Ml ZA PTICE IN NARAVO kozača vrtni strnad veliki skovik velika uharica sokol selec kosec bela štorklja beločeli deževnik mali klinkač koloma Monitoring populacij ciljnih vrst: Kako gre pticam zadnja tri leta? //Borut Rubinič 1: Območja popisov določenih ciljnih vrst ptic v gnezdilveni sezoni 2006. Popisna območja vre t, ki niso omenjena v legendi, se prekrivajo s popisnimi območji določenih vrst v legendi, pripravil: Borut Rubinič Gnezditvena sezona se je letos končala, gnezdilke so že zamenjale vsaj perje, večina pa tudi življenjski prostor- popihale so jo na toplo, v zemljepisne širine, zapisane z manjšimi številkami. Življenjsko okolje smo povečini zamenjali tudi ljubitelji ptic - terensko opravo za udobje pisalne mize, daljnogled in teleskop pa za računalnike in zapiske. Terenski popisovalci ptic ste bili tudi letos marljivi in številni popisi, ki smo jih opravili v okviru DOPPS, so dodobra napolnili različne mape in fas-cikle z izpolnjenimi popisnimi obrazci. Za nami je že tretje leto organiziranega vseslovenskega monitoringa populacij ciljnih, v glavnem ogroženih vrst ptic, predvsem tistih, ki so bile ključne pri postavljanju kriterijev za območja IBA (mednarodno pomembna območja za ptice) in SPA (posebna območja varstva). Tri leta spremljanja številčnosti ptic seveda ni veliko, vsekakor občutno premalo, da bi lahko zgolj na podlagi tega obdobja govorili karkoli gotovega o populacijskih trendih posameznih vrst. O trendih populacij lahko bolj zanesljivo govorimo šele, ko njihovo številčnost spremljamo več let. Večletno spremljanje populacij Nekatere vrste v DOPPS-u spremljamo že več časa, deset ali celo več let, delo pa nadaljujemo v okviru tekočega projekta »Monitoring populacij ciljnih vrst ptic«. To so bela štorklja, zlatovranka, navadna čigra, beločeli deževnik in črnočeli srakoper, delno pa še kosec, velika uharica ter kozača. Podatki o številčnosti in deloma gnezditvenem uspehu opisanih vrst so na voljo v glavnem zaradi redkosti in lokalne razširjenosti vrst (npr. zlatovranka, črnočeli srakoper, čigra, beločeli deževnik) ali pa tradicionalnosti akcij štetja določenih vrst (kosec, velika uharica, bela štorklja). Oba dejavnika sta povezana tudi s posebnim interesom posameznih raziskovalcev ali lokalnih skupin za te vrste in njihovo ohranjanje. A širše poznavanje trenda populacij posameznih vrst v Sloveniji je žal še vedno bolj izjema kot pravilo. Celovitejše podatke imamo za nekatere vrste v glavnem na lokalni ali regionalni ravni - npr. trend populacije kosca na Cerkniškem jezeru ali Ljubljanskem barju, črnočelega srakoperja na Šentjernejskem polju, navadne čigre v bazenih za odpadne vode pri Ormožu. V sklopu monitoringa populacij ciljnih vrst ptic (na IBA in SPA območjih) pa kljub omenjenim izjemam prevladujejo vrste, ki jih pred letom 2004 nismo v širšem obsegu nikoli sistematično popisovali. Zate vrste (tabela na strani 21) smo v zadnjih treh letih pridobili izjemno dragocene podatke o njihovi številčnosti, razširjenosti in v manjšem obsegu tudi gnezditveni ali selitveni ekologiji na območjih popisov. V mnogih primerih smo potrdili prejšnje pilotske ocene stanja njihovih populacij, v nekaterih primerih pa ugotovili, da je njihovo populacijsko stanje bodisi bistveno slabše bodisi celo nekoliko boljše, kot se je predvidevalo pred popisi. Metode popisov V zad njih treh sezonah smo popisovali vsega 26 izbranih vrst ptic. Za vsako izmed izbranih vrst smo natančno določili popisna območja, način popisa (popisne metode), popisni interval in število popisnih dni. Vse omenjene spremenljivke morajo skozi vse obdobje monitoringa ostati nespremenjene, 32 Svet ptic da so podatki med leti med seboj primerljivi. Tako popisna območja kot tudi metode štetja se za različne vrste ptic razlikujejo. Pri popisu vrtnih strna-dov preštejemo na primer spontano pojoče samce na določenem območju (ang. area count), medtem ko pojoče samce belovratih muharjev, srednjih detlov, hribskih škrjancev ali pisanih penic štejemo na popisnih poteh (transektih) določene dolžine. Spet drugače štejemo kozače ali podhujke, ki jih na enakomerno razporejenih točkah cestne popisne poti štejemo z metodo izzivanja s posnetkom (ang. play-back method). Popolnoma drugačno je štetje kolonijskih vrst (npr. navadne čigre), vrst skalnih sten (npr. sokola selca) ali selečih se ptic (npr. monitoring ujed). Rezultati štetja v letošnji sezoni Podrobnejši strokoven članek z rezultati monitoringa bo v kratkem objavljen v reviji Acrocepha-lus, ob tej priložnosti pa naj nanizam le nekaj preprostih ugotovitev. Obilica slabega vremena, predvsem pa nekaj močnih neurij, je letos spomladi, še bolj kot že prejšnji dve sezoni, močno vplivala na gnezditveni uspeh nekaterih vrst. Za belo štorkljo je bila letošnja gnezditvena sezona najslabša v zadnjih osmih letih, podobno je bilo z navadno čigro in beločelim deževnikom. Na Sečoveljskih solinah je bilo sicer zabeleženih rekordnih 40 parov beločelih deževnikov, a njihov gnezditveni uspeh je bil zaradi številnih neurij, ki so uničila gnezda, izredno majhen. Visoka voda na Cerkniškem jezeru je vplivala na tamkajšnjo številčnost koscev - letos je bilo na tem območju zabeleženih le 22 pojočih samcev, kar je daleč najmanj v zadnjih 15 letih. Sicer pa je bilo v vsej Sloveniji koscev približno toliko kot zadnje tri sezone (nekaj nad 300 pojočih samcev). Na Ljubljanskem barju smo jih zabeležili 171, skoraj 70 več kot v letu 2004, ko je populacija padla na vsega 104 pojoče samce. Na skupinskih popisih velike uharice vsako leto odkrijemo kak nov gnezdeči par. Tokrat smo jo kot gnezdilko prvič registrirali v Triglavskem narodnem parku, trije pari pa gnezdijo v neposredni bližini parka in ga uporabljajo kot lovišče. Na istem območju smo letos popisali tudi kar 11 parov sokolov selcev, na bližnjem območju IBA na Jelovici pa še nadaljnje štiri pare. Številčnost kozač v gnezditveni sezoni na Javorni-kih in v Kočevskem rogu je bila letos povprečna. V nekoliko presenetljivem številu pa smo jih našli na Pokljuki - tod se je na 14 popisnih točkah odzvalo 6 samcev, dva samca pa smo izzvali tudi na Jelovici. V poplavnih gozdovih - lokah ob Muri in v Krakovskem gozdu smo potrdili predhodne ocene visokih gostot belovratih muharjev, v najbolj ohranjenih delih (npr. pragozdni ostanek v Krakovskem gozdu) smo zabeležili tudi do 16 pojočih samcev na kilometer popisne poti. Nekoliko nas je presenetilo število velikih skovi-kov na Krasu, saj smo jih po predhodnih ocenah pričakovali več. Skupno se je na celotnem IBA območju na posnetke oglašanja odzvalo 234 samcev. Na Krasu smo letos s skoraj podvojeno močjo popisovali t udi vrtne strnade, a smo našteli zgolj 5 7 pojočih samcev, kar ponovno potrjuje naše domneve o drastičnem zmanjšanju populacije. Usmerjene temeljne ekološke raziskave, ki smo jih opravili skupaj s popisom pojočih samcev ter pogovori s kolegi iz naravnega parka Učka v Istri na Hrvaškem, kjer je vrsta še vedno precej številčna, kažejo na to, da je glavni razlog za upad števila vrtnih str-nadov pri nas izginjanje polodprte kraške krajine zaradi zaraščanja z grmovjem in drevjem 2: Glavni razlog izginjanja vrtnih strnadov (Emberiza hortulana)sKiasd}e zaraščanje odprtih predelov z grmovjem in drevjem, foto: Borut Rubinič 3: Na obronkih Nanosa, na Krasu in suhih travnikih nad Pivškim podoljem še vedno popisujemo številne hribske škrjance (Lullula arborea) po metodi linijskega transekta. foto: Borut Rubinič //letnik 12, številka 04, december 2006 15 4: Ali zlatovranko (Coracias garrulus) v Sloveniji sploh še čaka kakšna prihodnost? foto: Borut Rubinič 5: Priba (Vanellus vanellus) je na Ljubljanskem barju doživela populacijski zlom. Kaj jo čaka v prihodnjih letih? To bomo izvedeli le z rednim spremljanjem njene populacije, foto: Borut Rubinič Tabela na strani 21 prikazuje območja popisov izbranih vrst ptic in popisne intervale na posameznih območjih, v okviru projekta "Monitoring populacij ciljnih vrst ptic" v letih 20042007. pripravil: Borut Rubinič Populacija črnočelih srakoperjev na Šentjernej-skem polju kljub veliki ogroženosti območja zaenkrat še ohranja svojo številčnost, povsem drugače pa je z zlatovranko na edinem območju, kjer se še pojavlja - v dolini Velke na IBA območju Doli Slovenskih goric. Kronologija populacijskega dogajanja te vrste v Sloveniji je grozljiva. Pred dvema letoma je s skromnim uspehom le dveh mladičev uspešno gnezdil en sam par, lani je bil formiran en par, vendar mladičev ni bilo, letos pa se je v Sloveniji zadrževal en sam nesparjen osebek. Upanje zbuja le dejstvo, da na bližnjem avstrijskem Štajerskem populacija zlatovrank spričo gromozanskih naravovarstvenih naporov celo raste. Prva tri leta so mimo in počakati bo treba vsaj še enkrat toliko, da ugotovimo, kaj se zares dogaja s populacijami najbolj ogroženih slovenskih ptic. Medtem lahko le pozivamo na vse strani in upamo, da bo kdo od pristojnih pripravljen vsaj za kratek čas prisluhniti temnim napovedim, ter pripravljamo načrte za preprečitev slednjih. Za zdaj nam, poleg omenjenega, ne preostane dosti drugega, kot da pogledamo, kaj smo popisovali do sedaj, in se pripravimo na to, kaj bomo popisovali v prihodnje. Nazorno to prikazuje tabela na koncu prispevka. Zahvala Vsem popisom pa je skupno nekaj zelo pomembnega - skoraj brez izjeme temeljijo na predanih prostovoljnih popisovalcih, ki so v imenu ljubezni do narave in želje po varstvu tistega, kar je pri nas najlepše, pripravljeni žrtvovati svoj čas, energijo, znanje, predvsem pa neizčrpno zavzetost in zanos! Tokrat ne bom poimensko našteval številnih posameznikov, ki so sodelovali pri popisih 26 vrst in pri zimskih štetjih vodnih ptic v več kot 2000 terenskih dneh samo v zadnjih treh letih. Namesto tega se vam v imenu Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za vaš prispevek, pa četudi je bil to le en dan, iskreno in spoštljivo zahvaljujem! Nekaj zadoščenja lahko najdete v številnih strokovnih in znanstvenih prispevkih revije Ac-rocephalus, predvsem pa v številnih uresničenih naravovarstvenih prizadevanjih, ki so plod obdelanih in ovrednotenih podatkov, zbranih v okviru pričujočega projekta. Morda hvaležnosti ne boste deležni v obsegu, kot ste si ga želeli, ali na način, kakršnega ste si predstavljali, vendar vedite: brez vas bi ptice v Sloveniji živele veliko slabše! • Dodatno branje: Božič, L. (2005): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov. Acrocephalus 26(124): 3-23. Božič, L. (2005): Gnezditvena razširjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004. Acrocephalus 26 (r27): 171-181. Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia v Sloveniji. Acrocephalus 22 (106-107): 89-105. Denac, D. (2002): Common Tern Sterna hirundo breeding population: development and nature conservation management results at the Ormož wastewater basins between 1992 and 2002 (NE Slovenia). Acrocephalus 23 (115): 163-169. Polak, S., Kebe, L. & Koren, B. (2004): Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkniškem jezeru (Slovenija). Acrocephalus 25 (121): 59-71. 32 Svet ptic Vrsta 2004 2005 2006 2007 Popisni interval na območju Vodomec (Alcedo atthis) Dravinja, Mura Drava Mura, Dravinja 3 leta Kotoma (Aledoris graeca saxatilis) Breginjski stol in Planja. TNP. Snežnik-Pivka, Kras,) rob Trnovskega gozda in Nanos / del Trnovskega gozda-Nanos.delTNP Breginjski stol in Planja, TNP, Snežnik-Pivka, Kras, J rob Trnovskega gozda in Nanos 3 leta Mali klinkač (Aquila pomarina) Krakovski gozd in Šentjernejsko polje Krakovski gozd in Šentjernejsko polje Krakovski gozd in Šentjernejsko polje Krakovski gozd in Šentjernejsko polje i leto Velika uharica (Buho hubo) Kras. J rob Trnovskega gozda in Nanos Kras, J rob Trnovskega gozda in Nanos Jelovica, TNP-del Kamniško-Savinjske Alpe, TNP- del 5 let Podhujka (Caprimulgus europaeus) Kras Snežnik Pivka / Banjšice, | rob Trn. gozda Nanos 5 let Eeločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Sečoveljske soline, Škocjanski zatok Sečoveljske soline. Škocjanski zatok Sečoveljske soline, Škocjanski zatok Sečoveljske soline. Škocjanski zatok i leto Bela štorklja (Ciconia ticonia) Celotno gnezditveno območje v Sloveniji Celotno gnezditveno območje v Sloveniji Celotno gnezditveno območje v Sloveniji Celotno gnezditveno območje v Sloveniji i leto Zlatovranka (Coradas garrulus) Celotno območje gnezditve v zadnjih desetih letih Celotno območje gnezditve v zadnjih desetih letih Celotno območje gnezditve v zadnjih desetih letih Celotno območje gnezditve v zadnjih desetih letih i leto Kosec (Crac crex) Celotno gnezditveno območje kosca v Sloveniji Celotno gnezditveno območje kosca v Sloveniji (znotraj območij SPA in 1BA) Celotno gnezditveno območje kosca v Sloveniji (znotraj območij SPA in 1BA) Celotno gnezditveno območje kosca v Sloveniji (znotraj območij SPA in IBA) i leto Srednji detel (Dendrocopos medius) Mura (testno) Mura. Krakovski gozd in Šentjernejsko polje. Kozjansko-Dobrava-Jovsi / Mura, Krakovski gozd in Šentjernejsko polje, Kozjansko-Dobrava-Jovsi 2 leti Vrtni strnad (Emberiza hortulam) i Kras Kras Kras i leto Sokol selec (Falco peregrinus) Ostenja Posavskega hribovja Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke, J iob Trnovskega gozda in Nanos Jelovica,TNP-del TNP-del 5 let Belovrati muhar (Ficedula albicollis) Mura (testno) /j 1 Mura, Krakovski gozd in Šentjernejsko polje / 2 leti Beloglavi jastreb (Gypsjulvus) / Kras, Snežnik-Pivka, | rob Trnovskega gozda in Nanos, Breginjski stol in Planja (spomladanski prelet) Kras, Snežnik-Pivka, J rob Trnovskega gozda in Nanos, Breginjski stol in Planja (jesenski prelet) Kras, Snežnik-Pivka, J rob Trnovskega gozda in Nanos, Breginjski stol in Planja (spomladanski prelet) 2 leti Črnočeli srakoper (Lamus minor) Krakovski gozd in Šentjernejsko polje Krakovski gozd in Šentjernejsko polje Krakovski gozd in Šentjernejsko polje Krakovski gozd in Šentjernejsko polje i leto Hribski škrjanec (Lullula arbórea) / Kras. GoTičko, Ban jšice Trn.-Nanos del Snežnik - Pivka / ? leta Veliki skovik (Otusscops) Gorieko, Ljubljansko barje / Kras Goričko 3 leta Grahasta tukalica (Porzana porzana) / Mura, Cerkniško jezero, Reka / / 3 leta Mala tukalica (Porzana parva) / Mura, Cerkniško jezero / / 3 leta Navadna čigra (Sterna hirundo) Drava, Sečoveljske soline Drava, Sečoveljske soline Drava, Sečoveljske soline Drava, Sečoveljske soline i leto Kozača (Strix uralensis) Snežnik-Pivka. Kočevsko-Kolpa Snežnik-Pivka, Kočevsko-Kolpa. Trnovski gozd Snežnik-Pivka. Kočevsko-Kolpa. Jelovica, TNP Snežnik-Pivka. Kočevsko-Kolpa. Kamniško-Savinjske Alpe 5 let Koconogi čuk (Aegoliusfiinereus) / / / popis na dveh poskusnih območjih 5 let Pisana penica (Sylvia nisoria) Ljubljansko barje, Snežnik-Pivka Kras Mura, del Snežnik-Pivka Ljubljansko barje, Snežnik-Pivka 3 leta Kačar (Circaetus gallicus) / / Kras poskusno Kras-poskusno 2 leti Pepelasti lunj (Circus cpaneus), velika bela caplja (Egrelta alba) / / Lj. barje, Cerkniško jezero Drava 2 leti Gozdni jereb (Bonasa bonasia) / / TNP del TNP del, Jelovica 3 leta Euševec (Tetrao tetrix) / / / TNP, Pohorje 3 leta Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) / / Kočevsko Kolpa, Snežnik-Pivka (poskusno) Trnovski gozd Kočevko-Kolpa, Snežnik Pivka 3 leta Mali muhar (Ficedula parva) | š jt Kamn. Savinjske Alpe 3 leta Priba (Vanellus vanellus) 1 / / Ljubljansko barje i leto IWC Vse večje vodne površine v Sloveniji Vse večje vodne površine v Sloveniji Vse večje vodne površine v Sloveniji V se večje vodne površine v Sloveniji zleto