnanja se je revolver sprožil in Rojko sa je zgrudil na tla s prestreljenira trebuhom in izdahnil radi izkrvavitve. Ponarejevalec tiscč dinarskih bankovcsv pod ključem. Žandarmerija v Zavrču je prijela ponarejevalca tisoč dinarskih bankovcev. Natakar Ravšl je stanoval pri posestniku Jurgecu v Turškem vrhu. Ko je prišel k omenjenemu, je pravil, da je fotograf, ki bo fotografiral ondotne mične kraje in bodo pozneje izdelali razglednice. Pri hišni preiskavi pa so dobili orožniki 15 komadov gotovih falzifikatov, 148 pa na pol izgotovljenih. Bankovci so dobro ponarejeni in jih je bilo težko ločiH od pravih. Razen denarja je bilo v Ravšlovi sobi vse polno raznih priprav tor tekočin. katere je rabil pri potvorbi. — Ravšla in Jurgeca so zaprli in ju predali sodišču v Ormož. S to aretacijo je odkrito gnezdo potvorbe, iz katerega so se širili že dalje časa tisoč dinarski bankovci po Dravskem polju. Ponarejeni dolarski bankovci po cell Evropi. Policija v Berlinu je odkrila ponarejevalce dolarskih bankovcev. — Prvotno odkritje se širi vedno bolj in bolj. Dognali so, da so raztrošeni dolarski bankovci po celi Evropi in to v pre« cejšnjih množinah. Celo po Ameriki jih nekaj kroži. Potvorba je tako dobra, da jo je morala izdelati kaka tvornica. Z razpečavanjem falzifikatov se mora ukvarjati cela organizacija. V Nemčiii so izsledili in zaplenili doslej za 35 tisoč ponarejenih dolariev. Veliko ulo- go pri razpeftavanju po Nemčiji je igral komunist Fischer ki Še ni pod ključem. Značilno pri dolarski potvorbi je to, da je papir pristen in je bil ukraden v amerikanski banki za izdelovanje bankovcev. Požar. Dne 21. januarja zvečer je pogorela v Petrovčah pri Žalcu delavnica kolarskega mojstra Sedmineka, Raznim gasilnim društvo gre zahvala, da so ogenj z neumornim delom omejila le na eno poslopje. Hadi tisoč dinarjev ga pobil na tla. V torok, dne 21. januarja zvečer se je vračal s scjma proti domu v Nono Štifto 55 letni posestnik Tomaž Cernovšek. Nenadoma je planil iz teme pred njega neznan napadalec in ga pobil z več močnimi udarci, ki jih je zadel z debelim krepelcem po glavi, na tla. Nezavestnemu je pobral ropar 1000 Din denarja in brez sledu izginil. Kmalu nato so Cernovška našli ljudje in ga prepeljali v celjsko bolnico. Cernovšek šc vedno ni prišel k zavesti. Poškodbe na glavi so težkega značaja, poleg tega pa ima poškodovanec tudi pretresene možgane. Oblastva so uvedla za napadalcem vsestranske poizvedbe. Nesreča. Neža Strašek iz Rodinske porce pri Smarju pri JelŠah je bila zaposlena pri spravljanju hlodovja. Hlod je 20 lctno deklino nenadoma zadel na glavo, jej presekal kožo preko sredine lobanje in jo je potegnil z glave z lasmi vred do obraza. Ponesrečeno so prepeljali v bolnico v Celje, kjer so ji nudili pomoč. Najstarejši Sarajevčan umrl. Te dni je umrl v Sarajevu Nikola Božič, izdelovatelj opank v lepi starosti 110 let. Kljub Izredni starosti je bil do zadnjega duševno in telesno izredno čil. Gstanki več sto let starih raziskovalcev. Pred 354 leti se je podala na morje znamenita ekspedicija pod vodstvom Martina Frobisher, da bi odkrila severnozapadni prehod na Kitajsko. Prijadrala je do južno-vzhodne obali Baffinsove dežele in se zatekla v morski zaliv, ki se imenuje še danes po Frobisheru. Nadaljna vožnja je pripeljala Frobishera do otokov, ki ležijo pred Hudson zalivom. Odtod se je moral vrniti, ne da bi bil dosegel cilj, ker so mu onemogoeile jadranje po morju neizmerne množine ledu. Znamcniti amerikanski raziskovalec Mac Millan se je vrnil prcd kratkem z raziskovalne vožnje po sovernih morjih. Ob tej priliki je obiskal tudi Frobisberov zaliv. Ondotni Eskimi so mu pokazali na pol razpadlo kočo, ki je po mnenju omenjenga Amevikanca bila postavljena od Frobisherove ekspedicije leta 1576. Še bolj verjctna so pa njegova odkritja na otoku Kadlunaru. Tukaj je bil pustil Frobisber 5 mož z naročilom, naj postavijo nekako trdnjavico in čuvajo tamkaj v bližini odkrita zlata polja. Usoda na sevcru puščene petoricc je bila doslcj zavita v popolno negotovost. PaC pa je na?el sedaj Amorikanec započeto kopanjo za zlatom. Po ustnem izročilu ondotnih Eskimov so pred več sto leti napravili beli možje splav, da bi se na njcm vrnili v domovino. Na povratku Bo zadeli na ledono plavajočo goro, — sj)lav .se ic imcbil in bol.-iknžci so ulf'«n?- li v severnem morju. Na enem otoku v bližini morske ožine Wawick je odkril Mac Millan votlino, ki je bila izdolbena v skalovje od človeške roke. Iz te najdbe se da sklepati, da se je nekaj teh splavolomcev rešilo na ta otok in izsekalo votlino. V suhl Ameriki so mokro silvestrovali. Načelnik prohibicijskega urada v Chikagu je izdal poročilo, da ima prohibicija (prepoved alkoholnih pijaC) zaznamovati velik napredek, češ, da tako mirnega in »suhega« praznovanja starega leta že dolgo ni bilo in da niso njegovi agenti našli niti enega slučaja, kjer bi se kršila suha postava. Resnična dejstva kažejo pa ravno nasprotno, kajti na Silvestrov dan je bilo aretiranih 250 oseb zaradi pijanosti in več jih je bilo zaprtih zaradi streljanja in drugih nerednosti. Podobna »suha in mirna« poročila prihajajo tudi iz drugih mest. V New Yorku so trije umrli na zastrupljenju z alkoholom in radi istega vzroka se jih nahaja 76 v raznih bolnicah. To je za 38 večje število, kakor je bilo 1. januarja 1928. Tudi v Detroitu so bili veseljaki v »rožcah« na ta večer kaj navaden pojav. Vsled nepremišljenega in razposajenega streljanja pa je bila ubita ena oseba in devet jih je bilo ranjenih. Bilo je torej povsod »suho in mirno«. Hoover sovraži vse, kar spominja na vojno. V svojem novem uradu v Washingtonu, v katerega se je začasno preselil, je predsednik Hoover odstranil vse vojne spomine. Ta urad je imel prej general Pershing in samoobsebi umevno je, da je bilo v njem polno raznih kipov, ki predstavljajo ameriške bojevnike; s sten pa so gledale slike različnih generalov, kakor Focha, Joffreja itd. Med njimi pa je bilo razobešeno razno orožje in spominkl iz svetovne vojne. Vse to je dal Hoover odstraniti in v uradu je ostala samo slika Washingtona in par drugih predsednikov. Vsako uro po ena razporoka. Vrhovno okrožno sodišče v Chikagu je v številkah pokazalo stanje razporok v tekočem v pretečenem letu 1929. Dovoljenih je bilo skupno 9669 razporok, kar pride povprečno na vsakih 55 minut po ena razporoka. V treh četrtinah slučajev so ženske zatevale razporoko in sicer je bilo v 84 odstotkih slučajev vzrok kruto ravnanje ali pa pobcg. Samo 15 odstotkov razporočenih je bilo tamkaj rojenih Amerikancev; vsi drugi so priseljenci. Med njimi prvačijo Nemcl, za temi pridejo Judje. Propadanje železnfc v AvstariUji in Novi Zelandiji. Enkrat smo pisali v našem listu že obširnejše o čudnih železniških razmerah po Avstraliji in njeni sosedi Novi Zelandiji. Tekom Isnskega leta so začele železniške zvoze po omenjenih pokrajinah tako propadati, da bodo v nekaj letih popolnoma pre- nehale. Avstralske železnice uničuje dejstvo, ker ima skoro vsaka provinca svojo širino tračnic in je treba pri vsakem železniškem križišču prestopati, tovor pa prekladati na druge vagone z dotično Sirino. Baš radi te zamude časa je porinil v ozadje — železniško omrežje avtomobil. Avstralija in Nova Zelandija sta bolj peščeni in radi tega so si utrli avtomobili kar sami svoje ceste, kl gredo sporedno z železniškim tirom. Bogzna koliko avtomobilskih družb za prevoz oseb in tovorov je bilo ustanovljenih po Avstraliji In Novi Zelandiji lansko leto in se bogatijo. Žalostna nsoda republikanskih vladarjev. V zadnjem času je bilo čitati po časopisju o revoluciji na predameriškem velikem otoku Haiti. Domačinl na otoku niso zadovoljni z nadvlado ZdruŽenih držav in radi tega so krvavi upori na dnevnem redu. Doslej je vladalo na Haiti 25 predsednikov, ki so bili vladarji od proglasitve republike leta 1820. Od teh je bilo pregnanih z vladnega mesta potom revolucije 15 predsednikov. Od 15 prognanih je moralo 13 otok takoj zapustiti, ker sicer bi bilo prebivalstvo z njimi drugače obračunalo. Trije prczidenti so bili od najetih banditov v sobi ustreljeni, trije nadaljnji so umrli čisto »nepričakovano«. Enega predsednika je ustrclil anarhist, en drug je sam sebe ustrelil. Samo eden od predsednikov se lahko ponaša s tem, da je bil pri otočanih priljubljen, da je zapustil predsedniško mesto popolnoma zdrav in preživel zadnje dnl svojega življenja v miru. — Vsacega novega predscdnika so Haitčani sprejeli kot osvoboditelja, medtem ko je moral njegov prednik v prognanstvo ali v smrt. Dva prezidenta sta bila kot vladarja ljudožrca. Od leta 1903 se je začela na Haiti ona doba, ko je sledila ena revolucija drugi, dokler niso leta 1915 Združene države proglasile svojo nadvlado nad otokom. Mavec (gips). Mavec je znan vsakemu in ga je tudi dobiti po trgovinah za nizko ceno. Mavec, kakor je na prodaj, pridelujejo iz surovega mavca, kojega kopajo Nemci v Harz pogorju. — Belo mavčevo rudo razgrejejo od 100-200 stopinj in v tem stanju dobi gips lastnost, da se pomešan z vodo strdi. V Ameviki v Novi Mehiki je cela pokrajina, ki je sam nepregledni — sneženo beli mavcc. Mavčeva ravan je dolga 260 km in bi rabil dober brzovlak tri ure, da bi jo prevozil od začetka do konca. Povprečna življenjska doba človeka postaja daljša. Med ljudstvom je vkoreninjeno zmotno naziranje, da je človeški rod vedno slabši in da je povprečna doba človeškega življenja vedno — krajša. Opozoriti je glede prve trditve na okolščino, da muzeji velikih mest hranijo oklepe najmočnejših srednjeveških vitezov, ki pa so današnjim povprečnim zemljanom navadno veliko — premajhni, dasi so jih vitezi oblačili nad debelo raševinasto obloko. Tudi maratonski tekač je Atencem oznanil zmago in se zgrudil mrtev, danes pa vsak boljši tokač potolče ]\raratonca tcr ostane živ in zdrav. Glede starostne dobfi, ki jo flove?I<i rod doscga, je razmerie v modcrni dobi tudi daleko ugod- nejše nego je bilo preje, ko so vojne, lakota, kužne bolezni in nesposobni kirurgi strahovito redčili vrste človeštva. Nemški štatistiki, ki so obdelali obširen materijal od leta 1870 pa do leta 1928, so dognali, da se je povprečna starost človeka v zadnjih petdesetih letih podaljšala za celih 12 let. Za Nemčijo veljajo v tem pogledu naslednje številke: od leta 1870 do leta 1880 je bila človeška starost povprečno 35 let in pol; v nadaljnjih dveh desetletjih se je dvignila na 37.2, oziroma na 40.6 l«et. V prvem desetletju tekočega veka je znašala že 44.8, do leta 1926 pa je dosegla že celih 56 let. Ugotovljeno je tudi, da je bilo v prvih desetletjih, ki so jih preiskali statistiki, znatno manj starih ljudi, nego jih je danes. Starostna meja tistih, ki bo preživeli povprečno starost, se je pred vojno gibala med 74 in 75 letom, danes pa je že med 75 in 76 letom. Zanimivo je tudi, da ženske povprečno dalje živijo nego moški in se ta razlika vedno veča v škodo moških. Danes znaša tri lcta in osem mesecev, leta 1870 pa je bila še dve leti in 2 meseca. Veselo dejstvo je za one, ki stokajo v zakonskem jarmu, vsekakor to, da omožene ženske žive povprečno 5 let več nego neomožene, oženjeni moški pa povprečno 3 leta več nego samci. Kdor se tedaj oženi, si podaljša življenje. To zvišanje starostne meje je pripisati današnjim boljšim zdravstvenim prilikam in zlasti povečani skrbi za dojenčke, kojih umrljivost se je v Srednji Evropi močno — zmanjšala. Veliko premore k temu tudi redna in boljša prehrana, ki je vsaj v civiliziranih deželah običajna. Štsvilne smrte obsodbe v Rusiji. — Sov.jetsko sodišče v Leningradu je obsodilo radi vohunstva in ponarejanja denarja štiri osebe na smrt. Peti soobtoženi je bil obsojen na 10 let ječe. Veliko smrtnih obsodb je bilo izrečenih v Ukrajini. V Nikolajevsku je bil ustreljen svečenik Mihajlovski in 4 študentje, ker so se protivili, da bi boljševiki sneli zvonove in jih prelili. V Konstantinovsku so se uprli kmetje, ko so se bližali brezbožniki njihovi cerkvi, da bi jo oropali zvonov. Boljševike so kmetje pretepli, oblasti pa so zaprle več — upornikov. V Kievvu je bil ustreljen Papuša, svoječasni vodja ukrajinskega gibanja. V Drijeprovsku so bile ustreljene štiri osebe. V vasi Solovci so napadli kmetje komunistično zborovanje in ga razbili. Oblasti so jih zaprle 15 in gotovo bodo ustreljeni.