DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 78 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 2, 1940 LETO XLIII, — VOL. XLIII. 15,000 ljudi1 je zbežalo pred povodnijo, 125,000 pripravljenih za beg Trije tanki gazolina, vsak po 100,000 galon, so se razleteli in goreči gazolin je nekaj časa grozil, da zažge vse mesto. DEVET OSEB JEIJTONILO, VEČ JIH ŠE POGREŠAJO Wilkes-Barre, Pa., 1. aprila. — Tristo tisoč galon gorečega ga-zolina se je razlilo po narasli vodi in grozilo mestu Kingston s popolnim uničenjem. Goreči ga-zolin, ki je plaval po narasli reki Susquehanna je zažgal več far-marskih poslopij pred mestom Kingstonom. Toda predno so do-.segli plameni mesto, je gazolin k sreči nehal goreti. Gazolin se je užgal, ko so se razpočili trije tanki z gazolinom, vsak vsebujoč do 100,000 galon Malo pred razstrelbo je vods spodnesla tanke. Naenkrat se j« eden izmed njih vnel in tank s* je razpočil z silovitim pokom Potem sta se užgala pa še ostak dva. Kmalu je bila vsa okolica katero je poplavila reka, podobna gorečemu jezeru. Povodenj je prizadela kraj« na 200 milj dolgi„ razdalji, oc meje države New York, pa dc južne meje države Pennsylvani-ja. Najbolj prizadeta so mest? Wilkes-Barre, Kingston, Ply- mouth in Sunbury. Devet oseo je utonilo, več jih pa pogrešajo in so najbrže tudi utonile. Najmanj 15,000 ljudi je brez strehe. Kakih 125,000 je pa dobilo povelje od oblasti, da naj bodo pripravljeni pobegniti, če bo voda še naraščala. V Wilkes-Barre so zaprli vse trgovine. V Plymouth se vse mestno prebivalstvo pripravlja, da zapusti mesto, ki šteje 16,500 duš. Vsi CCC taboriščniki in vsi WPA delavci so bili poklicani, da delajo nasipe. Nad 400 državnih policistov je bilo poslanih v te kraje. Milicija je dobila ukaz, naj bo pripravljena. 1000 mož je delalo vso noč na nasipih pri Wilkes-Barre. Vse šole v prizadetih krajih so zaprli. Vsako vozilo v mestu je bilo poklicano v službo, da vozi iz hiš živila in drugo na višje kraje. Po nekaterih krajih grozi voda, da bo narasla še višje kot je pri zadnij strašni povodnji leta 1936. Propagandni boj med Nemčijo in zavezniki Paris. — Anglija in Francija sta sklenili, da bosta organizirali propagandno blokado, s katero bosta skušali pobiti nemško radijsko propagando, ki je fino i organizirana. Zlasti se bo odslej posvečalo v Angliji in Franciji radijski propagandi v raznih tujezemskih jezikih, s katero se bo skušalo pridobiti nevtralne države proti Nemčiji. V glavnem bo namenjena ta propagandna kampanja Zed. državam, Oba propagandna ministra, francoski in angleški, sta se sporazumela na načrtih, da se napravi protiofenzivo na radiju pri Vsakem nemškem poskusu, kjer se bo skušalo od strani Nemčije škoditi zavezniški stvari. )RAGO ŽIVLJENJE New York. — Vrhovna sodni-a v Bronxu je določila Mrs. Seatrice Sheridan $45,000 kot jdškodnino za smrt njenega moja, ki je bil smrtno poškodovan i avtni koliziji s trukom Conso-idated Carting Co. Poleg gornje /sote mora kompanija plačati še £943 za stroške. --o—- Pokojni Ignacij čerček Kot smo že .včeraj poročali je. umrl Ignacij čerček, star 67 let, doma iz Sadinje vasi pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred 45 leti. žena mu je umrla pred sedmimi leti. Tukaj zapušča štiri sinove: Jamesa, Johna, Williama, v San Diego, Cal. pa sina Josipa, dalje zapušča hčeri Angelo States in" Be-thie Playford. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave., potem pa na pokopališče Calvary. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Voda zastonj Mestna zbornica je sinoči od-glasovala, da daje mesto zastonj vodo javnim in farnim šolam, dobrodelnim organizacijam, bolnišnicam, knjižnicam in pokopališčem. Postavni oddelek mestne vlade je zagrozil, da bo vse gori omenjene institucije obvestil, dai se jim bo voda zaprla, če je ne bodo plačale, ker je prot: postavi, da bi dobivale vodo zastonj. Iz tega se bo najbrže iz-cimala tožba in sodnija bo morala določiti-. Proti prosti vodi so glasovali "trije republikanski councilmani in demokrata Emil Crown in Michael Lucak. Vlak ga je prehitel V pondeljek zjutraj je zadel vlak Erie železnice v avto, ki ga je vozil Albert Kovach južno po '^ee Rd. Nesreča se je pripetila nekaj korakov južno od Kinsman Rd. in Lee. Kovach je stanoval na 3010 E. 126th St. in je bil star 22 let. Vlak je vlekel avto do 156. ceste, predno se je ustavil. Strojevodja pravi, da je Kovach avto pri križišču skoro ustavil, naenkrat ga je pa pognal in to ravno v trenutku, ko je pridrvel vlak. Skoro eno uro jih je vzelo, predno so dobili ponesrečenca iz razbitega avta. Ustanovitelj KSKJ umrl V sobto je umrl v Jolietu Štefan Stamfel, star okrog 70 let. Bil je ustanovitelj KSKJ in njen prvi blagajnik. Doma je bil nekje iz Bele Krajine. Značilno je to, da leži na mrtvaškem odru ravno na dan 46 letnice ustanovitve KSKJ, ki se je ustanovila 2. aprila 1894. Naj- bo vzornemu pionirju ohranjen lep spomin med nami, ki je pomagal ustvariti tako lepo napredujočo organizacijo. Hitler v Kočevju? Precej kometarja je bilo včeraj po St. Clair ju radi "Hitlerjevega obiska v Kočevju," kar je bilo včeraj v našem listu priob-čeno za 1. april. Najbolj jo je pogruntal eden naših prijateljev, ki je rekel, da tistega ne Vsa imena komunistov v javnosti Washington, D. C. — Kon-kresnik Dies, ki načeljuje odseku za preiskavo aktivnosti pro-tidržavnih elementov v Zed. državah je rekel, da se bo poslužil vseh postavnih; sredstev, ki mu bodo na razpolago, da bo dobil imena članov ameriške komunistične stranke in da bo ista priobčil v javnosti. Podobno bo napravil tudi z Ameriškonemškim bundom. Dies pravi, da to niso navadne politične stranke, ampak "tujezemska zarota." ---O--7-+- Eddie Cekuta je še vedno v nezavesti Mr. Eddie Cekuta iz Girarda, O., ki je bil v avtni nezgodi v Warren, O. pred 14 dnevi, se nahaja v Lakeside bolnišnici v Clevelandu še vedno v nezavesti. Zdravniki so poskusili že vse, da bi ga spravili k zavesti, toda vse je zaman. Boje se, da ima možgane silno pretresene. Hraniti' ga morajo na umeten način potom cevi. Izgubljena ura Včeraj zjutraj je bila izgub- Rev. Čoughlin je proti evropski vojni Detroit, Mich. — Rev. Charles Čoughlin je v svojem, radio govoru poudarjal, da naj se Zed. države odločijo, da bodo vzdrževale strogo nevtralnost ter da se ne bodo zapletle v evropsko vojno. Brez vprašanja je, je re-j kel- Father Čoughlin, da se bo poskušalo zaplesti to deželo v evropsko vojno, ker je kolesje propagande že v teku. Toda če gremo že v vojno, pojdimo v vojno proti problemom, ki jih imamo v naših lastnih mejah, v prvi vrsti proti brezposelnosti in proti malemu zaslužku. Amerika leze počasi v kapitalistično diktaturo, je rekel Rev Čoughlin. -o—;- "Tigrinja" bo končala na vislicah Lake Charles, La. — Toni Henry, stara 26 let, je čisto hladnokrvno poslušafla lobsodbo, kil se je glasila: smrt na vešalih! Obsojena je bila, ker je 14. februarja v bližini Orange, Texas, ustrelila agenta Callowaya. Njo in nekega Harolda Burksa, je Calloway pobral na cesti v svoj avto. Potem sta ga pa za zahvalo napadla, ženska je z samokresom v roki prisilila Callowaya, da je šel na neko zapuščeno polje, tam se je moral do golega sleči, nakar mu je pognala kroglo v glavo. Calloway jo je kleče prosil, naj mu prizanese, ker bi šel rad domo,v v Houston, kjer bo njegova edina hčerka graduirala. Toda prosil je zastonj. Vzela sta Callowayev avto in se odpeljala. Kmalu sta se pa sprla; Toni je česnila svojega tovariša po glavi in ga vrgla iz avta. Kmalu so pa prijeli oba. --o- Evropski kapitalisti ne smejo v Mehiko Mexico City. —- S 1. aprilom je vsem evropskim kapitalistom prepovedan vstop v Mehiko, kot je odredila vlada. Vlada pravi, da se jim bo s tem preprečilo pristati v Mehiki, odkoder gredo Nemške ladje na Jadranu V Jugoslaviji pričakujejo, da bodo prišle v Jadransko morje angleške bojne ladje, da ustavijo promet nemškim tovornim parnikom. JUGOSLOVANSKE KRIŽARKE PRIPRAVLJENE Senator Taft pazno motri primarne volitve v Wisconsinu Washington, D. C. — Poleg demokratov posvečajo tudi republikanci veliko pozornost na primarne volitve v državi Wisconsin. Zlasti ohijski senator Taft si obeta mnogo od teh volitev. On sam sicer ni šel v te primerne volitve, ampak je prepustil boj obema republikanskima kandidatoma, Vandenbergu in Deweyu. česar se Taft boji je samo, če bi Dewey zmagal v Wis-consinu na celi črti. To bi dalo tudi drugim državam ppgum, da bi glasovale za Deweya in Taftove šanse bi močno trpele. Taftov bojni klic je bil, da se Deweya v Wisconsin« ustavi, zato so Taftovi pristaši prosili senatorja Vandenberga, n a j gre osebno v Wisconsin in tam agitira zase, samo da ne bi Dewey dobil večine. Toda Vanden-berg ni hotel iti osebno tje, zato prihajajo iz Wisconsina vesti, da bo tam Dewey počistil. V slučaju pa, če bo Vanden-berg zmagal, bo to velik udarec za kandidata Deweya, o katerem sodijo, da ima največjo priliko dobiti nominacijo za predsedniškega kandidata republikanske stranke. Dubrovnik, 1. aprila. — V tukajšnjem pristanišču naklada nemška ladja Ankara boksit, zmes ilovice in aluminija. Nemški kapitan je povedal, da pride v kratkem iz Trsta še 27 drugih nemških ladij, ki so tam zasidrane odkar traja vojna, da bodo izvozile iz Dubrovnika in Ko-torja 50,000 ton boksita, ki čaka tam pripravljen z A izvoz. Nemški mornarji so spraševali, če je na Jadranu kaj bojnih ladij.' Vzrok temu spraševanju bo najbrže radi tega, ker nemški krmarji niso seznanjeni z zobčastno dalmatinsko obalo, kjer je težko določiti nevtralne vode. Pojav nemških tovornih ladij na Jadranu je zbudilo veliko zanimanje v tem, če bodo prišle za njimi angleške bojne ladje in začele z blokado, kot so to napravile v norveških vodah, kjer sku- šajo preprečiti dovoz rude v Nemčijo. Včeraj je prišla v Dubrovnik nenadoma jugoslovanska križar-ka Dalmacija, ki se je. zasidrala poleg nemške ladje. Enkrat ta teden se pričakuje sem tudi italijansko ladjo, ki služi za treniranje mornarjev. To bo prva italijanska ladja v tem pristanišču v zadnjih dveh letih. V Bel-gradu so zvedeli, da so angleške bojne ladje že na Jadranu, torej se pričakuje tudi tukaj v nekaj dneh kakih dogodkov. London, 1. aprila. — Trgovska pogajanja med Anglijo in Jugoslavijo so se pričela danes. Jugoslavijo zastopa dr. Ivo Belin, podpredsednik Narodne banke. Jugoslavija bi rada dosegla boljše ugodnosti v denarni valuti in pa da bi Anglija nekoliko popustila pri blokadi, ker to zelo ovira Jugoslavijo pri nakupovanju v inozemstvu. ljena ženska zapestna ura od 60. ceste, do cerkve sv. Vida, ali v cerkvi, ali v šoli. Ker je ura birmansko darilo je pošten najditelj prošen, da jo prinese nazaj na 1140 E. 60th St. — Olga Možic. Zaroka Mr. in Mrs. Matt Ogrinc, 887 E. 209th St. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Molly Dolores z Mr. Frank L. Gorše-tom iz 982 E. 207th St., sinom Mrs. Frances Gorše. Čestitamo! Na operacijo Frank Turk iz 15700 Arcade Ave. se je podal v Emergency bolnišnico, kjer je srečno prestal operacijo. Obiski začasno še niso dovoljeni. potem v Zed. države. Odkar je vojna, je prepovedano vsem evropskim turistom in dijakom vstop v Mehiko, kapitalisti so smeli tje pa samo tedaj, če so bili voljni investirati $15,000 ali več v mehiško industrijo. Prodajalci pokopališčnih lotov sot obtoženi Federalna velika porota je včeraj obtožila nekega Christiana Becka in 19 drugih oseb, ki so obtoženi sleparije s pokopali-ščnimi loti na Crown Hill pokopališču v Twinsburgu. Na tisoče oseb je bilo osleparjenih, ki so vložili vse svoje prihranke v te lote, kjer se jim je obetalo 100% dobička. Ljudje so bili osleparjeni za milijone dolarjev. WPA lokalno baje ne bo odpustila dosti delavcev Čeprav se bo po vsej deželi začelo odpuščati delavce od WPA pa se to v okraju Cuyahoga ne bo dosti poznalo. V prihodnjih treh mesecih bp po vsej deželi odpuščenih 700,000 delavcev od V/PA. Da jih v Cuyahoga okraju ne bo dosti odpuščenih je vzrok ta, ker kvota zadnje leto ni bila tolika kot bi morala biti, Če bi bilo dovolj projektov začetih. Na 20. marca je delalo pri WPA 2,311,500 oseb, na 30. junija jih bo pa še kakih 1,500,000. Za toliko je namreč kongres odobril denarja. Za birmo •V knjigarni Jože Grdina na 6121 St. Clair Ave. dobite razne lepe spominke za birmo, za dekleta in fante, kot najfinejše molitvenike, rožne vence, križce z verižicami in drugo. Danes je vaja! Dekleta mladinskega oddelka podružnice št. 14 SŽZ se opozarja, da pridejo danes zvečer ob 6:30 v dvorano, kjer bodo imele vaje za ples. Matere so pro-šene, da opozore hčerke na to. Zadušnica Jutri ob osmih se Jao brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pok. Martinom Mostar v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI verjame, ker Kočevje dobro pozna in ve, da ni eno uro okrog Kočevja toliko ravnine, da bi se lahko en aeroplan vsedel na zemljo. Važna seja V sredo večer ob osmih se vrši važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde in sicer se vrši v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Prosi se vse člane, cla se gotovo udeleže. V Clarksburgu, W. Va. se je včeraj pričela plinska vojna, kakršna se še ni vršila v deželi. Izid ali uspeh od tega boja pomeni milijone dolarjev prihrankov za Cleveland in za druga ohij-ska mesta. Federalna komisija za naravne sile je namreč pričela s tožbo proti Hope Natural Gas Co., od katere dobiva East Ohio Gas Co. največ plina oziroma 72% vsega plina, ki ga East Ohio Gas Co. potem prodaja svojim odjemalcem, že več let Se je dol žilo East Ohio Gas Co., da preveč plačuje za plin, radi česar so tudi cene plinu za odjemalce vi- soke, tako v Clevelandu kot tudi v drugih ohijskih mestih. Federalna komisija je namenjena, da bo zadevo gnala do konca. Pričakuje se, da se bo stvar obravnavala celo pri najvišji sodniji Zed. držav. Za tožbo se zanima vsa dežela, ker je to prvi tak slučaj, odkar je kongres določil, da spada plin, ki se ga prodaja iz ene v drugo državo, v področje Federalne komisije za naravne sile. če bo komisija zmagala v tem slučaju, bo imelo to posledice tudi za cene elektriki, telefonu, vo- Toronto, Ont. — Dne 13. marca je bila tukaj pokopana Barbara Ban, roj. Mužar, stara 36 let in doma iz Vivodine ob meji Bele Krajine. Njen mož, ki ga ostavlja, je doma iz Vidošičev pri Metliki. K zadnjemu počitku jo je spremilo veliko število Slovencev in Hrvatov iz Toronta in več naših farmarjev iz Beams-villa. To je že, kolikor je znano, šestnajsti slovenski grob v To-rontu Johnstown, Pa. — George Raspotnik, se nahaja že od 20. marca v bolnišnici Mercy. Boleha za notranjo boleznijo. Calumet, Mich. — Jos. "Pleše, star 18 let, se je 17 .t. m. težko pobil, ko se je vozeč v avtu prevrnil v obcestni jarek v Paines-dalu. Nahaja se v bolnišnici. — Pri zadnjih lokalnih volitvah v Calumet u so bili ponovno izvoljeni Jos. Schneller za župana, Mike Štrucelj za mestnega tajnika in John štukel za nadzornika, vsi trije Slovenci; v sosednjem Ahmeeku je bila rojakinja Ana Puhek izvoljena za blagaj-ničarko in rojak Jos. Gerdešič za davkarskega cenilca Casessor), v Copper City ju je pa zmagal rojak Steve Panijan za nadzornika. Frontenac, Kans. — Dne 9 marca je tu umrl John Tratar, star 61 let in rojen v Dolnjih Radečah pri Krškem na Dolenjskem. Tu zapušča ženo, v Chica-'j gu pa tri sinove in hčer. Buenos Aires, Arg. — Dne 25 nosti, je menda edini član te jed-note, ki je izgubil življenje pri omenjeni veliki katastrofi. Detroit, Mich. — Dne 14. febr. je v sanatoriju Oak Forestu, 111., umrl za jetiko Joško Dolenc, star 51 tet in rojen v vasi Sv. Tomaž, občina Selce nad škof j o Loko. V Ameriki je živel 35' let in zapušča štiri sestre: Ančko v rojstnem kraju, Franco na Jesenicah, Ivanko v Gornji Radgoni na štajerskem in Mary Bernik v Detroitu. Chicago. — Dne 22. t. m. je umrl za mrtvoudom Matija Gerdešič, star 54 let in rojen v Gradcu v Beli Krajini. V Amerik je bival okrog 40 tet, in sicer v Calumetu, Jolietu, Brad-eyju in nazadnje v Chicagu. Za-iušča ženo — KambiČevo Lojzko iz Metlike —'in mnogo sinov in hčera. Lp Salle, 111. — Dne 24. marca je v bolnišncii v Mendoti umrl rojak Frank Novak, star 44 let in doma iz Močilne pri Radečah. Tu zapušča ženo, hčerko in brata, v Peruju drugega brata in sestro, v Chicagu dve sestri, v stari domovini pa brata in dve sestri. — Pokojna Agnes Kup-šek, o katere smrti smo poročali pred nekaj dnevi, je bila stara 74 let in rojena v št. Jurju pod Kumom. Njeno dekliško ime je bilo čop. Tu zapušča moža in sina, v Peruju hčer Mary Mal-gaj, v Detroitu drugo hčer Ano Plazar in štiri vnuke. dl in ulični zelezmci, v katere se dozdaj federalna komisija ni vtikala. V tem boju za nižje plinske cene je poleg Clevelanda in Akrona prizadetih še 50 drugih ohijskih mest in poleg Pitts-burgha še 130 mest v, Pennsylva-niji. East Ohio Gas Co. plača za plin 36.15 centov od 1000 kubičnih čevljev, kar znese na lete $13,000,000, kar je, p0 zatrdilu Clevelanda, preveč, če bo Easl ^hio Gas Co. plačala manj z e , plin, bo zanj tudi manj računah svojim odjemalcem. januarja je umrla Olga Makuc stara 30 let in rojena v Batuju na Vipavskem. Podlegla je posledicam težkega poroda. Tu zapušča moža int dva otroka, v starem kraju pa očeta in sestro, drugo sestro pa v Egiptu. — Dne 3. jan. sta bila poročena Jožef Krpan iz Solkana in Afra Mozetič iz Prvačine pri Gorici. Lafferty, O. — Philip Pay-tash, član in tajnik društva 364 SNPJ, je izgubil življenje pri [eksploziji v premogovniku Willow Grove dne 16. marca. Ponesrečenec, ki je Poljak po narod , Nova republika iz bivše Finske Moskva. — Moskovska vlada je napravila iz ozemlja, ki ga je vzela Fincem, to je kakih 13,-900 štirjaških milj, novo sovjetsko komunistično republiko, ki se bo imenovala Sovjetska Karelia, To je dvanajsta republika, ki so jo Sovjeti ustvarili v območju Rusije. V tej novi republiki,bo vse bivše finsko ozemlje, ki so ga Finci odstopili Rusom po sklenjeni pogodbi, samo mal del okrog Leningrada bo izvzet. U. S. vlada v boju za cenejši plin r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: tr.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 78, Tues., April 2, 1940 i » » ■ » « • •• • '■»• ■ ............ » ........... BESEDA IZ KAROM I —■ »»»■»«»»»'■»»««''»'» »«»»»»----- -«"H "Snidenje" in "Ljubosumnost" Naprej z organiziranjem Slišali smo, da se namerava organizirati vse slovenske demokratske klube v eno močno zvezo. V poštev bi menda prišli vsi klubi, ki se nahajajo v okraju Cuyahoga. To' je izvrstna ideja in upamo, da se bo tudi uresničila. Precej Slovencev je raztresenih po raznih vardah v mestu Clevelandu in v okolici, ki še spadajo pod okraj Cuyahoga. Vsi ti naj bi bili združeni v skupni zvezi, da bi skupno reševali probleme, ki se tičejo nas Slovencev. Dosti koristnega^ bi se napravilo z eno močno organizacijo, ne samo politično, ampak tudi v drugih vprašanjih, gospodarskih in družabnih. Taki politični klubi imajo večinoma enake cilje in enake probleme. Razlika je sedaj samo ta, da jih vsak klub rešuje v svojem delokrogu, čeprav se taki problemi tičejo širše javnosti in se tičejo vseh Slovencev v tem okraju, potem bi jih pa reševali skupno in skupno nastopili v svojih zahtevah na to ali ono politično ali gospodarsko oblast. Taka močna politična organizacija bi si potem tudi nadela nalogo, da bi organizirala sorodne klube tudi v krajih ali naseljih, kjer jih zdaj še ni. .Saj ni treba, da bi bilo na tisoče državljanov potrebnih za vzdrževanje političnega kluba. Da je le nekaj naših rojakov v dotični okolici, pa imajo lahko svoj politični klub, ki bi v skupni zvezi lahko mnogo storil za svojo okolico, ker bi šli v boj za dosego potrebnih izboljšav tudi vsi ostali klubi. Ker bi bili taki klubi iste politične orientacije, bi ne bilo tukaj nobenega navzkrižja, kar je glavno. Imeli bi pa v močni zvezi priliko sodelovati s podobnimi klubi drugih narodnosti in bi bili tako v stanu mnogo koristiti kandidatom svoje narodnosti. Taka zveza bi morala gledati na to, da se v raznih uradnih nastavi slovenske moči. Z eno besedo: taka zveza bi imela moč, na katero bi se morali politikarji ozirati in jo upoštevati. Torej na delo in čim prej pride do take zveze, toliko boljše bo za naš narod, politično in gospodarsko. Politično smo Slovenci že precej dosegli, toda še davno ne dovolj. Po naši politični zavednosti smo opravičeni do boljšega zastopstva povsod. Dozdaj smo bili vedno le v pomoč drugim, zdaj moramo pa gledati, da pridemo tudi sami naprej. Ce se nekoliko ozremo okrog, bomo videli, da dobivajo vse boljše službe samo druge narodnosti, nam se pa meče le kake drobtinice.^ Pa imamo .med seboj prav tako zmožne osebe, zlasti odkar je dorasla naša druga generacija. Ni potreba, da mora imeti človek samo kako irsko ime, da je zmožen prevzeti ali izvoljen biti v ta ali oni urad. John Dobravec je lahko prav tako zmožen za kak urad, kot je kak Clarence O'Mara; da napravimo primero. Vse to se doseže pa samo v močni organizaciji in je čas, da se začnemo že enkrat gibati tudi! v tej smeri. Po toči zvoniti. .. Kaj pomaga po toči zvoniti? *V navadnem slučaju nič, pomaga pa tam, kjer še toča ni vse zdrobila. In tak slučaj imamo tu v Clevelandu, da se bo prav izplačalo, če bomo udarili v obliki protesta na velik zvon in zahtevali, da se krivica, ki se je zgodila davkoplačevalcem pri zadnjih -izrednih volitvah popravi. Dejstvo, da so zmagali davki z 373 večine (če je bilo štetje prvailno) kaže, da je volila za davke samo politična mašina, torej večinoma ljudje, ki radi teh večjih davkov ne bodo prizadeti. Lahko je takim neodgovornim ljudem delati križe pred "yes," če pa ne posedujejo niti toliko, da bi dali lastno streho kaki mački. Težko je pa hišnim posestnikom, ki posedujejo tisto borno siromaštvo, ki se ji pravi hiša, od katere morajo plačevati nezaslišano visoke davke, pa jih nihče ne vpraša, kje bodo dobili denar. IKoliko takih družin je, ki nimajo zaslužka, pa niso radi tega, ker imajo svojo hišo, niti opravičeni do kake javne podpore, torej jim je na razpolago, da začno glodati gole stene, ali pa umreti od gladu. In s takimi siromaki nimajo visoki politikaši nobenega usmiljenja. Brez vsake vesti jim nalagajo vedno večje davke. Lahko je njim, ki imajo bogate službei in lepe dohodke. Naj bi šli med narod in tam videli položaj. Revež je, ki ima kaj, revež je, ki nima nič, namreč, revež je, ki ima hišo, da odda nekaj sob lahko v najem, ker ga davki, voda, popravila, zavarovalnina stane skoro več, kot pa dobi najemnine, če jo že redno dobiva. Pa pridejo slabi časi, ko najemniki ne morejo plačevati. In kaj tedaj? Davke je treba gospodarju vseeno plačati, zavarovalnino prav tako. Te ljudi smo imeli v mislih, ko smo se borili proti sprejemu večjih davkov. Povedali smo, da bodo že za leto 1940 večji in za prihodnje ter za vsa leta naprej še večji, če bo davčna mera sprejeta, ki jo je priporočal župan Burton. No, za 373 glasov so zmgaali in zdai bomo pa plačevali. Za letos so že naznanjeni davki v vsoti $3.19 in pol centa od $100 vrednosti. Lansko leto je bila davčna mera $3.02. Drugo leto bo pa še večja, ker so tako volivci odločili, ali ket so tako hoteli tisti, ki niso šli volit. Zato pa pravimo, da se mora to popraviti in preklicati dodatek k mestnemu čarterju za 8.35 stalne levy. Če nočete, da vas bodo do nagega slekli, zganite se! Ta davčna mera je previsoka, dosti previsoka. Mesto, se lahko upravlja z dosti manjšimi davki. V koledarju ste že gotovo opazili, da bo mladina, to je "Mladinski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave." imel prireditev in sicer 21. aprila z dvema igricama: "Snidenje" v treh dejanjih in "Ljubosumnost." Po končanih igrah pa zapoje ves zbor več slovenskih pesmic pod vodstvom Mr. Louis Šemeta. Med temi pesmicami bo tudi nekaj pristno ribniških, zares vredno, da jih slišite. Ako ste Ribničan, hikar ne zamudite tega koncerta, ker ga je vredno slišati, boste vsaj slišali kako zapoje tu rojena mladina kakor, da je včeraj prišla iz onih vam znanih krajev sem v Ameriko, če pa niste ravno od tam, bdste imeli pa mogoče še več užitka od tega. Glede igre "Snidenje," vas prosim, posebno ženski spol, da si vzame ta večje mere robec s seboj, da bo pri roki za otira-ti solze, ker ne verjamem, da je katera tako trda, da bi ne pokazala solz. Igra je zelo ganljiva že sama na sebi in ker pa imajo glavne vloge v rokah prave osebe, fant, ki je bil rojen tam nekje v lepi Vipavski dolini bo igral "popotnika — berača" in meter njegovo, ki se mu prikaže kot duh v sanjah, bo igrala pa dekle, ki je kot nalašč za to, rojena je tudi tam v tistih lepih krajih. To bo v resnici nekaj lepega in v srce segajočega za videti. Ne samo materam, tudi očetom se bo storilo in ako pri srcu, -ko bodo videli berača-starčka sedečega na porobku v gozd.u, ko premišljuje svojo zgrešeno pot v svoji mladosti. Je sicer samo igra, a pomni mo, da predstavlja marsikate ro zavoženo življenje, kateremu ni več vrnitve na pravo pot. Tisti, ki ste bili navzoči pri igri, ki jo je podala ravno ta skupina zadnjič na Holmes Ave., upam, da komur bo le čas dopuščal, da jih gotovo posetite in s tem sami pomagate do prave vzgoje te generacije, da se tako vadi pesmi in jezika svojih roditeljev in tako ostane naša vsaj do tlej, dokler smo mi med njimi — domači med domačimi. V drugem dopisu pa bom skušal malo opisati prvo in drugo igro, da vam bo bolj jasno kaj se bo igralo. Ivan Kapel, predsednik. -o- kati nobene članice na tej slav-nosti. Upravni odbor se veliko trudi, da bo ta pomembna slav-nost vsem v zadovoljstvo. Torej, dajmo mu priznanje vsaj s tem, da se prav vse udeležimo te redke slavnosti. Obenem pa je tudi dolžnost vseh članic, da sovrazmerno pomagamo društvu do boljšega napredka, ker smo tudi vse enako deležne v slučaju bolezni ali smrti. Vabljena so tudi vsa društva širom Clevelanda in okolice, da nas posetite in ob enakih prilikah bomo vedno rade povrnile. Na svidenje, F. Susel, zapisnikarica -o-- Za "Rdeč križ Ob 15 letnici društva št. 193 KSKJ Enkrat na leto se vrši nabiranje za takozvani "Re'd Cross" (Rdeči križ). V ta namen vidimo širom mesta razstavljene zastave rdečega križa, da nas opominjajo na našo dolžnost pristopiti k tej družbi. Ta organizacija je ustanovljena samo za to, da pomaga tam, kjer je pomoč hitro in nujno potrebna. To je častna ameriška ustanova in častno je biti nje član. Vsak naj si šteje v čast biti podpornik take organizacije, ki je za blagor in v pomoč tem, ki si sami ne morejo pomagati, osobito še, ko so pa raznih katastrofah prizadeti. Članarina je en dolar na leto. Letošnja kampanja se je pričela 2. aprila in bo trajala do 16. aprila. V tem času bodo v naselbini pobirale tudi slovenske članice organizacije American Legion in Rdečega križa, v kolikor jim bo sploh v teh kratkih dneh mogoče obiskati domove. Ni pa noben izvzet od dolžnosti, če ni noben prišel do njega v hišo. V ta namen se rojaki sami lahko priglasijo na sledečih prostorih med časom kampanje: V uradu Mrs. Marie Skuk, 6914 St. Clair Ave., kjer je tudi sedež odbora za 23. vardo. Potem lahko darujete tudi v trgovini Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu. Dalje tudi v Slovenski banki, vogal St. Clair Ave. in E. 62nd St. Povsod v teh krajih dobite za darilo pobotnico. O koristi, ki jo izvršuje organizacija Rdečega križa, bi se dale napisati debele knjige, toda to ni potreba, ker je večina ljudem znano. Te vrstice naj veljajo le V toliko, da ne bo potreba tem, ki bodo šle od hiše do hiše, še posebej razlagati, zakaj se gre. Za tekoče leto želi organizacija, da bi se članstvo pomnožilo. G. -o-- Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ obhaja v nedeljo 7. aprila 15 letnico svojega obstanka. Članice so že prav pridno na delu, da se ta dan kar najbolj slovesno pi-aznuje. Slavnost se bo pričela v cerkvi ob šestih zvečer z blagoslovitvijo novega bandera "St. Helen's Girls Squad." Te obrede bo izvršil Rev. Butala, duhovni vodja KSKJ. Potem pa odkorakamo v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer se bo pričel program v spodnji dvorani. Godba sv. Jožefa bo odprla program, nato pa bodo nastopila dekleta v novih uniformah, kar bo nekaj krasnega. Na programu bo: deklamaci-ja, petje, godba, ter razni odlični govorniki in društveni zastopniki. Po programu pa se bo servirala večerja v zgornji dvorani in nato pa bo ples in prosta zabava. Za plesalce bo igral Sernovršnikov orkester. Za vse to bo vstopnina z večerjo vred samo 50 centov, samo za ples pa bo 25 centov. Samo enkrat se obhaja 15 letnica, zato bi ne smelo manj- Perece vprašanje Dne 24. februarja, 1940 se je vršila četrtletna konferenca National Farm Institute v Des Moines, Iowa. Delegacija je med drugimi govorniki povabi la tudi Mr. Milo Perkins-a, predsednika the Federal Surplus Commodities Corporation. V svojem obširnem govoru je Mr. Perkins objavil položaj farmarjev in vzroke, ki zadržujejo njih pridelke v ugodnejši promet. Med drugim je ome-nje vladni uradnik izjavil: "Večina .podatkov, s katerimi se bomo bavili, dosedaj še niso bili na razpolago. V glavnem se tičejo, koliko pojemo, ugodnost za ugodnost, razdeljeno po različnih dohodkih prebivalstva. Prvič v zgodovini nam je možno razpolagati z podatki, ki so resnični in neovrgljivi. In vse to je v tesni zvezi z cenami poljedelskih pridelkov. Znano vam je, da je 25 odstotkov ameriškega prabivalstva, ki se bavi z obdelovanjem zemlje, toda njih dohodki so komaj 11 odstotkov narodnega bogastva. Farmarji pridelajo več, kakor zamorejo razpečati pod sedanjo uredbo prometa za dobička-nosno obdelovanje. Preobilico poljedelskih pridelkov je postalo pereče vprašanje že zadnjih deset let. Kakor uvide-vam, so trije glavni vzroki sedanjega položaja. "Prvič je povod znanstveno obdelovanje in uporaba najnovejših iznajdb. Skratka, po natančnih preiskušnjah smo pro-našli, da se pridela trava mesto ene z dvema bilkama na enem in istem delu travnika. Navzlic temu se pa ni premislilo, kje se bo dobilo kupca ali odjemalca za dodatno bilko. "Vzemimo v primer pridelek bombaža. Sedanji pridelek je 35 odstotkov obilnejši na vsak' aker obdelane zemlje kakor pa je bil pred deset5mi leti. Koruzni pridelek v državah, kjer se bavi j o povečini z istega pridelovanjem je bil leta 1936-1939 za 22.8 odstotkov obilnejši kakor iz leta 1928-1933 povprečno. Ko bi čas dopuščal, bi enake primere o uspehih raz-motrivali in primerjali o ostalih poljedelskih pridelkih. "Poljedelski tajnik Wallace se je nedavno izjavil, da je uporaba umetnega obdelovanja na kmetijah glavna ovira v trgovskem oziru, v kateri se nahajajo ameriški kmetovalci. Med drugim je Mr. Wallace pripomnil : 'Pred sto in petdesetimi leti je bilo treba 19 prebivalcev-kmetov, da so preživljali sebe in eno osebo v mestu. Danda nes, vsled obsežnosti in razvit-tja trgovine in industrijalnih spopolnitev, ena oseba na kmetiji pridela za prehrano sebe in treh oseb v mestu, poleg tega pa doprinese svoj delež še za eno osebo v inozemstvu.' "Vse to je priznanje našim tehničnim genijem in kot ljudje, smemo biti ponosni na nje. Kmalu se bomo morali obrniti do genijev, ki nam bodo uredili pereče vprašanje"; kako razpe-čavati obilico poljedelskih pridelkov. Ko bomo doživeli ono dobo, potem bo dodatni pridelek pravi in prepotrebni pripomoček človeškemu blagostanju, ne pa kakor je sedaj—človeški bedi in pomanjkanju! Prvič v človeški zgodovini občutimo pomanjkanje najpotrebnejših stvari za življenski obstoj zato, ker jih je v obilici. Umetna, skoro podvojena pridelava je nadkrilila pravilno razpečava-nje. Sedaj moramo pa tudi de lovati in pronajti način pravilne in pravične distribucije . . ." Enako mnenje se opaža povsod—v izdelovanju številnih strojev in pridelovanju življen-skih potrebščin. Seveda, najbolj značilno je tu navedeno Kajti človeško življenje, zdravje in obstoj, je vendar odvisno od življenkih potrebščin. In obžalovanja, če že ne obsodbe je vredno, ko imamo v Ameriki vsega v preobilici, a na drugi strani pa čitamo o neznosnem pomanjkanju in bedi po vseh krajih obširnega ameriškega kontinenta! Frank E. Lunka. Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga 9. CIVILNI ODDELEK Zadnje desetletje je bil položaj v deželi zelo nenavaden. Depresija in kriza je najbolj udaril^ tiste, ki so se trudili vse življenje, da bi imeli na stara leta nekoliko udobnejše življenje. Padla je vrednost zemljiščem in ker ni bilo dohodkov, je bil marsikdo ob svojo hišico, ki so si jo zgradili s žulji svojih rok. Posledica je bila, da so začele sodni-je prodajati hiše in sodnijskim potom izganjati ljudi iz stanovanj. V vsakem kraju ima šerif dolžnost, da izvede ta odlok sodnije. Tudi v okraju Cuyahoga je moral šerif izvrševati to žalostno dolžnost. Toda vršil, jo je z simpatijo do prizadetih, ne da bi pri tem rabil silo. Dasi sodni j a izžene na leto do 1,000 družin, pa kaže rekord, da ni šerifov urad Sherif m. t. o'Donneii v vsem tem času izgnal niti ene družine, razen v dveh slučajih, če ni bilo prej preskrbljeno drugo stanovanje za družino. V dostih slučajih se je tudi doseglo poravnavo, da je\ lastnik kupil hišo nazaj, predno je šla na javno dražbo. Vse t® ima v oskrbi deputij Thomas Moore, ki ima življensko izkušnjo, kako je treba ravnati s svojim bližnjim. V mnogih slučajih je Mr. Moore izposloval, da se je čas za izselitev podaljšal, da si je mogla družina dobiti drugo stanovanje. Seve, to vedno z odobren jem okrajne sodnije. šerif Martin L. 0'Donnell ne verjame, da bi se moralo kaznovati z brezobzirnim postopanjem ljudi, ki si niso sami krivi svoje nesreče, zato je pa v uradu vpeljal sistem, kot gori opisan, ki je človekoljuben, dasi se pri tem ne krši ohijskih postav. Martin L. 0'Donnell, šerif Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles F. Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, Arthur Burns, Peter Beedlow.. Tajnica Miss Marie Plechaty. Dr. A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, strežnik. Civilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Paul 0'Donnell. Slovenski deputiji: Bertha Cervenick, Joseph Gornick, Joseph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec, Ernest Modic, Nicholas Markusic, Le& Plecko, Anton Zakrajšek. Ameriki po raznih mestih iz pevskih zborov, kateri imajo vsakih par let enkrat velik pevski kontest, enkrat tu, drugič drugod. Za letos je ta kontest določen za Cleveland, in sicer se bo vršil na omenjena dneva v S. N. domu na St. Clairju. Po sporočilu Mr. Vladimir Logunja, ki je predsednik ali organizator vseh Srbskih pevskih zborov, bo takrat nastopilo okrog 800 pevcev in pevk. Vsi ti so pa sinovi in hčere nove generacije, to rojene mladine. Obenem bodo pa vsi ti zbori v sijajnih narodnih nošah. V Clevelandu obstoji tako društvo z imenom "Njeguš;" 16 takih društev bo dospelo iz vzhoda in štiri iz zapada. To bo sijajna jugoslovanska pevska manifestacija, na katero smo lahko vsi Jugoslovani ponosni. Glavni sedež te federacije je v Chicagi. Federacija ima svoj finančni promet na slovenski banki v Clevelandu, kar je dokaz, da so zavedni Jugoslovani. Čast komur čast! Anton Grdina. IZ DOMOVINE smu neki znani gospod piše, da s svojim podpisom jamči, da dobi tisti, ki bi Haceta mrtvega ali živega izsledil, 1000 din nagrade. —Nove žrtve poledice. V mariborsko bolnišnico so prišli mnogi poškodovanci, ki so postali žrtev poledice. 31 letna posestniška hčerka Ana Lubi iz Št. Ilja si je zlomila rpko, 51 letni Franc šep iz Tinja in 41 letni posestnik Karel škrget iz Brezja sta si zlomila vsak levo nogo, prav tako si je zlomil nogo tudi 50 letni posestnik Jože Turčin iz Dupleka. —Ker ga je "začarala," jo je hotel ubiti. V hišo viničarja Ar-bajtra v Makolah je s silo udri neki Rudolf Renar iz Jelovca ter napadel viničarjevo ženo Antonijo s kolom, nato pa jo je začel daviti, češ da ga je začarala, da vse noči ne more spati, šele ko je prišel/eni na pomoč njen so-p)rog, se je nasilnež odstranil. Sedaj ga iščejo orožniki, pred katerimi pa je pobegnil ter se kriva. Ce verjamete alr pa ne . Prvi in drugi junij V teh dnevih, 1. in 2. junija se bo letos kot se običajno vrši nebroj živahnih programov. Tako sem videl tudi že več označenih za to letno sezono. Kar pripravimo se! Po tako ostri in dolgi zimi, ki nas je tiščala ob peči .in po gor-kih dvoranah, smo komaj dočakali čas, da se vendar enkrat do dobrega ogrejemo na toplem soncu in da pridemo pod milo nebo na zrak. Šele junij je tisti mesec, ki tudi neveste ogreje in ga v Ameriki smatrajo, da je mesec ženitovanj. Za zgoraj imenovana dneva imam danes neko posebno točko, ki bo med številnimi drugimi programi vprizorila sijajno slavnost, to je "Srbska Pevska Federacija," katera obstoji v Neke sobote večer se je vrnil Grabnar jako potrt iz gostilne domov. Stopil je k omari, kjer je imel vedno nekaj doma kuhanega, ga spil en kozarček, potem pa rekel ženi, ki je sedela pri mizi in 0b medli leščerbi flikala hlače za najmlajšega. "Mama," je rekel,- "mama, seliti se bomo morali. Ta hiša ni več naša." Žena je debelo pogledala: "Kaj se ti blede? Kako, da ni več naša? Kaj se je zgodilo?" Grabnar je bil v veliki zadregi. Moral si je natočiti še en kozarček, predno je mogel odgovoriti: "Veš, tako je prišlo, da sam ne vem kako. Igrali smo ajnc in naj sem stavil kakor sem hotel, vselej sem iz-' gubil. Nazadnje sem zastavil še to bajto in izgubil." Žena si je zakrila obraz z rokami in začela ihteti: "Oh, Matevž! Kaj si moral zastaviti hišo. Kaj bo pa z otroci? Saj sem ti dala včeraj dve kroni za tobak, kaj ti ni bilo tisto dovolj za Spil?" Grabnar je zmajal z glavo: "Nak, tisti dve kronci si pa nisem upal zaigrati, ker sem vedel, da bi mi potem to očitala vse življenje." —Celje, 15. feb. Orožniki so vso noč in danes kljub strupenemu mrazu, -28 stopinj C, zasledovali Haceta, ki se je pojavil v vranskem okrožju. Zvedeli so, da je vprašal nekega moškega za neko posestnico v hribih. Patrole so pod osebnim vodstvom majorja Vinda-kijeviča, ki zasledujejo razbojnika po visoko zasneženih hribih. Razbojnika niso našli,, pač pa so v nekem hlevu izsledili nekega tatu iz Pisec pri Brežicah, ki ga je oblast že delj časa zasledovala. Sumljivo je, da je imel ta tat pri sebi časopis in natančen opis Gre-benškovih vlomov in tatvin. Popoldne so žalski orožniki a-retirali sumljivega moškega pri zasledovanju, že sinoči so s^ pridružili orožnikom možje in fantje in skupno z njimi zasledovali razbojnika. Danes pa se je prijavilo še več oseb. Vsi so oboroženi s puškami. Mno-gokje se slišijo grožnje onim, ki prikrivajo zločinca ali pa mu pomagajo na kakršenkoli na-čin.\ Kako se prebivalstvo živo zanima za zasledovanje Haceta dokazuje pismo, ki ga je prejel danes dopoldne iz škofje Loke g. major Vindakijevič. V pi- MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V MALI OGLASI ' giuseppe de luca m| Cleveland.—Večletni in priljubljeni pevec pri Metropolitan operni družbi, Giuseppe De Luca bo nastopil zadnjič v Ameriki in to v Clevelandu ob /priliki gostovanja Metropolitan operne družbe od 8. do 13. aprila. Slišali ga bomo v operi "La Boheme" v sredo, 10. aprila z Grace Moore, Charles Kulman, Norman Gordon in Annamary Dickey. Tisoče ljubiteljev opere bo imelo sedaj zadnjo priliko videti ga v vlogi "Marcello," v tej krasni operi iz pariškega življenja. To bo najbrže poslovilna sezona za Kirsten Flagstad-a, .ki bo pel v Wagnarjevih operah "Tannhaeuser" v torek, 9. aprila in zopet v petek zvečer, 12. ; aprila v operi "Tristan und Isolde." Druge opere, ki se bodo pele i v tej sezoni so: "Aida" v pon-i deljek, 8. aprila; "Carmen" v četrtek, 11. aprila; "Madam Butterfly" v petek, 12. aprila popoldne; v soboto, 13. aprila popoldne "La Traviata" in zvečer pa "La Gioconda." Vstopnice lahko dobite oseb-i no ali po pošti in sicer pri I Northern Ohio Opei;a Association, Union Bank 6f Commerce, Cleveland, O. Ce naročite po pošti, priložite naročilu tudi kuverto z vašim naslovom in : znamko. --o-ti— Ali je sneg večen To bi pomenilo toliko, da sneg, ki zapade na kak hrib, on-i di tudi obleži in se zaradi on-dotnega mraza nikoli ne staja. Tako bi se potem hribi fcmeraj : bolj višali, kar do neba? A ka-; kor nobeno drevo ne zraste do :J |nebes, tako je tudi tu poskrb- Iščem žensko da bi kuhala v velikem resfcav-rantu. Najraje bi tako, ki zna peči tudi paje in ki zna govoriti in pisati angleško. Stalna služba ift dobra plača. Naslov pustite v uradu tega lista. (77) "Poglejte!" Ostrmel je. "Vsi vragi —! Zdelala vas je pa, tista mrcina —! Saj so se c vam vsa rebra videla! In krvi 's ste morali strašno izgubiti —!" ^ "Seveda je bilo hudo. Spodaj na Red River ju se je zgodilo. Štirinajst dni sem ležal s to r strašno rano ob reki poleg medveda, ki je kajpada napad z življenjem plačal. Sam svoj bolni- i ški strežnik sem bil, dokler me ni našel Winnetou, poglavar A-pačeV in moj prijatelj, tisti, ki 1 ste ga prejle imenovali." ' "Dokaz resnice se vam je popolnoma posrečil! Hvala lepa! Vidim, da ste res Old Shatter-hand! 1 Ampak, hm —! Nekaj vam , bom povedal! Ali ne mislite, da sem na primer strašno zabit o-sel ?" "Ne, tega pa ne mislim! Drugega ni bilo, ko zmotili ste se pa me smatrali za novinca, ker sem slučajno snažno oblečen in ker je tudi moje orožje snažno. In ker ste mislili, da sem greenhorn, niste bili pripravljeni na napad, pa sem vas iznenadil. To je bilo. In da vas nisem iznenadil, bi vas nikdar ne bil premagal." "Oho —! Old Shatterhand, se zdi, ne potrebuje iznenadenja, če hoče koga premagati! Bo- pač malo ljudi, ki bi bili tako močni kakor vi! Zato tudi ni sramotno, da me je Old Shatterhand takole preloputnil. In Sans ear sme spet častno nositi svoje ime. Mo'je bojno ime torej poznate. Prav za prav pa mi je ime Sam Hawerfield in veselilo me bo, če me kličete enostavno za Sama." "Velja! In tudi mene bo veselilo, če mi rečete kar Charley. Tako me kličejo moji prijatelji. Bodivta si prijatelja! Tule je moja roka! Udarite!" "To{\! Velja, sir! Stari Sam sicer ni eden tistih, ki bi vsakemu poljubnemu človeku roko dal, vam pa jo dam z veseljem! Samo prosim, imejte usmiljenje! Ne zmečkajte mi roke! Potrebujem jo še!" Podala sva si roke. "Ne bojte se, Sam!" sem se mu smejal. "Tale vaša roka mi bo še marsikatero uslugo storila, upam. Prav kakor je (tudi moja roka vedno pripravljena, da vam ustreže. In sedaj, ko sva si prijatelja in se poznava, sedaj, pravim, pač smem ponoviti svoje vprašanje, odkod da prihajate in kam ste namenjeni. Morebiti je najina pot ista." "Povedal vam bom! Ne zamerite, da sem bil prejle nekoliko robat! Nisem vas poznal. Tujcu pa človek ne zaupa rad svojih potov. Odkod da prihajam? Iz Kanade, kjer sem nekaj tednov lumberstrikerjem — drvarjem — tovariševal. In doli v Mehiko sem na primer napoten. Pravijo, da je sila mnogo lopovov tam doli in da se človeku kar srce smeje, toliko krogel in nožev da čaka tam na poštene ljudi,- ki se ne marajo z njimi pečati." "V Mehiko —? Izvrstno! Tudi mioja ppt pelje-tja doli. V Texas sem namenjen in črez gorovje v Kalifornijo in prav nič bi mi ne bilo s poti, če bi jo zavil okoli črez Mehiko. Me vzamete za tovariša?" "če bi vas vzel —? Še vprašate! Kdo pa bi si ne vzel Old Shatterhanda za tovariša? In povrh poznate tiste kraje in ljudi, bili ste že tam doli, sem čul. Moj mož ste! Prav takega potrebujem! Kar domenila se bova! Poprej pa mi še nekaj čisto resno in po pravici povejte, Charley! Mi bodete?" "Da! Kaj?" "Ali res knjige pišete?" Zaupanje * ★ ★ ★ * * Ameriški Domovini , najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 "Da." p "Hm —! čie Old Shatterhand i; knjige piše, potem ta posel men- t da ni tako čisto neumen, kakor r sem sodil, da je. Ampak povem li vam, rajši se vznak in neprevido- j ma prekopicnem v medvedov br- t log, ko pa da bi le samo enkrat c mašil pero v črnilnik! Niti prve j besede bi ne znal zapisati, pa če { bi se tudi vse življenje z njo t mučil! t Pa še tole mi povejte, sir! A- ž li veste, kaj so tistile rdečkarji s v teh krajih počenjali? VKjajttil c Ogellalle so nevarni lopovi, ču- < vati se jih je treba. In tudi to c bi rad vedel, odkod ste prišli." j Pripovedoval sem mu, kako c se nam je godilo ob Platte River- ( ju in da so Ogellalle najbrž me-ne zasledovali, pa na njega na- 1 leteli. > Tehtno je prikimaval. s "Hm hm —! Ne bo ravno varno, mislim, da bi prirastla tule ] na koncu najine sledi —. Na- j ■ šel sem včeraj sled, ki jo je tre- j ba že nekoliko uvaževati. Na- -. štel sem najmanj šestdeset konj. . Tile štirje spadajo najbrž k ti- .) sti družbi, ogledniki so bili. i Ali ste že hodili kedaj po teh krajih?" , "Ne še." "Približno dvajset milj odtod j je prerija čisto ravna. In še de-i set milj dalje na zapadu teče po-. tok. Tja so se najbrž rdečkarji - podali, da napojijo konje. : Na zapad torej ne smeva, izognila se jim bova in jo ubrala na- - ravnost na jug, čeprav bova v 3 tej smeri šele jutri popoldne na-i šla vodo. In če koj greva na pot i prideva še pred nočjo do železnice, ki so jo iz držav potegnili - sem na zapad. In če zadeneva pravi čas, si lahko privoščiva i. zabavo pa si pogledava, kako bo e na primer vlak peljal mimo naju. Je redka zabava, taka, za preti rijskega lovca!" "Dobro! Koj lahko odrineva. ' Pripravljen sem. L" Kaj pa počneva s temile tru-pli?" "Kaj da počneva z njimi? Nič posebnega. Ležati jih pustiva, le da jim bom prej ušesa pore- " zal." ^ "Bi ne bilo posebno varno!" "če bi jim ušesa porezal —?" "Ne. če jih pustiva ležati." "ZaMj ?" "Našli jih bodo, izdala bi naju. Vedeli bi, da sva bila tu, in bi nama sledili." "Jih naj vzameva s seboj?" "Kaj še! Zakopati jih mora-• va." "Le naj jih najdejo! Morajo jih najti!" 1 "Ne uvidim zakaj!" ' "Bodete koj uvideli in vede-" li!" Znosil je trupla na višino, jih zložil v vrsto pa jim porezal ušesa in jim jih dal v roke. Divji, krvavi zapad —! Pa razumel sem moža brez i ušes. Oko za oko, pravimo pri nas. On pa si je menda osvojil načelo: uho za uho —!' Hladnokrvno je menil: "Takole —! Našli jih bodo pa koj vedeli, da je bil Sans ear na delu." "Torej so vam rdečkarji vzeli ušesa?" "Da. In čisto vražje klavrno čustvo spreletava človeka, če bi ga po zimi rado v ušesa zeblo, pa jih nima!" "Kako pa je bilo tisto, da ste jih morali oddati?" "Kako je bilo —? Nieroden sem bil pa sem se jim dal ujeti. Napadli some, nekaj sem jih pobil, enemu pa sem uho odsekal, mesto da bi ga bil pošteno zadel s tomahawkom. V zasmeh so mi odrezali ušesa, preden so se lotili mojega življenja. Ušesa imajo, mojega življenja pa ne, ,Dalje prihodnjič.) Z ogledovanjem sem pričel 1 pri samokresih najstarejšega r izdelka, izmed katerih so neka- t teri bogato okovani ter okrase- i ni in so ne samo starinsko ve- j liko vredni, pač pa tudi materi- ] jalno potem puške, ki so neka- i tere strašno nerodne in so men- 1 da še prav iz začetka, ko so r pričeli rabiti puške, potem pa j puške iz različnih dob, do naj- s bolj moderne repetirke. Od r tam preidem na zbirko, hand- ] žarjev, mečev, sabelj, bodal in ] sulic; vse od najstarejše pa do s današnje dobe. Potem jeklene i oklepe srednjeveških vitezov, ; čelade ter bojne oprave križar- : jev in to ne po en par, pač pa 1 cele vrste. Vse to je tako lepo ; ohranjeno, da je že to vredno : vstopnine, ki se jo plača. To, 1 kar sem kdaj gledal naslikano v raznih zgodovinskih knjigah, ; sem tu videl v originalih. Ob stenah in nad bogato zbirko je viselo nebroj vsakovrstnih , bojnih zastav raznih polkov, pod katerimi so se kristjani bojevali proti Turkom ter v boju z njimi padli na bojišču. Med temi zastavami sem videl zastavo nekega avstrijskega polka in prav gotovo jih je .več, ampak kdo naj vse to opredeli čigava je katera; jih je vsfe preveč. Zopet na drugem kraju sem si ogledal bojno opravo in dragocene plašče gultanov, velikih vezirjev ter višjih vojaških poveljnikov; vse okrašeno z našivi in predmeti iz čistega zlata. Potem vsakovrstna odlikovanja, medalje, zvezde in ■ drugi podobni predmeti. - Od teh zbirk reidem na slike, ■ ki redočujejo razne boje z Tur-i ki in druge zanimive vojne sce-i ne. Zanimiva je slika, ki pred-i- očuje, kako Turki vlečejo iz vo-) de ladje ter jih potem potiska- - jo po suhem, da jih spravijo v - Zlati rog druga slika predočuje vhod zmagovitega sultana Mohameda II.,v Carigrad: pod nogami konja, katerega jezdi sultan, leži strto orožje kristjanov ter mrtvi branitelji Carigrada. s Dalje sem si ogledal sliko, ko Turki oblegajo Dunaj, izpred '' katerega so jih potem pognali hrabri Poljaki, ter ni dosti manjkalo, da turški polumesec 1 tedaj ni povsem mrknil. Naj- 1 novejša slika iz turških bojev < je pa boj za Dardanele leta i 1915, kjer so Turki razbili An- i gležem in Francozom nekaj i bojnih ladij ter jih poslali na ■ morsko dno. Poleg slik, ki : predočujejo razne turške boje, i so še nekatere iz drugih bojev. Tako sem tam videl bitko pri Novari, ko je avstrijski maršal Radecki porazil Italijana, dalje sem si tam ogledal razne važne in zgodovinske dokumente, ki jih imajo spravljene v tem muzeju. Eden izmed najbolj znamenitih predmetov je veriga, ki je bila razpeta preko Zlatega roga ter je turškim ladjam zapirala vhod v pristanišče, da so morali potem Turki spraviti tja ladje po suhem. Drug prav izreden predmet je nož, s katerim je srbski velikaš Miloš Obilič zabodel sultana Murata I. Nož je dolg 35 centimetrov, ročaj noža je iz slonove kosti. S tem nožem je v zvezi velika tragedija srbskega naroda, ko je na Kosovem polju, na Vidov dan leta 1389 bila poražena združena srbska vojska, katero so Turki povsem razbili; tedaj je Obilič porinil ta nož v vladarja Turčije ter ga usmrtil, pri tem . pa je tudi sam padel. V zvezi , z tem nožem je tudi osvoboje-nje Jugoslovanov, ko je ob 525 letnici praznovanja Kosovske . tragedije padel v Sarajevu av-L atrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. , Iz pritličja grem na balkon, - kjer sem si ogledal nagačene - Turke v naravni velikosti; vsa- - kovrstne skupine iz raznih dob - se tam vidi, zlasti vojaštvo, ki - ga kažejo vse od početka tur-/ ške dobe pa do današnjih ča-3 sov, od navadnega prostaka pa - do velikega vezirja. Tu se vidi - življenje Turkov doma in na - bojišču; kako so se obnašali in v' napredovali, da so se povspeli . do take moči ter so bili strah o in trepet celi Evropi. Marsikdo A bi utegnil misliti, da je bile li! Turkom vse dovoljeno in sc lahko počenjali, kar so hoteli; k kadar so bili v boju s kristjani n že, ampak drugače so bili pa k podvrženi strogi disciplini, ter z so se morali brezpogojno pokoriti višjim. n Tudi glasoviti janičarji, ka- n tere so Turki vzgojili iz dečkov k krščanskih staršev ter so bili n cvet turške vojske, niso imeli n ugodnosti kot bi si morda kdo v mislil, da bi jih morali imeti za v številne zasluge turški državi, v Noben Janičar se ni smel ože- k niti, sleherni je moral biti sam- s ski, kar tudi ni bilo prijetno, za s krviželjno bojevito mladež, ki t se je morala pokoriti strogim r turškim zakonom. Ko sem stal š pred skupino nagačenih in mo- j deliranih janičarjev ter jih gle- š dal v njih bojevitih gestah, me I je bilo skoro groza pred temi t poturčenimi divjaki, ki so bili r veliko hujši od navadnih Tur- t kov. Človek je pa res izredna c stvar: lahko se ga napravi, da je kakor angel in še lažje, da t je pravi satan. j Sredi galerije je stala velika ' slika- Mustafa Kemal paše, ^ predsednika, ki ni niti po uni- ( formi, niti po obličju sličil pravim Turkom. Pravijo, da je bil 1 Kemal paša rodom Srb; njego- * vi starši so se menda preselili v Turčijo in tam se je nade- j budni Kemal povspel do najvišjega mesta v republiki. Nje-mu se ima Turčija zahvaliti za . vse, kar je v nji dobrega in pa, da danes res nekaj šteje. On je bil poleg jugoslovanskega kralja Aleksandra najbolj pameten in razsoden izmed vseh drugih vladarjev. Cerkev sv. Irene je dal postaviti .še cesar Konštantin leta 330 ter je bilo posvečena Svetemu Miru; pozneje je pogorela in cesar Justijan I. jo je dal znova pozidati. Po več pre-iskušnjah in obnovi je dočakala oni usodepolni dan, ko so , Turki zavzeli Carigrad, tedaj je tudi ona prenehala biti kr-. ščansko svetišče. Turki so jo . »uporabljali za skladišče orožja, t pozneje pa za vojni muzej, ki i je še danes. V mošejo, cerkev i sv. Irene, ni bila nikdar spre-l men j ena, zato tudi nima nobe-i nega minareta, kot jih ima na i primer Hagija Sofija. Oblika 3 cerkve je še prav taka kot je a bila ob zavzetju Carigrada in o Turki niti niso prebelili križa, ki se ga še danes vidi na oboku nad balkonom; nad kupolo, kjer je bil nekdaj križ, se pa zdaj nahaja polumesec. Ko sem bil z ogledovanjem muzeja gotovo, sem stopil ven med stare zgodovinske topove, katere so Turki rabili v različnih bojih, ali pa so jih vzeli nasprotnikom ter jih potem navlekli tu sem. Topovi so svojevrstna zanimivost in med številnimi, ki so tam, so štirje, s katerimi so Turki leta 1453 obstreljevali mesto Carigrad; zlasti eden od njih je pravi orjak ter meri na širino blizu enega metra, na dolžino pa nekaj nad štiri metre. Orjaški top leži na podstavku, na katerem je turški grb, polumesec in zvezda. Nad žrelom pa je pritrjena tablica z imenom sultana Mohameda II. in letnica 1453, poleg topa sti dve po 65 centimetrov debeli krogli. Ta top je mene, pred vsemi drugimi, najbolj zanimal; on je pel smrtno pesem bizantinskemu cesarstvu in s takimi kroglami, ki so poleg njega, je ' ta orjak rušil obzidje Carigrada. Top, ki je vlit iz takozva-nega tundja, mešanica brona in jekla, po širini žrela prednjači ' celo današnjim modernim to-1 povom; v streljanju seveda ne, ker bogve, kako daleč ni streljal, ampak za občudovati je tedanjo tehniko, kajti kmalu 1 bo 500 let, odkar je bil v akciji J in sicer zelo uspešni. | (Dalje prihodnjič) ljeno, da se večno ne večajo. Sneg na hribih tudi izhlapeva in se ga veliko staja. Z eno besedo: večnega snega sploh ni, pač pa lahko rečemo, da so nekatere gore zmeraj s snegom pokrite. Zanimivo je, kako se sneg na visokih gorah spreminja. Najprej, ko zapade, se imenuje snežni poprh (nov sneg), ki razveseli slehernega smučarja. Ker je ta sneg tako rahel, kar zavisi od veliko zraka, ki ga vsebuje poprh, inra ta sneg malo vode, in sicer samo 10 odstotkov. Deset centimetrov debela snežna odeja bi dala, ko bi se stajala, vode samo 1 cm na debelo. Sneg pa zmeraj spet zapade na hribih in prejšnji ostane, če ga burja ne odnaša. Gora Jugspitze, ki je visoka 2600 m, je kar 342 dni v letu pokrita s snegom — torej le nekaj dni manj kot vse leto. Nanovo zapadli sneg pritiska na starega, stlači ga skupaj, časih je debel tudi šest metrov in tako pride sneg na drugo stopnjo: iz poprha nastane tako zvani zeleni sneg (Firn). Ta ima manj zralka, zato pa vsebuje več vode in sicer kakih 40 odstotkov. Iz tega snega nastane "večni sneg," ki vsebuje 60 odstotkov vode. In ko je slednjič čisto spodaj, se spremeni v ledeniški led, ki ima 90—100 odstotkov vode. Na ledeniku je od zgoraj navzdol večen 'pritisk, ki nastane iz mnogih plasti snega. Iz pritiska pa se razvija toplota. Ledenik začne "teči." Spodaj se izmika, se poriva v dolino, in kakor reka, ima tudi ta "ledena reka" svoje tokove, to se pravi, da se v sredi hitreje pretaka kakor ob straneh. Hitro se seveda to ne dogaja, vendar znese pri nas padec na leto 100 m. Slednjič je meja sne-žišča spodaj prekoračena. Medtem ko nad višino 2600 do 3000 m ni sončna toplota večja kot le toliko, da raztaja novi sneg, pa je spodaj tolikšna, da se ledeniški jezik spreminja v vodo, ki se kot ledeniški hudourniki iztekajo v dolino. Nekoč so izračunali, koliko časa traja, preden se snežinka z mogočnega ledenika, na primer, z Velikega Kleka, spremeni v kapljico vode, ki se v hudourniku odtaka dalje. To traja 200 do 300 let, tako so izračunali! 'Kdor živi v mestu, mu sneg ni kdovekaj všeč, saj je konec mestnega snega zmeraj le — žlobudra ali pljundra. V nižinah sneži največkrat pri 2 stopinjah pod in nad ničlo. To so tiste velike, vlažne snežinke, ki nimajo drugega opravka, ko da se brž raztajajo. Umljivo je, da imajo velike množine snega tudi svoj pomen. Že kot činiteljice podnebja in dalje za namakanje zemlje, kar je važno za gospodarstvo. Vremenoslovci in gradbeniki sp torej skupno trudijo, da proučavajo množine snega v gorovju. Zato stopijo ponekod v višini 1500 m posebne "opazovalnice snega," ki opazujejo med drugim debelino in trajanje snega. Na nemškem ozemlju je 500 takih opazovalnic. Zanimivo je opazovati učinek, zaradi nihanja podnebja na ledenikih. Dejstvo, da se v poslednjih 50 letih porinila meja snežišča navzgor je vzrok, da so se tudi ledeniki potisnili navzgor. S tem so se začeli tudi ledeniki nižati. Vendar kaže, da se podnebje ne bo več tako se grevalo, a kljub temu bo še dol go trajalo, preden bodo lede niki segali tako daleč navzdol kot so časih. WINNETOU F* nemikem Intnlki K. Mays J02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU C. Dlckens-O. Župančič S "Zelo čudno, res," je pripomnil doktor. "In-sedaj, če izvolite, greste lahko gori." "Kakor vi izvolite," je odgovoril gospod Blathers. Gospod Giles je korakal spredaj s svečo v roki, za njim gospod Los-berne in tik za njim policijska uradnika. Tako so šli v Olivero-vo spalnico. Oliver je bil dremal, a bil je videti slabejŠi in je imel hujšo vročino kot prej. Doktor ga je podpiral in tako je mogel nekaj minut v postelji sedeti; strmel je v tujce in ni razumel, kaj se godi — po vsej podobi se res ni zavedal, kje je in kaj je z njim. "Tole," je rekel gospod Los-berne tiho, a vendar precej razburjeno, "tole je fant, ki se je po nesreČil na travniku gospoda — Onga, tamle za našim vrtom, obstrelil z nastavljeno puško in je prišel davi v to hišo iskati pomoči ; nato ga je tista bistra glava tamle, tale gospod s svečo v roki kar meni nič tebi nič zgrabil in ga tako premikastil, da je bilo njegovo življenje v največji nevarnost, kar lahko kot izvedenec podpišem." Gospoda Blathers in Duff sta pogledala gospoda Gilesa, ko je bil tako priporočen njuni pozornosti. In zbeganemu hišniku so šle oči od teh dveh do Olivera in od Olivera do gospoda Losber-na in na obrazu sta se mu smešno mešala strah in osuplost. "Tega vendar ne boste tajili upam?" je rekel doktor in Olivera rahlo položil nazaj. "Vse to sem storil v . . . \ dobrem namenu, sir !" je odgovoril Giles. "Prav res sem mislil, da je tisti fant, drugače se ne bi bil z njim pečal. Saj nisem nečloveškega srca, sir!" "Ste mislili, da je bil — kate ri fant?" je vprašal starejš uradnik. "Ki so ga imeli tatje s seboj sir!" je odgovoril Giles. "Pra^ — prav gotovo so imeli fanta i sabo." "No, in mislite še tako?" je vprašaj Blathers. "Kako —mislim?" je vprašal Giles in glupo pogledal uradnika. "Ali mislite, da je to isti deček, vi butec?" je odgovoril gospod Blathers nestrpno. "Ne vem, prav res da ne vem," je rekel Giles s klavrnim obrazom. "Priseči bi ne mogel." "Kaj pa mislite?" je rekel gospod! Blathers. "Sam ne vem, kaj bi mislil," je odgovoril ubogi Giles. "Ne mislim, da je ta fant; res, prav gotovo se mi zdi, da ni; saj vidite, da ne more biti." "Ali se ga je ta možakar napil, sir?" je vprašal Blathers, obrnivši se k doktorju. "Vi ste mi pa res prava muha, vi!" se je obrnil h Gilesu z največjim prezirom gospod Duff. Med tem kratkim pogovorom je gospod Losberne Oliveru pretipal žilo; zdaj pa je vstal s stola poleg postelje in opomnil, če imajo gospodje uradniki glede te stvari še kake dvome, da naj stopijo mogoče v drugo sobo in zaslišijo še Brittlesa. Na ta nasvet so se preselili v sobo zraven, tja so poklicali gospoda Brittlesa, in ta je zaplel , sebe in svojega častitljivega ■ predstojnika v'tako mrežo no- - vih protislovij in nemogočno-sti, da ni pojasnil prav nobene , druge stvari kot črno temo v la- - stni glavi, izvzemši seve njegovo izpovedbo, da ne bi spoznal t pravega dečka, tudi če ga pri - tej priči postavijo preden j. 01 i- - vera da je imel samo zato za ti-> stega fanta, ker je rekel gospod - Giles, da je on tisti; in da je pred petimi minutami v kuhinji - sam gospod Giles priznal, da se i je najbrž malo prenglih. Poleg drugih duhovitih dom-, nev se je sprožilo tudi vpraša-i nje, ali je gospod Giles zares ko-s ga obstrelil. Ko so preiskali drugo pištolo, je prišlo na dan, da ni bilo v njej nevarnejšega naboja nego smodnik in papir. To odkritje je naredilo znaten vtis na-vse razen na doktorja, ki je nekaj minut prej potegnil kroglo iz nje. Na nikogar pa ni vplivalo to globlje nego na gospoda Gilesa samega, ki je bil že nekaj ur v strahu, da je ranil do smrti svojega bližnjega, in ki se je zdaj te nove misli hlastno oprijel in jo skušal na vse načine podkrepiti. Nazadnje »se u-radnika nista za Olivera več kdo ve kaj brigala, pustila sta v hiši chetrsyeskega stražnika, obljubila, da se jutri vrneta, ter odšla v mesto prenočevat. Drugo jutro je počil glas, da sta v Kingstanu zaprta dva moža, ujeta ponoči v sumljivih o-kolnostih. Zato sta se odpravila gospoda Blathers in Duff v Kingston. Natančnejša preiskava je seveda pokazala, kake so bile te sumljive okolnosti: našli so jih namreč, ko so spali pod kopico sena. Ta zločin pa, kakor je tudi hud, se kaznuje samo z zaporom, in usmiljeno oko angleških zakonov, počiva-je z enako ljubeznijo na vseh kraljevih podanikih, v tem brez vseh drugih dokazil še ne vidi dognanega dejstva, da je zakrivil spavač ali da so zakrivi-fj li spavači nasilen vlom in da je zapadel ali da so zapadli stem smrtni kazni. In tako sta se vrnila gospoda Blathers in Duff tako pametna, kakor sta odšla. Skratka — malo so še preiskovali, mnogo so še govorili, in sosednji razsodik je bil hitro pripravljen, prevzeti jamstvo za gospo Maylijevo in za gospoda Losberna, da se Oliver javi, ako bi ga kedaj sodišče poklicalo; Blathers in Duff sta dobila dve girieji nagrade ter se vrnila v London, vsak svojih misli o predmetu preiskave: zadnji gospod, ko je do dobra pretehtal vse okolnosti, se je nagibal k prepričanju, da je poskušeni vlom izšel iz Petove družine; prvi pa je priznal na isti podlagi vso zaslugo velikemu gospodu Conkeyu Chick-weedu. Oliver pa je polagoma okreval pod združeno oskrbo gospe Maylijeve, Roze in dobrodušnega gospoda Losberna. če nebo usliši iskrene molitve, izvirajoče, iz hvaležnega srca — in če ne usliši takih, kake naj usliši! — so padali blagoslovi, ki jih je klicala sirota na svoje dobrotnike, v njihove duše in-vlivali vanje mir in srečo. DVE IN TRIDESETO POGLAVJE Kako je Oliver srečno živel pri svojih ljubeznivih prijateljih. Oliver je mnogo trpel. Ne le, da ga je bolel prestreljeni ud in da je imel z njim dolgega otepanja, ga je več tednov popadala vročina in mraz, ker se je bil v dežju in na mrazu prehladih Zelo je oslabel od vsega tega. Nazadnje se je vendar polagoma obračalo na bolje in včasih je mogel s solzami v očeh povedati, kako globoko čuti dobroto prijaznih gospa in kako goreče upa, da bo lahko pokazal, ko popolnoma okreva, vsaj malo svojo hvaležnost — samo malo, da bi videli ljubezen in vdanost, ki mu polni srce — samo kaj malega, pa naj bo še tako neznatnega, bi rad storil, da bi jima dokazal, kako nista svoje prijaznosti zavrgli, in kako goreče si želi ubogi fant, ki sta ga s svojim usmiljenjem rešili bede, ali celo smrti, streči jima iz vsega srca in iz vse duše. "Ubogi dečko!" je dejala Roža, ko se je trudil Oliver nekega dne izraziti besede hvaležnosti, ki so mu silile na blede ustnice, "imel boš dovolj prilike, nama streči, če boš hotel. Na kmete pojdeva, in teta želi, da bi šel ti z nama. Mirni kraj, čisti zrak in vse radosti in lepote pomladi te bodo v nekoliko dneh popravile; in stotine malih poslov nama boš opravljal, kadar ti ne bo prizadevalo preveč napora." "Napora!" je vzkliknil Oliver. "O draga gospodična, da bi le mogel delati za vas; da bi vam le mogel pripraviti kako veselje . . . rože bi zalival, za ptičke bi skrbel, od jutra do večera bi skakal, samo da bi, bili z menoj zadovoljni! Kaj bi dal za to!" "Prav nič ti ni treba dati za to," je dejala smehljaje gospodična Maylijeva. "Zakaj, kakor sem ti prej le rekla, opravljal nam boš na- stotine malih poslov, in če boš pristoril samo polovico tega, kar sedaj obetaš, pa bom res srečna." "Srečni, gospodična!" je vzkliknil Olvier. "Kako prijazno govorite!" "Srečnejša, nego ti morem povedati," je odgovorila mlada dama. "Samo če pomislim, da je pripjbmoglia moja ljuba, dobra) teta rešiti človeka iz take bede, kakor si nam jo ti opisal, me prešine neizrekljiva radost, če pa še vem, da je tisti, ki je deležen njene dobrote in njenega usmiljenja, iskreno hvaležen in vdan, me to radosti, da si niti misliti ne moreš, kako. Ali me razumeš?" je vprašala, ko je opazila Oliverov zamišljeni obraz. "O, razumem, gospoidčna, razumem!" je odgovoril Oliver živahno. "Samo mislil sem, kako sem sedaj nehvaležen." "Komu?" je vprašala mlada dama. "Prijaznemu gospodu in ljubeznivi stari strežnici, ki sta si zame tolikanj prizadela," je odgovoril Oliver. "Ko bi vedela, kor hitro boš toliko pri moči, da boš prenesel potovanje." "Ali res, gospodična?" je vzkliknil Oliver ves vesel in kar obraz se mu je zasvetil. "Ne vem, kaj bom naredil od vese- lja, kadar zagledam njuna prijazna obraza." (Dalje prihodnjič) .„ -o-*- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Eksplozivni žarlci. Otto H. M oliv iz Piedmont, C al. je iznašel pripravo, katera združi sončno svetlobo in električno moč ter napravi iz tega žarek, ki povzroči razstrelim raznih razstrelilnih snovi na velika razdaljo. Morilci na debelo. V New Yorku so prijeli skupino morilcev, ki so morili kar na debelo. Med prijetimi so na sliki, zgoraj od leve na desno, Anthony (Duke) Maffetore in Abraham. (Pretty) Levim, spodaj pa Martin (Bugg&y) Goldstein in Seymour Magoon. Nad oblaki. — Na sliki vidite kako stopnjevaje se> bo dvignilo novo letalo, ki bo letelo v višini 30,000 čevljev. Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik" Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Prank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk., Vratar Anton Gregorač. Društvo žiboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Mike Kle-meričiC, tajnica Mary Otonitar, 1110 E 66th St.; zapisnikarica Julia Brezo var, blagajničarka Margaret Toma-žin; nadzorniki: Anthony J. Portuna, Lawrence Bandi. Louis Kraje. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju nji društvenih sejah. Frankie Drobnic, Louis Pajk; bolniški odbor: Math Kern, Prank Znidaršič Vinko Klemenčič; zdravnik dr. Kern Društveni urad v starem poslopju SND zgorej. Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v novem poslopju SND„ dvoran št. 1. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00, Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga. 1160 Addison Rd.; podpredsednik John Kra-šovcc, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadaorni odbor: John Znidaršič, John Mlakar in John Lo-kar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba kt. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je 1.00 mesečno. Za sprejem ali pre-ged novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES Predsednik Jtosepr Babnik, podpredsednik Joseph Susnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan, t SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blaga jničarka Catherine Perme, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik, nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-l.fica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Frietov, Marv Tekavec; lza klub društev SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st.. dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedelo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta. DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Albert Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl., zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat. Vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo ie sprejema člane od 16. do 45. leta. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: [ranjsko-Slovenska ff| Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG ,$5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota irna nad 35,000 člandv in članic v odrasiem ln mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu. Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI" se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporna organizaciji zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer ^ toko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko'od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku It. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V sluČnlu smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto ifplačnno v gotovini, BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in BOo na dan ali t5.00 na teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rt-zervo Izplačano v gotovini. ' ' Nad 70 tet stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. lete. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Novost za sv. birmo Botrom in botricam naznanjam, da sem ravnokar prejel zalogo najfinejših molitvenikov s krasnimi bisernimi platnicami "Pearl" za dekleta in fante. Ti molitveniki šo trajne vrednosti, ker so ne samo krasni, ampak tudi zelo trpežni. Takih še niste videli. V zalogi imam najfinejše rožne vence, zlate kot srebrne; isto tako križce z verižicami in drugo. Vse ye garantirano. Pridite in si oglejte. Cene nizke. JOŽE GRDINA 6121 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 6561 (kako srečen sem sedaj, vem, da bi bila vesela." "Tudi jaz vem, da," je odgo- vorila Oliverova dobrotnica. "In gospod Losberne je zadnjič obljubil, da te popelje k njim, ka- Oliver Twist C. nirkens-O. Žunančič POSAMEŽNI SEDEŽI NAPRODAJ SEDAJ NORTHERN OHIO OPERA ASSOCIATION PREDSTAVLJA METROPOLITAN OPERA Association iz New Torka Edward Johnson, General Manager, Edward Zeigler, Ass'nt Gen. Manager, Earle R. Lewis, Ass'nt Gen. Manager Od 8. do 13. aprila v mestnem avditoriju ________ . __ . PONDELJEK, AIDA _____ APRIL 8 TANNHAEUSER aS LABOHEME april* IO CARMEN aSK MADAME BUTTERFLY PETEK POPOLDNE, APRIL IZ TRISTAN UNI) ISOLDE PETEK VEČER, APRIL 12_________ LATRAVIATA saOBriPQP3 LA GIOCONDA a^rVTŠ Cene sedežem $1. $2, $3, $4, $5, $6, brez davka (Če naročite po poŠti, pridenite kuverto z znamko za nazaj) UNION BANK OF COMMERCE Main Banking Lobby E. Ninth at Euclid, MAin 8300 Urad odprt od 9 dop. do 6:80 pop. dnevno. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo iii vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson gOT8_ Imamo naprodaj 2J000 GALON OHIJSKEGA CONCORD VINA v vaSem galonu 69