UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 52:21



Izobraževalni program osnovne šole /



ŠPORT / PREDMET Izobraževalni program osnovne šole s 520 prilagojenim predmetnikom za osnovno 2 . 7

/



šolo s slovenskim učnim jezikom na .8 narodno mešanem območju slovenske 1

Istre

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za osnovno

šolo z italijanskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju slovenske

Istre

Izobraževalni program osnovne šole s

prilagojenim predmetnikom za

dvojezične osnovne šole na narodno

mešanem območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje,

Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje



OBVEZNI PREDMET



1 Izobraževalni program osnovne šole | šport

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: šport

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

105 105 105 70 70 64



Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

87,5 105 105 70 70 64



Prilagojeni predmetnik za dvojezično osnovno šolo na narodno mešanem območju Prekmurja

4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred

87,5 87,5 70 70 70 64



PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: Špela Bergoč, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Boštjan Avguštin, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana; Urška Jaroš, Osnovna šola Destrnik - Trnovska vas; Polona Klopčič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Zoran Kos, Osnovna šola Beltinci; Danijela Ledinek, Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd; Nives Markun Puhan, Zavod Republike Slovenije za šolstvo; Maja Medvešek, I. gimnazija v Celju; Tanja Müller, Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled; mag. Bojan Novak, Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče; Barbara Ogrin, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik; dr. Matej Plevnik, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju; Vesna Pogelšek Lavrenčič, Vrtec Mavrica Izola; Darja Krivec, Zavod Republike Slovenije za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-

nacrti/Ucni-nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_sport_2025.pdf



CIP

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 243326211

ISBN 978-961-03-0978-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025, določil učni načrt šport za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za dvojezične osnovne šole na narodno mešanem območju Prekmurja in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA ....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 11

DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE .............................................. 12

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 13

GIBALNA UČINKOVITOST .................................. 14

GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE ............................ 16

Osnove gibanja, gimnastika in atletika ......... 17

Elementarne in male športne igre ................ 19

Plesne dejavnosti ......................................... 21

Gibalne/športne dejavnosti v naravnem in

grajenem okolju ........................................... 22

POMEN GIBANJA IN ŠPORTA ............................ 23

ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE ...... 26

TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE ............................................. 29

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA ..........30

GIBALNA UČINKOVITOST .................................. 31

GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE ............................ 33

Gimnastika ................................................... 33

Atletika ........................................................ 35

Športne igre ................................................. 36

Plesne dejavnosti ......................................... 37

Gibalne/športne dejavnosti v naravnem in

grajenem okolju ........................................... 38

POMEN GIBANJA IN ŠPORTA ............................ 39

ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE ...... 42

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 45

Opredelitev predmeta.................................. 45

Gibalna učinkovitost .................................... 45

Gibalno/športno znanje ............................... 46

Pomen gibanja in športa .............................. 47

Odgovorno ravnanje in sodelovanje ............. 48

PRILOGE ............................................... 51





5


2

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

8

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Pouk športa pomembno prispeva k celostnemu razvoju otroka in mladostnika. Namen predmeta je razvoj in ohranjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter usvajanje gibalnega/športnega znanja ob upoštevanju telesnih in osebnostnih značilnosti, razumevanje gibanja in športa ter usvajanje življenjskih veščin. S spodbujanjem redne, organizirane in kakovostne športne vadbe pomembno prispevamo k oblikovanju celovite osebnosti in odnosov. Pouk športa je zasnovan tako, da se prepletajo in povezujejo telesni, gibalni, senzorni, miselni, čustveni in socialni razvojni procesi.

Učenca sistematično vključujemo v proces usvajanja in doseganja gibalne pismenosti kot ene od ključnih razvojnih nalog.





Slika 1: Struktura učnega načrta predmeta šport med gradniki gibalne pismenosti



9 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

/



Gibalna pismenost je podlaga za redno gibalno/športno udejstvovanje. Cilji predmeta šport so zato usmerjeni v 520 usvajanje znanja in spretnosti posameznih športnih panog in disciplin ter učencu ponujajo priložnosti za 2.7 pridobivanje kakovostnih gibalnih izkušenj in gibalne raznovrstnosti..81

Šport kot učni predmet:

» vpliva na zdrav in optimalen razvoj,

» kompenzira negativne učinke gibalne nedejavnosti in psihičnih obremenitev,

» osvešča o zdravih življenjskih navadah,

» ima pomembno doživljajsko vrednost,

» spodbuja k doseganju boljših učnih dosežkov tudi pri drugih predmetih.

Načini poučevanja naj spodbujajo pri učencu zavzetost, vedoželjnost, ustvarjalnost, sodelovanje v skupini in oblikovanje vrednot.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Strokovno načrtovan in voden pouk športa naj temelji na rednem spremljanju in vrednotenju doseganja ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu. V proces učenja je učenec vključen kot soustvarjalec pri načrtovanju in spremljanju doseganja ciljev ter vrednotenju dosežkov. Načrtno izbrane didaktične strategije naj spodbujajo razvoj višjih ravni mišljenja in s tem samoregulacijo učenja. Učenec naj ima možnost na podlagi kakovostne povratne informacije izboljšati svoje znanje ter si ob podpori učitelja zastaviti vedno nove osebne cilje. S tem prevzema soodgovornost za usvojeno raven znanja in sposobnosti. Učitelj z zgledom in pozitivno naravnanostjo ustvarja varno in spodbudno učno okolje. Učencu omogoča, da se preizkuša v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, na igriv način, na podlagi poskusov in napak in z vključevanjem v tvegane dejavnosti v nadzorovanih pogojih.

Pouk športa naj poudarja praktično doživljajsko vrednost gibanja in športa, ki jo učitelj smiselno dopolnjuje s teoretičnimi podlagami in spoznanji.

Za zagotavljanje vseživljenjskega znanja so v predmetne cilje smiselno umeščeni skupni cilji področij: jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, digitalna kompetentnost ter podjetnost.

Šola ob rednih urah pouka vsako leto organizira pet športnih dni. Organizira tudi preverjanje znanja plavanja v 6. razredu.

Šola ponudi šolo v naravi s poudarkom na učenju plavanja; ponudi lahko tudi šolo v naravi z zimskimi ali drugimi gibalnimi/športnimi dejavnostmi v naravi. Udeležba učencev v šoli v naravi je prostovoljna, vendar priporočljiva.



10 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE /

5

2

0

2

.

Učni načrt predmeta šport je temeljni dokument načrtovanja, poučevanja in vrednotenja znanja. Učnociljna 7

.

8

naravnanost in izbirnost dopuščata avtonomijo šoli in učitelju, a hkrati od njiju zahtevata odgovornost za 1

ustrezno izbiro didaktičnih strategij, učnih metod in oblik, organizacijskih pristopov, vsebin in dejavnosti ter načinov preverjanja in ocenjevanja doseženih standardov znanja učenca.

Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se v procesu učenja povezujejo cilji vseh štirih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa, odgovorno ravnanje in sodelovanje.

Pri izvajanju pouka športa moramo upoštevati predpisana normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost.



11 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





ŠPORT





DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


5


2

:

2

1

/

/

/



GIBALNA UČINKOVITOST 5202.7.81

OBVEZNO



OPIS TEME

Tema gibalna učinkovitost opredeljuje cilje, z doseganjem katerih učenec razvija in ohranja svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moč, gibljivost, hitrost, natančnost, vzdržljivost). Tako lahko različne gibalne naloge izvaja bolj učinkovito, ekonomično in z manj napora.

V temo so vključeni tudi cilji, z doseganjem katerih učenec spoznava pristope za razvijanje gibalne učinkovitosti ter ozavešča doživljanje lastnega napora med izvajanjem gibalne/športne dejavnosti oziroma vadbe.

Namen teme je dvig gibalne učinkovitosti posameznika. Višja raven gibalne učinkovitosti učencu omogoča višjo kakovost gibanja ter doseganje boljših rezultatov.

Učitelj vsako leto spremlja rezultate gibalne učinkovitosti svojih učencev v primerjavi z vrednostmi vrstnikov v populaciji in to upošteva pri načrtovanju pouka.

Gibalna učinkovitost je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj mladostnika je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje.



CILJI

Učenec:

O: razvija gibalne in funkcionalne sposobnosti do stopnje, ki mu omogoča učinkovito reševanje gibalnih izzivov in igralnih situacij;



(5.1.2.1 | 3.1.4.2 | 3.1.3.3)

O: izvaja gibalne/športne dejavnosti v zmerni do visoki intenzivnosti;

O: preizkuša različne gibalne dejavnosti in vaje za ogrevanje (raztezne, krepilne in aktivacijske vaje);



(3.2.4.1)

O: izvaja vaje v zaključnem delu ure (raztezne in sprostilne);



(3.2.3.2)

O: izvaja vaje za zdravo telesno držo, spoznava vaje za stabilizacijo trupa in sklepov ter nevtralizacijo negativnih vplivov sodobnega načina življenja;



(3.2.1.4 | 3.2.4.1)



14 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

O: / se uči ustrezne tehnike dihanja glede na vrsto in intenzivnost vadbe; 520

O: 2 spoznava, da število ponovitev, amplituda giba, sprememba ritma in tempa vplivajo na učinkovitost vadbe; .7

(5.3.5.1) 8.



1

O: se preizkuša v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, tudi tveganih, z namenom ugotavljanja svojih zmožnosti.



(3.1.2.3 | 5.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

skladno s stopnjo svojega telesnega in gibalnega razvoja:

» pravilno izvede vaje in naloge za razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti;

» pri dolgotrajni vadbi zmerne do visoke intenzivnosti uspešno razporedi napor;

» samostojno izbere in v ustreznem zaporedju pravilno izvede vaje za ogrevanje;

» samostojno izbere in pravilno izvede raztezne in sprostilne vaje v zaključnem delu ure.



TERMINI

◦ zdrava telesna drža ◦ koordinacija ◦ vzdržljivost ◦ ravnotežje ◦ natančnost ◦ moč ◦ hitrost ◦ gibljivost ◦ raztezne vaje ◦ krepilne vaje ◦ aktivacijske vaje ◦ sprostilne vaje ◦ ogrevanje



15 Izobraževalni program osnovne šole | šport





5


2

:

2

1

/

/



GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE /

5

2

0

2

.

7

.

8

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tema gibalno/športno znanje predstavlja cilje, ki opredeljujejo, katero in kako kakovostno gibalno/športno znanje naj učenec usvoji ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Cilji teme gibalno/športno znanje so v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razdeljeni v štiri skupine:

1. osnove gibanja, gimnastika in atletika,

2. elementarne in male športne igre,

3. plesne dejavnosti,

4. gibalne/športne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju.

Namen teme je povezovanje in nadgradnja gibalnega/športnega znanja, usvojenega v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in njegova uporaba oz. prilagoditev različnim situacijam in okoljem. Učenec je uspešen, ko v skladu s svojo gibalno učinkovitostjo usvoji ustrezno kakovost izvajanja gibalnih vzorcev in spretnosti ter osnovno tehnično in taktično znanje posamičnih in ekipnih športov.

Učitelj načrtno spremlja napredovanje znanja učencev in to upošteva pri načrtovanju pouka. Učencem z več predznanja pripravi zahtevnejše naloge, za gibalno manj kompetentne učence in učence s težavami v gibalnem razvoju pa načrtno prilagodi učne metode in poti usvajanja znanja.

Gibalno/športno znanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje.



16 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

OSNOVE GIBANJA, GIMNASTIKA IN ATLETIKA /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 8

Učenec:

O: izbira in povezuje temeljne gibalne vzorce za reševanje gibalnih izzivov;



(3.1.4.2 | 5.1.2.1)

O: izboljšuje nadzor svojega telesa v različnih položajih in gibanjih, ki jih izvaja v različnih smereh, ravneh in oseh ter na različnih orodjih; izbirno: tudi brez opore;

O: izpopolnjuje tehniko varnega doskoka pri preskokih, skokih v globino in seskokih z orodja; spoznava tehniko varnega padanja in spretnega vstajanja;



(3.2.4.1)

O: izpopolnjuje osnovne prvine športne gimnastike:akrobatske in ritmične prvine,skoke in preskoke, vese in opore,prvine na ožji površini;

O: usvaja tehniko osnovnih skokov z male prožne ponjave;

O: izvaja prvine ritmične gimnastike z različnimi pripomočki;

O: izpopolnjuje tehniko teka in se uči prilagajati tempo glede na razdaljo ali trajanje teka;

O: se uči teči čez različne ovire in se preizkuša v štafetnih tekih;

O: izpopolnjuje tehniko različnih skokov;

O: izpopolnjuje tehniko različnih metov.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

OSNOVE GIBANJA

skladno s svojo gibalno učinkovitostjo temeljne gibalne vzorce pokaže tako, da nadzorovano in koordinirano:

» spleza po različnih plezalih preko telesne višine;

» ritmično preskakuje kolebnico na različne načine.

GIMNASTIKA

skladno s svojo gibalno učinkovitostjo nadzorovano in tehnično pravilno:

» izvede gibanje v različnih smereh in okrog različnih osi (preval naprej in preval nazaj po strmini, premet

vstran,  stoja na lopaticah, odriv v stojo na rokah/stoja na rokah), zadrži položaj razovno, poveže izbrane prvine v sestavo;



17 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

» na ožji površini/gredi izvede hojo, skoke, obrate, drže in seskok, poveže izbrane prvine v sestavo; 52/

0

» .2

naskoči na orodje v oporo čepno/preskoči orodje raznožno ali skrčno; 7

.

8

» 1

koleba v vesi in opori, seskoči z orodja, samostojno izvede vzmik v prilagojenih pogojih;

» izvede skok stegnjeno/osnovne skoke z male prožne ponjave;

» izvede/poveže prvine ritmične gimnastike s poljubnim pripomočkom v sestavo (dekleta).

ATLETIKA

skladno s svojo gibalno učinkovitostjo in tehnično pravilno:

» prikaže vaje za izpopolnjevanje tehnike teka;

» steče v visoki hitrosti z visokega in nizkega štarta skladno s štartnimi povelji;

» pri dolgotrajni izmenjavi teka in hoje oz. pri dolgotrajnem teku v pogovorni intenzivnosti uspešno

razporedi napor;

» skoči v daljino z zaletom in v višino s prekoračno tehniko;

» vrže žogico ali žvižgača z mesta/z zaletom.



TERMINI

◦ tekališče ◦ odrivna noga ◦ odrivno mesto ◦ prestop ◦ štoparica ◦ srčni utrip ◦ položaj telesa ◦ gred ◦ švedska klop ◦ drog ◦ bradlja ◦ koza ◦ letvenik ◦ žrd ◦ švedska skrinja ◦ mala prožna ponjava ◦ odrivna deska ◦ štartna povelja ◦ ročenja ◦ noženja ◦ kloni



18 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

ELEMENTARNE IN MALE ŠPORTNE IGRE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 8

Učenec:

O: uporablja in povezuje temeljne gibalne vzorce in gibalne spretnosti v štafetnih, ekipnih, borilnih in drugih elementarnih igrah;



(5.1.2.1)

O: usvaja osnovne tehnične in taktične elemente brez žoge in z žogo v napadu in obrambi v malih ekipnih športnih igrah: mala košarka, mala odbojka, mali nogomet, mali rokomet;

O: usvaja osnovne tehnične in taktične elemente v igrah z loparji, npr. badminton, namizni tenis, tenis, street racket, speedminton;

O: spoznava in razvija svojo igralno učinkovitost; sodeluje in prispeva po svojih zmožnostih;



(5.3.1.1)

I: spoznava druge ekipne športne igre, npr. teeball, dvoranski hokej (florball), ultimativni frizbi, baseball;

I: prireja pravila pogojem, znanju in interesom (so)igralcev ali ustvarja svojo igro.



(5.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

tehnično pravilno in skladno s pravili malih športnih iger izvede/uporabi osnovne tehnične in taktične elemente v prilagojeni igralni situaciji ali v igri.

MALA KOŠARKA:

vodenje, zaustavljanje, pivotiranje, podaja, dvokorak, met na koš, odkrivanje, pokrivanje nasprotnika z žogo in brez žoge, postavitev v napadu in obrambi;

MALA ODBOJKA:

zgornji in spodnji odboj posamično/v izmenjavi, spodnji servis, sprejem servisa, postavitev v napadu in obrambi;

MALI NOGOMET:

podaja, sprejem, vodenje, zaustavljanje žoge, udarec na vrata z mesta/v gibanju, postavitev v obrambi in napadu, odkrivanje in pokrivanje igralca z žogo ali brez nje;

MALI ROKOMET:

držanje žoge, komolčna podaja, lovljenje žoge, vodenje, strel na gol, odkrivanje in pokrivanje igralca z žogo ali brez žoge, postavitev v napadu in obrambi;



19 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

/



IGRE Z LOPARJI: 5202. bekhend in forhend posamično /v daljši izmenjavi.7.81

TERMINI

◦ napad ◦ obramba ◦ igralno mesto ◦ tehnični elementi



20 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

PLESNE DEJAVNOSTI /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 8

Učenec:

O: usklajuje gibanje z ritmom in tempom sam, v paru in skupini;

O: z ustvarjalnim gibom se izraža, komunicira in plesno ustvarja na določeno temo sam, v paru in skupini ob glasbi ali brez nje;



(3.1.1.1 | 1.3.3.1 | 1.3.4.1)

O: spoznava in usvaja različne otroške, ljudske, družabne in moderne plese sam, v paru ali skupini;

I: preizkuša različne oblike skupinske vadbe, npr. aerobika, joga, pilates, tabata;

I: se uči uporabiti korake različnih plesnih zvrsti, jih povezati in ustvariti lastno koreografijo.



(5.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» zapleše izbrane ljudske plese na glasbeno spremljavo usklajeno v paru ali skupini/v prilagojenih pogojih;

» zapleše osnovne slike izbranih družabnih plesov ob glasbi, usklajeno v paru/v prilagojenih pogojih;

» sestavi in zapleše koreografijo skladno z glasbeno spremljavo.



TERMINI

◦ ritem ◦ tempo ◦ ljudski plesi ◦ družabni plesi ◦ plesna drža ◦ koreografija



21 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V NARAVNEM IN /

5

2

GRAJENEM OKOLJU 0

2

.

7

.

8

1

CILJI

Učenec:

O: usvaja znanje plavalnih tehnik, nadvodnega obrata in skoka na glavo, izpopolnjuje svoje znanje po programu Naučimo se plavati;



(3.2.4.1)

O: se udeleži preverjanja znanja plavanja v 6. razredu; neplavalec se udeleži plavalnega tečaja in izpopolnjuje znanje plavanja do stopnje plavalca oz. izpopolnjuje znanje po programu Naučimo se plavati;



(3.2.4.1)

O: se udeleži planinskih pohodov po označenih lahkih planinskih poteh ali izbirno po zahtevnih planinskih poteh;

I: raziskuje možnosti gibalnih/športnih dejavnosti, ki mu jih ponujata naravno in grajeno okolje v različnih letnih časih, in spoznava, kaj in koliko zmore, npr. zimske dejavnosti, vodne dejavnosti, športi na kolesih, urbani športi, športno plezanje, orientacija v naravi, borilne veščine; med njimi izbira tiste, ki manj škodujejo okolju (deluje trajnostno).



(3.2.1.3 | 2.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» v izbrani plavalni tehniki preplava 50 metrov in med plavanjem opravi nalogo za varnost, neprekinjeno

plava 10 minut v globoki vodi;

» prehodi označeno lahko/zahtevno planinsko pot v enakomernem tempu z vmesnimi postanki;

» učinkovito, varno in skladno s pravili sodeluje v izbrani gibalni/športni dejavnosti.



TERMINI

◦ planinska pot ◦ markacija ◦ zavesljaj z rokami ◦ udarec z nogami ◦ skok v vodo ◦ klinasto vijuganje ◦ zavoj



22 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/



POMEN GIBANJA IN ŠPORTA /

5

2

0

2

.

7

.

8

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tema pomen gibanja in športa dopolnjuje in osmisli razumevanje tem gibalna učinkovitost in gibalno/športno znanje. Učenec ob izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti pridobiva pomembne informacije, ki mu pomagajo razumeti širši kontekst gibanja in športa ter njunega vpliva na zdravje in dobrobit.

Namen teme je spodbujanje učenja z razumevanjem. Cilji so usmerjeni v razumevanje:

» športnega izrazoslovja, pravil, sodniških znakov,

» odzivanja telesa na napor,

» vloge spremljanja, analize in vrednotenja dosežkov v gibalni učinkovitosti in gibalnem znanju,

» pomena hidracije, uravnotežene prehrane ter vloge počitka,

» vpliva redne in dovolj intenzivne gibalne/športne vadbe na gibalno učinkovitost, zdravje in dobrobit.

Učitelj cilje teme pomen gibanja in športa načrtno vplete v pouk športa tako, da z njimi razloži, pojasni, podkrepi in osmisli praktične dejavnosti.

Pomen gibanja in športa je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter odgovorno ravnanje in sodelovanje.



CILJI

Učenec:

O: razvija zmožnost izražanja z rabo športnega izrazoslovja;



(1.1.2.2)

O: spoznava pravila pri športnih dejavnostih, npr. pravila pri atletiki in gimnastiki, pravila malih športnih iger, plesni bonton in osnovne sodniške znake;

O: spoznava značilnosti gibalnih/športnih dejavnosti in okolij, v katerih se te izvajajo, npr. plovnost;

O: spoznava pomen znanja plavanja za življenje in elemente samoreševanja;



(3.2.4.1)



23 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/



kompasom; 02.7 (3.1.4.2 | 3.2.4.2).81 O: O: / se uči prepoznati zahtevnost planinske poti, spoznava okolico ob zemljevidu, določa strani neba s 52



spoznava načine merjenja gibalne učinkovitosti ter športnega rezultata kot možnost za spremljanje lastnega

napredka; spoznava gibalne in funkcionalne sposobnost kot dejavnike gibalne učinkovitosti;



(3.1.3.1)

O: spremlja odzivanje telesa na napor, npr. srčni utrip, dihanje, potenje, počutje;

O: spoznava vpliv redne, zmerno do visoko intenzivne športne vadbe na zdravje in dobrobit, tudi kot nevtralizacijo negativnih posledic sodobnega načina življenja, npr. gibalne nedejavnosti, dolgotrajnega sedenja, prekomerne rabe digitalnih naprav;



(4.4.3.1 | 3.2.1.1)

O: spoznava pomen hidracije in uravnotežene prehrane ob gibalnih/športnih dejavnostih ter vlogo počitka in spanja za zdrav celostni razvoj;



(3.2.2.1 | 3.2.3.1 | 3.2.3.3)

O: raziskuje priložnosti v šoli in okolici kraja bivanja za aktivno preživljanje prostega časa, tudi v naravi.



(3.2.1.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

pri gimnastiki, atletiki, plesu, malih športnih igrah, pohodništvu, plavanju in izbrani gibalni/športni dejavnosti:

» prepozna/poimenuje osnovne položaje telesa in načine gibanja ter športne pripomočke in orodja, ki jih

uporablja;

» upošteva dogovorjena pravila elementarnih in malih športnih iger, spremlja in šteje rezultat;

» poimenuje ples, se postavi v ustrezno plesno držo, upošteva plesni bonton;

» prepozna/poimenuje tehnike plavanja in položaj za varnost;

» upošteva oznake za varne planinske poti; zna določiti strani neba; pojasni vpliv hoje na zdravje in dobrobit;

» zna izmeriti srčni utrip in veličine dosežkov (čas dejavnosti, dolžina zaleta, dolžina in višina skoka ter

dolžina meta, premagana razdalja);

» opredeli svoje višje in nižje vrednosti merjenja gibalne učinkovitosti ter sklepa o možnih razlogih;

» pozna nekatere/različne naloge za izboljšanje gibalne učinkovitosti in jo razume kot pomemben dejavnik

zdravega življenjskega sloga.



24 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ 2 merjenje ◦ uravnotežena prehrana ◦ počitek ◦ napor ◦ potenje ◦ pospešeno dihanje ◦ srčni utrip ◦ zdrav

.

7

življenjski slog ◦ pravila igre ◦ nadomeščanje tekočine ◦ mišica ◦ sklep 81.



25 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/



ODGOVORNO RAVNANJE IN /

5

2

0

2



SODELOVANJE .

7

.

8

1



OBVEZNO



OPIS TEME

Tema odgovorno ravnanje in sodelovanje vključuje cilje, s katerimi učenec skozi različne gibalne/športne dejavnosti oblikuje osebnostne lastnosti ter razvija veščine sodelovanja in odgovornega ravnanja.

Namen teme je ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja in avtentičnih situacij, v katerih učenec:

» razvija strpnost in sprejema različnost,

» spoznava pomen varne športne vadbe,

» dosega zastavljene cilje s trudom in vztrajnostjo,

» prepoznava napor kot pomemben dejavnik napredka,

» skozi napake pridobiva nove izkušnje in znanje,

» pri dejavnostih v naravi oblikuje odnos do narave in okolja kot posebne vrednote.

Odgovorno ravnanje in sodelovanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca naj se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter pomen gibanja in športa.



CILJI

Učenec:

O: oblikuje osebnostne lastnosti: samozavest, zaupanje sebi in drugim, odločnost, samostojnost, borbenost, vztrajnost pri premagovanju naporov;



(3.1.2.2 | 5.2.2.1 | 5.2.2.2)

O: razvija veščine sodelovanja, vodenja, pomoči, strpnosti, pripadnosti, empatije, sprejemanja različnosti in zdrave tekmovalnosti;



(3.3.3.1 | 3.3.4.1 | 5.3.4.1)

O: razvija veščine športnega obnašanja (fair play), spoznava dogovorjena pravila, protokole in bonton različnih športnih področij, npr. pravila FIS, plesni bonton, planinski bonton, gozdni bonton, kulturo obnašanja na športnih prireditvah, je kritičen do nešportnih potez;



(3.1.2.1 | 2.1.2.1 | 5.3.4.2 | 1.1.5.1 | 3.3.1.1)



26 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

O: / spoznava, kako poskrbeti za svojo varnost in varnost drugih pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih v 52



naravnih in grajenih okoljih: ustrezna osebna in druga športna oprema, ogrevanje in umirjanje, pravilna 02. izvedba, nevarnosti pri skakanju v vodo, zaščita pred soncem in insekti;7.8 (3.2.4.2 | 3.2.4.1)1



O: ozavešča higienska pravila, povezana z vadbo;

O: spoznava načine pomoči sošolcu in/ali varovanja sošolca pri izvajanju gibalnih nalog;



(3.3.5.1)

O: ozavešča vlogo dotika in kontakta pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih in spoštuje osebne meje, npr. kontakt pri športnih in borilnih igrah, vadba v paru ali skupini, dotik/prijem pri plesu;



(3.3.4.2)

O: razvija odgovoren odnos do narave, okolja in lokalne skupnosti, skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;



(3.3.5.3 | 2.1.3.1 | 2.4.3.1)

O: ozavešča občutek zadovoljstva ob uspehu po vloženem naporu ter doživlja sprostitveni vpliv športne vadbe;



(3.1.1.1 | 3.2.1.2 | 3.2.1.1)

O: rešuje gibalne izzive, samostojno, odgovorno in ustvarjalno se prilagaja spremembam, premaguje strah pred novim in neznanim, obvladuje negotovost in tveganje;



(3.1.2.3 | 5.3.2.2 | 5.1.2.1)

O: se uči odgovorno ravnati ob nesreči: poskrbeti za svojo varnost in varnost ponesrečenca, poklicati pomoč;



(3.3.5.1 | 3.3.5.2 | 3.3.5.3)

I: spoznava značilnosti in zanimivosti različnih gibalnih/športnih dejavnosti ter njihovo vlogo v družbi in pri razvijanju narodne identitete.



(3.3.5.3 | 1.2.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» ravna skladno s pravili športnega obnašanja (fair play);

» ravna samozaščitno: upošteva varnostna pravila v naravnem in grajenem okolju, uporablja varno osebno

in drugo športno opremo glede na vrsto gibalne/športne dejavnosti in razmere;

» ve, kje je skakanje v vodo varno, in pozna elemente samoreševanja;

» ravna skladno z načeli varovanja narave.



TERMINI

◦ osebna higiena ◦ medsebojna pomoč ◦ bonton ◦ prva pomoč ◦ varovanje narave ◦ osebna športna oprema ◦ druga športna oprema ◦ varnost ◦ športno obnašanje (fair play) ◦ tekmec



27 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

8

1



28 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





ŠPORT





TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


5


2

:

2

1

/

/

/



GIBALNA UČINKOVITOST 5202.7.81

OBVEZNO



OPIS TEME

Tema gibalna učinkovitost opredeljuje cilje, z doseganjem katerih učenec razvija in ohranja svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moč, gibljivost, hitrost, natančnost, vzdržljivost). Tako lahko različne gibalne naloge izvaja bolj učinkovito, ekonomično in z manj napora.

V temo so vključeni tudi cilji, z doseganjem katerih učenec spoznava pristope za razvijanje gibalne učinkovitosti ter ozavešča doživljanje lastnega napora med izvajanjem gibalne/športne dejavnosti oziroma vadbe.

Namen teme je dvig gibalne učinkovitosti posameznika. Višja raven gibalne učinkovitosti učencu omogoča višjo kakovost gibanja ter doseganje boljših rezultatov.

Učitelj vsako leto spremlja rezultate gibalne učinkovitosti svojih učencev v primerjavi z vrednostmi vrstnikov v populaciji in to upošteva pri načrtovanju pouka.

Gibalna učinkovitost je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj otroka in mladostnika je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalno/športno znanje, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje.



CILJI

Učenec:

O: izboljšuje gibalne in funkcionalne sposobnosti do stopnje, ki mu omogoča učinkovito izvajanje različnih gibalnih nalog, tudi dolgotrajnejših, reševanje gibalnih izzivov in igralnih situacij;



(3.1.4.2 | 5.1.2.1 | 3.1.3.3)

O: izvaja gibalne/športne dejavnosti v zmerni do visoki intenzivnosti;

O: se ogreva glede na namen vadbe (raztezne, krepilne in aktivacijske vaje);



(3.2.4.1 | 5.1.2.2)

O: spoznava in izvaja različne metode raztezanja in tehnike sproščanja v zaključnem delu ure;



(3.2.3.2)

O: izbira in izvaja vaje za zdravo telesno držo, stabilizacijo trupa in sklepov ter nevtralizacijo negativnih vplivov sodobnega načina življenja; se uči pravilnega rokovanja z bremeni;



(3.2.1.4 | 3.2.4.1)



31 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

O: / preizkuša različne tehnike dihanja glede na vrsto in intenzivnost vadbe ter ugotavlja, katere pripomorejo k 520

boljši učinkovitosti vadbe; 2

.

7

O: . preizkuša, kako vadbene spremenljivke (število ponovitev, breme/sile, amplituda giba, sprememba ritma in 81

tempa) vplivajo na učinkovitost vadbe;



(5.3.5.1)

O: se preizkuša v različnih gibalnih/športnih dejavnostih, tudi tveganih, z namenom ugotavljanja svojih zmožnosti.



(3.1.2.3 | 5.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

skladno s stopnjo svojega telesnega in gibalnega razvoja:

» pravilno izvede vaje in naloge za razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti;

» pri dolgotrajni vadbi zmerne do visoke intenzivnosti  uspešno razporedi napor;

» samostojno izbere in pravilno izvede sklop vaj za splošno in specialno ogrevanje glede na namen vadbe;

» glede na obremenjene mišične skupine samostojno izbere in pravilno izvede raztezne  in sprostilne vaje v

zaključnem delu ure;

» samostojno izbere in pravilno izvede vaje za stabilizacijo trupa.



TERMINI

◦ športna vadba ◦ intenzivnost vadbe ◦ obseg vadbe ◦ trajanje obremenitve ◦ aerobna vadba ◦ anaerobna vadba ◦ gibalna učinkovitost ◦ gibalne sposobnosti ◦ funkcionalne sposobnosti ◦ zdrava telesna drža ◦ stabilizacija



32 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/



GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE /

5

2

0

2

.

7

.

8

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tema gibalno/športno znanje predstavlja cilje, ki opredeljujejo, katero in kako kakovostno gibalno/športno znanje naj učenec usvoji ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Cilji teme gibalno/športno znanje so v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju razdeljeni v pet skupin:

1. gimnastika,

2. atletika,

3. športne igre,

4. plesne dejavnosti,

5. gibalne/športne dejavnosti v naravnem in grajenem okolju.

Namen teme je nadgradnja osnovnega tehničnega in taktičnega znanja posamičnih in ekipnih športov do stopnje, da ga učenec uporabi v različnih gibalnih/športnih dejavnostih. To vpliva na ohranjanje potrebe po gibanju, željo za vključevanje v šport in trajno povezanost z gibanjem in športom.

V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju učitelj program navpično stopnjuje s širjenjem nabora vsebin in poglabljanjem znanja. Pri tem izkoristi priložnosti za transfer znanja med gibalnimi/športnimi dejavnostmi. Glede na interese učencev in zmožnosti šole postopoma uvaja možnost izbire nekaterih učnih vsebin in dejavnosti. Učencem z več predznanja pripravi zahtevnejše naloge, za gibalno manj kompetentne učence in učence s težavami v gibalnem razvoju pa načrtno prilagodi učne metode in poti usvajanja znanja.

Učitelj načrtno spremlja napredovanje v znanju učencev in to upošteva pri načrtovanju pouka.

Gibalno/športno znanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, pomen gibanja in športa ter odgovorno ravnanje in sodelovanje.



GIMNASTIKA



CILJI

Učenec:

O: izpopolnjuje in povezuje osnovne prvine športne gimnastike: akrobatske in ritmične prvine,skoke in preskoke,vese in opore,prvine na ožji površini;

O: izpopolnjuje tehniko osnovnih skokov z male prožne ponjave; izbirno: se preizkuša v zahtevnejših skokih;



33 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

O: / izpopolnjuje tehniko varnega doskoka pri preskokih, skokih v globino, seskokih z orodja; 52



(3.2.4.1) 0

2

.

7

O: . izpopolnjuje prvine ritmične gimnastike z različnimi pripomočki in jih povezuje v sestavo (dekleta); 8

1

O: razvija estetiko gibanja pri izvajanju gimnastičnih prvin.



(1.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

skladno s svojo gibalno učinkovitostjo nadzorovano in tehnično pravilno:

» poveže tri izbrane akrobatske prvine (npr. preval naprej ali nazaj, premet vstran, stoja na rokah, stoja na

lopaticah, stoja na rokah s prevalom naprej) in tri ritmične prvine (drža, obrat, skok) v sestavo;

» na gredi poveže hojo, obrate, skoke, drže in seskok v sestavo;

» naskoči na orodje v oporo čepno/preskoči orodje raznožno ali skrčno;

» koleba v vesi in opori, seskoči z orodja, samostojno izvede vzmik v prilagojenih pogojih;

» izvede osnovne skoke z male prožne ponjave, od katerih je eden z obratom okrog vzdolžne osi;

» poveže prvine ritmične gimnastike s poljubnim pripomočkom v sestavo (dekleta).



TERMINI

◦ akrobatske prvine ◦ ritmične prvine ◦ gimnastično orodje ◦ pripomočki ritmične gimnastike ◦ sestava



34 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

ATLETIKA /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 8

Učenec:

O: izpopolnjuje tehniko kratkih in daljših tekov po atletskih pravilih in preizkuša različne taktike teka;

O: se uči predati štafetno palico;

O: izpopolnjuje tehniko skokov po atletskih pravilih: skok v daljino, skok v višino;

O: izpopolnjuje tehniko metov po atletskih pravilih: met žogice ali žvižgača; se uči suvati kroglo ali težko žogo.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

skladno s svojo gibalno učinkovitostjo, atletskimi pravili in tehnično pravilno:

» teče v visoki hitrosti na kratke razdalje iz nizkega štarta;

» pri dolgotrajni izmenjavi teka in hoje/dolgotrajnem teku v pogovorni intenzivnosti uspešno razporedi

napor;

» skoči v daljino z izmerjenim zaletom in v višino s prekoračno tehniko/tehniko flop;

» vrže žogico ali žvižgača z zaletom ter sune težko žogo/kroglo;

» preda štafetno palico med tekom v predajnem prostoru.



TERMINI

◦ atletske discipline ◦ faze tehnike skokov ◦ faze tehnike metov ◦ atletska orodja ◦ pogovorna intenzivnost



35 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

ŠPORTNE IGRE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 8

Učenec:

O: izpopolnjuje osnovne tehnične in taktične elemente brez žoge in z žogo v napadu in obrambi v ekipnih športnih igrah: košarka, odbojka, nogomet/futsal in rokomet;

I: izpopolnjuje osnovne tehnične in taktične elemente brez žoge in z žogo v napadu in obrambi v tekmovalnih različicah ekipnih športnih iger, npr. košarka 3 x 3, odbojka na mivki;

O: izpopolnjuje tehnične in taktične elemente v napadu in obrambi v igrah z loparji, npr. badminton, namizni tenis, tenis, street racket, speedminton;

O: spoznava in razvija načine za izboljšanje svoje igralne učinkovitosti, s katero prispeva k skupnemu cilju;



(5.3.1.1)

I: spoznava in izpopolnjuje druge ekipne športne igre, npr. teeball, dvoranski hokej (floorball), ulitmativni frizbi, baseball;

I: prireja pravila pogojem, znanju in interesom (so)igralcev ter ustvarja svojo igro.



(5.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

tehnično pravilno in skladno s pravili športnih iger uporabi osnovne tehnične in taktične elemente v prilagojeni igralni situaciji/v igri:

» košarka: 3 : 3, 4 : 4;

» odbojka: 4 : 4 (na skrajšanem igrišču), 6 : 6;

» nogomet/futsal: 3 + 1, 4 + 1;

» rokomet: 4 + 1,  6 + 1;

» igre z loparji: bekhend in forhend v daljši izmenjavi, servis, postavitev na igrišču.



TERMINI

◦ napad ◦ obramba ◦ igralno mesto ◦ tehnični elementi ◦ taktični elementi ◦ igralna učinkovitost



36 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

PLESNE DEJAVNOSTI /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 8

Učenec:

O: usklajuje plesne gibe z ritmom, tempom in taktom sam, v paru in skupini;

O: z ustvarjalnim gibom se izraža, komunicira in plesno ustvarja sam, v paru in skupini ob glasbi ali brez nje; pri tem je pozoren na skladnost in estetiko gibanja;



(3.1.1.1 | 1.3.3.1 | 1.3.4.1)

O: povezuje nove plesne slike in izpopolnjuje znanje družabnih in modernih plesov;

O: preizkuša različne oblike skupinske vadbe, npr. aerobika, joga, pilates, tabata;

I: se uči sestaviti kratko plesno koreografijo in jo uskladiti z zunanjim ritmom.



(5.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» zapleše izbrane družabne plese ob glasbi, usklajeno v paru/v prilagojenih pogojih;

» sestavi in zapleše koreografijo skladno z glasbeno spremljavo.



TERMINI

◦ ritem ◦ tempo ◦ takt ◦ standardni plesi ◦ latinsko-ameriški plesi ◦ moderni plesi ◦ plesna smer ◦ skupinska vadba ◦ koreografija



37 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V NARAVNEM IN /

5

2

GRAJENEM OKOLJU 0

2

.

7

.

8

1

CILJI

Učenec:

O: se udeleži planinskih pohodov po označenih lahkih planinskih poteh ali izbirno po zahtevnih planinskih poteh;

I: raziskuje možnosti in izpopolnjuje znanje različnih gibalnih/športnih dejavnosti v naravnem in grajenem okolju v različnih letnih časih in spoznava, kaj in koliko zmore, npr. zimske dejavnosti, vodne dejavnosti, športi na kolesih, urbani športi, športno plezanje, orientacija v naravi, borilne veščine; med njimi izbira tiste, ki manj škodujejo okolju (deluje trajnostno);



(3.2.1.3 | 2.3.2.1)

I: usvaja znanje plavalnih tehnik, nadvodnega obrata in skoka na glavo, izpopolnjuje svoje znanje po programu Naučimo se plavati; neplavalec se udeleži plavalnega tečaja.



(3.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» prehodi označeno lahko/zahtevno planinsko pot v enakomernem tempu z vmesnimi postanki;

» učinkovito, varno in skladno s pravili sodeluje v izbrani gibalni/športni dejavnosti;

» v izbrani plavalni tehniki preplava 50 metrov in med plavanjem opravi nalogo za varnost, neprekinjeno

plava 10 minut v globoki vodi.



TERMINI

◦ planinska pot ◦ markacija ◦ tempo hoje ◦ orientacija ◦ plavalne tehnike ◦ nadvodni obrat



38 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/



POMEN GIBANJA IN ŠPORTA /

5

2

0

2

.

7

.

8

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tema pomen gibanja in športa dopolnjuje in osmisli razumevanje teme gibalna učinkovitost in gibalno/športno znanje. Učenec ob izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti pridobiva pomembne informacije, ki mu pomagajo razumeti širši kontekst gibanja in športa ter njunega vpliva na zdravje in dobrobit.

Namen teme je spodbujanje učenja z razumevanjem. Cilji so usmerjeni v razumevanje:

» športnega izrazoslovja, pravil, sodniških znakov,

» odzivanja telesa na napor,

» vloge spremljanja, analize in vrednotenja dosežkov v gibalni učinkovitosti in gibalnem znanju,

» pomena hidracije, uravnotežene prehrane ter vloge počitka,

» vpliva redne in dovolj intenzivne gibalne/športne vadbe na gibalno učinkovitost, zdravje in dobrobit,

» načrtovanja vadbe glede na osebne cilje.

Učitelj cilje teme pomen gibanja in športa načrtno vplete v pouk športa tako, da z njimi razloži, pojasni, podkrepi in osmisli praktične dejavnosti.

Pomen gibanja in športa je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca je pomembno, da se cilji te teme uresničujejo v povezavi s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter odgovorno ravnanje in sodelovanje.



CILJI

Učenec:

O: izpopolnjuje zmožnost izražanja z rabo športnega izrazoslovja;



(1.1.2.2)

O: nadgrajuje poznavanje pravil pri športnih dejavnostih, npr. pri atletiki, gimnastiki, pravil športnih iger, plesni bonton in sodniške znake;

O: spoznava značilnosti gibalnih/športnih dejavnosti in okolij v katerih se te izvajajo, npr. gravitacija, trenje, vzgon;



39 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/



pripravljenosti, spoznava osnove orientiranja v naravi; 02.7 (3.2.4.2 | 5.2.3.1).81 I: O: / se uči načrtovati planinski pohod z upoštevanjem zahtevnosti poti, vremenskih razmer, opreme in telesne 52



spoznava pomen znanja plavanja za življenje in elemente samoreševanja;



(3.2.4.1)

O: ozavešča pomen rednega spremljanja gibalne učinkovitosti; spremlja in analizira svoje rezultate, jih primerja s populacijskimi vrednostmi in poveže ugotovitve z značilnostmi biološkega razvoja v puberteti; spoznava dejavnosti za izboljšanje;



(3.1.3.1)

O: spoznava vzroke in posledice odzivanja telesa na napor, primerja različne športne dejavnosti glede na vrednost srčnega utripa; pri tem uporablja digitalno tehnologijo in je pozoren na varnost osebnih podatkov;



(4.4.2.1)

O: ozavešča pomen redne, zmerno do visoko intenzivne športne vadbe za zdravje in dobrobit, tudi kot nevtralizacijo negativnih posledic sodobnega načina življenja, npr. nedejaven življenjski slog, dolgotrajno sedenje, prekomerna raba digitalnih naprav, prekomerno hranjenje, stres;



(3.2.1.1 | 3.2.5.1 | 4.4.3.1)

O: ozavešča pomen hidracije, uravnotežene prehrane in termoregulacije ob povečanih telesnih obremenitvah ter vlogo regeneracije, počitka ter spanja za zdrav celostni razvoj; spoznava tveganje pri uporabi prehranskih dodatkov ter škodljivih substanc;



(3.2.2.1 | 3.2.3.1 | 3.2.3.3)

I: glede na gibalno učinkovitost in interes išče možnosti vključevanja v športne dejavnosti v šoli in okolici kraja bivanja.



(3.2.1.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

pri gimnastiki, atletiki, plesu, športnih igrah, pohodništvu, plavanju in izbrani gibalni/športni dejavnosti:

» prepozna/poimenuje položaje in gibanja telesa, tehnične in taktične elemente, športne pripomočke in

orodja ter procese;

» upošteva pravila športnih panog, prepozna/prikaže osnovne sodniške znake, spremlja in šteje rezultat;

» prepozna takt in glasbo za določeni ples, šteje na glasbo, poimenuje ples, se postavi v ustrezno plesno

držo, poimenuje plesne slike, upošteva plesni bonton;

» prepozna/poimenuje tehnike plavanja in položaj za varnost;

» v naravnem okolju se orientira s pomočjo zemljevida; utemelji vpliv hoje na zdravje in dobrobit;

» razlikuje intenzivnost in trajanje pri aerobni in anaerobni vadbi glede na izmerjeni srčni utrip;



40 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

» primerja svoje dosežke pri merjenju gibalne učinkovitosti, pojasni razloge za razlike in vrednoti stopnjo 52/

svoje gibalne učinkovitosti; 0

2

.

7

» pozna naloge za izboljšanje gibalne učinkovitosti in jo razume kot pomemben dejavnik zdravega 8.

1

življenjskega sloga.



TERMINI

◦ poraba energije ◦ načrt vadbe ◦ termoregulacija ◦ uravnotežena prehrana ◦ prehranski dodatki ◦ hidracija ◦ srčno-žilni sistem ◦ dihalni sistem ◦ največja poraba kisika ◦ mišične skupine ◦ sklepi ◦ sedentarnost ◦ škodljive navade ◦ odzivanje telesa na napor ◦ zakonitosti športne vadbe ◦ sodniški znaki



41 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/



ODGOVORNO RAVNANJE IN /

5

2

0

2



SODELOVANJE .

7

.

8

1



OBVEZNO



OPIS TEME

Tema odgovorno ravnanje in sodelovanje vključuje cilje, s katerimi učenec skozi različne gibalne/športne dejavnosti oblikuje osebnostne lastnosti ter razvija veščine sodelovanja in odgovornega ravnanja.

Namen teme je ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja in avtentičnih situacij, v katerih učenec:

» razvija strpnost in sprejema različnost,

» spoznava pomen varne športne vadbe,

» dosega zastavljene cilje s trudom in vztrajnostjo,

» prepoznava napor kot pomemben dejavnik napredka,

» skozi napake pridobiva nove izkušnje in znanje,

» pri dejavnostih v naravi oblikuje odnos do narave in okolja kot posebne vrednote.

Odgovorno ravnanje in sodelovanje je ena izmed štirih enakovrednih tem učnega načrta, prepletanje katerih omogoča razvoj gibalne pismenosti. Za vsestranski razvoj učenca naj se cilji te teme uresničujejo v povezavi in vzporedno s cilji drugih tem: gibalna učinkovitost, gibalno/športno znanje ter pomen gibanja in športa.



CILJI

Učenec:

O: oblikuje in spremlja razvoj osebnostnih lastnosti: samozavest, zaupanje sebi in drugim, odločnost, samostojnost, borbenost, vztrajnost pri premagovanju naporov, tudi ob utrujenosti, neugodju ter športnih neuspehih in porazih;



(3.1.2.2 | 5.2.2.1 | 5.2.2.2 | 3.1.3.3)

O: nadgrajuje veščine sodelovanja, vodenja, pomoči, strpnosti, pripadnosti, empatije, sprejemanja različnosti in zdrave tekmovalnosti;



(3.3.3.1 | 5.3.4.1 | 1.2.3.1 | 3.3.4.1)

O: sodeluje v športnih dejavnostih skladno s pravili športnega obnašanja (fair play), ozavešča dogovorjena pravila, protokole in bonton različnih športnih področij, npr. pravila FIS, plesni bonton, planinski bonton, gozdni bonton, kulturo obnašanja na športnih prireditvah; oblikuje svoja stališča do negativnih strani športa, npr.



42 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

poseganje v naravo, nešportne poteze, nasilje v športu, zlorabe, doping, nezdrave navade; 5/

(3.1.2.1 | 2.1.2.1 | 5.3.4.2 | 1.1.5.1 | 1.2.1.5 | 2.2.2.1) 022



.

O: 7

ozavešča načela varne športne vadbe pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih: ustrezna osebna in druga .

8

1

športna oprema, ogrevanje in umirjanje, pravilna izvedba, postopnost, spremljanje odzivov telesa na napor, nevarnosti pri skakanju v vodo, zaščita pred soncem in insekti;



(3.2.4.1 | 3.2.4.2)

O: upošteva higienska pravila, povezana z vadbo;

O: izpopolnjuje načine pomoči in/ali varovanja sošolca pri izvajanju gibalnih nalog;



(3.3.5.1)

O: ozavešča vlogo dotika in kontakta pri različnih gibalnih/športnih dejavnostih in spoštuje osebne meje, npr. kontakt pri športnih in borilnih igrah, vadba v paru ali skupini, dotik/prijem pri plesu;



(3.3.4.2)

O: razvija odgovoren odnos do narave, okolja in lokalne skupnosti, skrbi za ohranitev naravne in kulturne dediščine;



(3.3.5.3 | 2.1.3.1 | 2.4.3.1)

O: ozavešča občutek zadovoljstva ob uspehu po vloženem naporu, doživlja sprostitveni vpliv športne vadbe ter oblikuje odgovoren odnos do lastnega telesa in zdravja;



(3.1.1.2 | 3.2.1.2 | 3.2.1.1)

O: rešuje gibalne izzive samostojno, odgovorno in ustvarjalno, se prilagaja spremembam, premaguje strah pred novim in neznanim, obvladuje negotovost in tveganje;



(3.1.2.3 | 3.1.5.1 | 5.1.2.1 | 5.3.2.2 | 5.2.2.1)

O: se uči odgovorno ravnati ob nesreči: poskrbeti za svojo varnost in varnost ponesrečenca, poklicati pomoč;



(3.3.5.1 | 3.3.5.2 | 3.3.5.3)

I: raziskuje značilnosti in zanimivosti različnih gibalnih/športnih dejavnosti ter spoznava njihovo vlogo v družbi in razvijanju narodne identitete.



(3.3.5.3 | 1.2.5.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» ravna skladno s pravili športnega obnašanja (fair play) in kritično ovrednoti športno in  nešportno

obnašanje;

» ravna samozaščitno: pozna/predvidi nevarnosti, upošteva varnostna pravila v naravnem in grajenem

okolju, uporablja varno osebno in drugo športno opremo glede na vrsto gibalne/športne dejavnosti  in razmere;

» pozna/prikaže osnovne postavitve in prijeme pri varovanju;

» ve, kje je skakanje v vodo varno, pozna elemente samoreševanja;



43 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

» ravna skladno z načeli varovanja naravne in kulturne dediščine. 52/

0

2

.

7

.

1

TERMINI 8

◦ ukrepanje ob nezgodi ◦ športno obnašanje (fair play) ◦ nešportno obnašanje ◦ telesna samopodoba ◦ gibalno samozavedanje ◦ varovanje ◦ tekmec



44 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 8



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje

ISCA. (b. d.). Physical literacy for life. https://physical-literacy.isca.org

Kovač, M., Jurak, G. (2017). Gibalna pismenost, gibalna izobraženost, gibalna kompetentnost, kaj pa je to?

Slofit. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gfzaca6

Houser, N., Kriellaars, D. (2023). “Where was this when I was in Physical Education?” Physical Literacy enriched pedagogy in a quality physical education context. Frontiers in Sports and Active Living.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e5ntu4n

Mercer, S., Hockly, N., Stobart, G., Gale, N. L. (b. d.). Global skills: creating empowered 21st century citezens, Oxford University Press.

Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p

OECD. (2019). OECD Future of education 2030. Making Physical Education Dynamic and Inclusive for 2030.

International Curriculum Analysis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/elyun8f

Pišot, R. (2004). Vloga in pomen gibalne/športne dejavnosti v šolskem obdobju. Zdrava šola, 1, 24–27.

Vass, Z., Boronyai, Z. in Csányi, T. (b. d.). European framework of quality physical education. Hungarian School

Sport Federation. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wgspb6

Ydo, Y. (2021). Physical literacy on the global agenda. UNESCO IBE.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8nu2dqt



GIBALNA UČINKOVITOST



Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje

Bačanac, L. (2016). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (130-147). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.



45 Izobraževalni program osnovne šole | šport





5


2

:

2

1

/

/

/



Hansen Sandseter, E. H. (2009). Characteristics of risky play. Journal of Adventure Education and Outdoor 520 Learning, 9 (1), 3-21. https://doi.org/10.1080/14729670802702762 2.7.8 Lasan, M., Cerar, K. (2010). Dihanje in zdravje . Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.1

Marjanovič Umek, L. (2019). Razvojna psihologija: Izbrane teme (2. zv.). Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p

Newell, K. M. in Liu, Y.-T. (2012). The functions of learning and the acquisition of motor skills (with reference to sport). Open Sports Sciences Journal, 5(Suppl 1-M3), 17-25.

SLOfit (b. d.). Letna poročila SLOfit. https://www.slofit.org/letna-porocila

Stanley, J. in Krakauer, J. W. (2013). Motor skill depends on knowledge and facts. Frontiers.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il9i5mg

Šarabon, N. (2007). Vadba ravnotežja in sklepne stabilizacije. V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 278-289). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Škof, B., Kalan, G. (2016). Razvoj živčnega sistema: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 305-320 ). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Škof, B., Kotnik, P. (2016). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 374-302). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Škof, B. (2016). Gibanje in gibalni razvoj: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 322-343 ). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Škof, B. (2016). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mladostništvu: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 344-375 ). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Young, W. in Rogers, N. (2013). Effects of small-sided game and change-of-direction training on reactive agility and change-of-direction speed. Journal of Sports Science, 32(4), 307–314.

https://doi.org/10.1080/02640414.2013.82323



GIBALNO/ŠPORTNO ZNANJE



Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje

Bačanac, L. (2016). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva: V B. Škof in N. Bratina (ur.). Šport po meri otrok in mladostnikov (130-147). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Besal, S. (2024). Vadba borilnih veščin za otroke in mladostnike. Šport, 72 (1/2), 42-53.



46 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

/



Bricelj, A., Gorečan, S., Bolković, T., Čuk, I. (2007). Skoki z male prožne ponjave. Univerza v Ljubljani, Fakulteta 520 za šport, Inštitut za šport.2.7.8 Bulca, Y., Czimek, J. (2019). Rasti z odbojko. Projektni priročnik za učitelje . Luxemburg Confederation European 1

de Volleyball. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9k5k918

Dežman, B. (2004). Košarka za mlade igralce in igralke. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Erčulj, F., Bergant, B., Gašparin, D., Sila, A. (2019). Košarka v obdobju osnovne šole. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Fuchs, B. (2006). Ljudski plesi v osnovni šoli: priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje. Zavod RS za šolstvo.

Kapus, J., Šajber, D. in Štirn, I. (2012). Začetno učenje plavanja, Učenje osnovnih plavalnih tehnik, nadvodnih obratov in osnovnega skoka na glavo v vodo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport. https://eucenje.fakultetazasport.si

Kapus, J., Štirn, I., Zorko, A. (2024). Kravl, prsno, hrbtno? Začetnik lahko plava na vsaj še 20 drugih načinov.

Slofit nasvet, 8 (3), 32-42. https://www.slofit.org/slofit-nasvet

Kondrič, M. (2003). Igra z loparjem – ustvarjalni dialog z rokami v šoli. Šport, 51 (4), 3-6, priloga.

Kondrič, M., Potočnik, Ž. L., Jurak, G. (2023). Igre z loparji za šolo in prosti čas. Slofit nasvet,

7(2). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rb9e4xi

Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p

Novak, D., Kovač, M., Bertoncelj, J., &Čuk, I. (2021). Gimnastična abeceda. (2. dop. izd.). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2019). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Petermanec, M. (1999). Pripravljamo se na pouk športne vzgoje. Nogomet. Zavod RS za šolstvo.

Škof, B. (2010). Atletski praktikum. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Zadražnik, M., Curk, P. (2003). Mini in mala odbojka. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Zaletel, P. in Kovač. M. (2024). Praktični napotki za poučevanje ritma. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k85e1a8

Zaletel, P. (2024).Video učni pripomoček za poučevanje plesa. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c68or8y



POMEN GIBANJA IN ŠPORTA



Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje



47 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

/



Bolković, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M. , Novak, D. (2002). Izrazoslovje v gimnastiki. Osnovni položaji in 520 gibajnja I. del. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Inštitut za kineziologijo.2.7.8 Jolles, D. D. in Crone, E. A. (2012). Training the developing brain: A neurocognitive perspective. Frontiers in 1

Human Neuroscience.

Gerževič, M., in Dobnik, M. (2024). Gibalno–kognitivna vadba: praktična delavnica. E-

sinapsa. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8koy2ai

Kristan, S. (2012). Športni in terminološki slovar. Delovni izvod za širšo strokovno razpravo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Light, Moderate and Vigorous Activity. (2024). South Dacota State University

Extension. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dhkcohn

Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p

Myer, G. D., Faigenbaum, A. D., Edwards, N. M., Clark, J. F., Best, T. M. in Sallis, R. E. (2014). Sixty minutes of what? A developing brain perspective for activating children with an integrative exercise approach. British Journal of Sports Medicine.

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.). 24 urno gibalno

vedenje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s784yaz

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.). Piramida telesne dejavnosti in uravnotežena

vadba. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/moq0a99

Planinska zveza Slovenije. (b. d.). Ko se izgubimo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5772ov6

Planinska zveza Slovenije. (b. d.). Planinske poti v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fn47rjm

Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62(1), 76-99.



ODGOVORNO RAVNANJE IN SODELOVANJE



Drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje

Bizjak Slanič, K., Kovač, M. (16.10. 2024). Kaj je tvegana igra. Slofit nasvet, 9(1), 36-41.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vmsbioz

Bizjak Slanič, K. (2023). Ob dobri pripravi in opremi je v gorah pomembno tudi primerno obnašanje. SLOfit

nasvet, 7(2), 32-33. https://www.slofit.org/slofit-nasvet

Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za mlade športnike. Zavod za fair play in strpnost v športu.

Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za trenerje, organizatorje in športne pedagoge. Zavod za fair play in strpnost v športu.



48 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

/



Fleischman, M., Hosta, M. Smerdu, M. (2004). Fair play za starše. Zavod za fair play in strpnost v športu. 5202. Gremo s kolesom. 10 zapovedi. (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/unl3wyf 7.81 Hosta, M. (2007). Etika športa: manifest za 21. stoletje (str. XII, 153). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Hosta, M. (2018). Playness pedagogika za razigrano in razmigano učenje (1. izd., str. 139). Playness, izobraževanje in razvoj.

Kapus, J., Kovač, M. (2024). Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini. Slofit nasvet, 8(3), 9-

15. https://www.slofit.org/slofit-nasvet

Kapus, J., Kovač, M. (2024). Usvajanje zmožnosti samoreševanja, prepoznavanja utapljajočega in varnega

nudenja pomoči utapljajočemu. Slofit nasvet, 8(4), 48-60. https://www.slofit.org/slofit-nasvet

Kapus, J., Kovač, M. (2024). Zmožnost presoje, kdaj varno v vodo. Slofit nasvet, 8(4), 41-

47. https://www.slofit.org/slofit-nasvet

Markun Puhan, N. (2015). Učenje varnega padanja na različnih stopnjah poučevanja športne vzgoje. V Š.

Bergoč (ur.). Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi (str. 64-76). pos-pouka-os-sport.pdf

Masleša, S. (2023). Nekaj pogledov na športno vadbo otrok na lokalni ravni. V M. Plevnik, T. Škorc in M. Tuš (ur.). Izzivi in priložnosti športa za vse v lokalni skupnosti: 17. kongres športa za vse: zbornik prispevkov (str. 68-70). Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2024). V gozdu spoštujmo gozdni bonton.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7dof5kt

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (2024). Skrbno z gozdom. https://www.gov.si/teme/skrbno-

z-gozdom/

Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Učni načrt: Osnovna šola. Športna vzgoja. Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yyup78p

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Smernice za telesno dejavnost in sedeče

vedenje. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pjtkn7u

Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zimski športi in rekreacija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xelbkph

Planinska zveza Slovenije. (2018). Kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta ali se

izgubimo. https://www.pzs.si/novice.php?pid=12720

Planinska zveza Slovenije. (2022). Ko se izgubimo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5772ov6

Združenje planinskih organizacij alpskega loka-CAA (2018). Priporočila za varnost na visokih turah.

https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=163

Radi, P., Kovač, M., Starc, G.(2016). Problematika sedentarnosti, sedenja v šoli in predlagane rešitve. Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije. Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.



49 Izobraževalni program osnovne šole | Šport

5

2

:

2

1

/

/

/



Rutar Ilc, Z. (2011). Poučevanje za razumevanje. Sodobna pedagogika, 62(1), 76-99. 5202. Stanley, J. in Krakauer, J. W. (2013). Motor skill depends on knowledge and facts.7.8 Frontiers. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/il9i5mg 1

World Helth Organisation. (2020). WHO guidelines on physical activity and sedentary

behaviour. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0t05o5a

Wormhoudt, R., Savelsbergh, G. J. P., Teunissen, J. W. in Davids, K. (2018). The athletic skills model: Optimizing talent development through movement education. Routledge.

10 FIS pravil za vedenje na smučišču in pri teku na smučeh. (b. d.). GRS Maribor.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/otwkxkg



50 Izobraževalni program osnovne šole | Šport





5


2

:

2

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



PRILOGE 8



51 Izobraževalni program osnovne šole | Šport