DNEVNIK Ljubljana, Četrtek 26. julija 1951 Štev. 22 — Leto L Minister za kmetijstvo ZDA v Jugoslaviji V sredo zvečer so prispeli z letalom v Beograd na obisk v Jugoslavijo g. Charles Branam minister za kmetijstvo ZDA, g. Stanley Andresvs, direktor od¬ delka za stike s tujimi kmetijskimi ustanovami, njegov namestnik g. We- sley Me Cune in pomočnik Ederli. Go¬ tu: sta sprejela na letališču pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ Leo Mate* in pomočnik predsednika S' za kmetijstvo :n gozdarstvo FLRJ Mi- lun Ivanovič. Pri sprejemu so vzoči tudi veleposlanik ZDA v FLRJ Georee Allen, ekopomski svetovalec veleposlaništva ZDA Richard Allen In svetnik veleposlaništva g. Bim (Ta¬ njug). Ugledni britanski jnvni delavci bodo obiskali Jugoslavijo London, 26. julija (Tanjug) Več znanih zastopnikov britanskega poli, tičnega in javnega življenja bo to Pol etje prišlo v Jugoslavijo na oddih. Narodni poslanec in član izvršnega odbora laburistične stnnke t Bevan s soprogo b.*sta danes odpo Jugoslav ijo, kjer bosta ost tednov. V začetku septembra bo odpotoval v Jugoslavijo na povabilo Društva pravnikov znani britanski pravnik in minister za trgovino Hartley Ctuw, cross, ki bo imel v Beogradu in Za¬ grebu več predavanj. V začetku prihodnjega meseca bo prispel v Jugoslavijo pomočnik mi nistra za zunanje zadeve g. Ernest Davies s soprogo nekoliko kasneje pa bos*a prišla na oddih v Jugosla, viio rudi član Izvršnega odbora labu- ristične stranke Barbara Čast Ve in na, rodni poslanec Richard Crossman. Tovnriš MnSn Pijade sprejel Mac .Mnhnna in Smitha Beozrad, 26. julija (Tanjug) Pod, predsednik Prrzidija Ljudske skup¬ ščine FLRJ Moča Pijade je v torek zvečer priredil na Avali večerjo v počastitev ameriškega senatorja gospo, da Briana Mac Mahona In gospoda Horacea Smitha, funkcionarja aroeri. škega State dep.irtcmenta. Včeraj dopoldne sta si gospoda Mac Mahon in Smith ogledala Beograd in okolico, popoldne ob 14. uri pa sta z letalom zapustila našo državo. Tudi tržaški občinski svet proti premestitvi dveh ladij v neapeljsko pristanišče Tanjug). aklep* , linj ds eh tržaških potniških ladij neapeljskemu pristanišču so na seji trziskeea občinskega sveta sprejeli resolucijo, ki poudarja, da je treba Storiti odločne korake za za?" tržaškega pri'ian>čn in pomor kov. Podobne resolucije in prot so poklali italijanski sladi tudi ra tržaške gospoda r*ke organizacije predstavnik, tržaških delavcev in Pomemben napredek v Kesongu po nalnoveJSem predlogu kitajske in severnokorejske delegacije Severni poveljniki pristali na pogajanja o umiku tujih čet s Koreje po sklenitvi premirja — Boji na fronti — Odmevi v VVashingtonu in Londonu Dala j Lama se vrača v Laso New Delhi, 26. jul. (AFP) Dalnj Lama je že nn poti v I-nvi. od koder je zbežal v lanskem decembru, k*» so kitajske čete napredovale proti glavnemu mestu Tibeta. V spremstvu Dala j I.ame «0 rlnni njegove vlade In pekinški predstavnik v Tibetu ge¬ neral Cang Cinjf Vu. Dal »j Lama ima s seboj karavano 400 mul. Davies obsoja ameriške dogovore s Španijo London, 26. jul. (Tanjug). Pomoč- zadeve Ernest Da vica je včeraj v parloinentii izjavil, kakšno ir mui li¬ sec vlade Vel. Britanije do vključitve Španije v aietein zahodne obrambe. V odgovoru jc Daviot dejal, da sodi britanska vlada, da bi bilu strutešku korist vključitve Španije manjša od škodljivega vpliv n, ki bi pu imela ta priključitev za moralo drtipih držuv. Kakor poroča AEP, jc Dav^ies pripomnil. da ameriška vlada ve za britansko »tališče, da pa so ZDA nasprotnega mnenja. Toda ne pre za vključitev Španije v Atlant¬ ski pakt. je izjavil Davies, marveč za namen vlade 7.DA. da hi n to državo sklenila dvostranski sporazum. New York, 26. Julija (Reuter). Ki¬ tajska in severnokorejska delegacija je na včerajšnjem sestanku v Kesongu predlagala, naj bi se o umiku tujih čet Koreje razpravljalo šele potem, ko bo sklenjeno premirje. Tukaj prlpo. minjajo, da bi bila ta ponudba spre jemljiva za Združene narode. Odgo- i krogi v VVashingtonu so mnenja, da bi moralo združeno poveljstvo ob ljubiti, da bo razpravljalo o tem vpra šanju pozneje, ko bo prišel na dnevni 1 ves problem tujih čet. 2e so Kitajci res dali to ponudbo, ostaneta sporni le najmanj dve vpra¬ šanji. in sicer določitev demarkacijske črte ln nadzorstvo, ki naj bi zagotovilo premirje. Dobro poučeni krogi v WashIngtonu pravijo, da je predlagana kompromisna rešitev »prejemljiva za ZDA. Kakor poroča UP, posameznosti o tem pred¬ logu še niso znane, vendar pa pravijo v VVashingtonu, da bo novi predlog omogočil sestavo dnevnega reda za konferenco o ustavitvi ognja na Koreji Vendar pa opozarjajo pri tem, da Ki¬ tajci in severni Korejci še vedno vztra¬ jajo pri svoji zahtevi, po kateri naj bi se tuje čete umaknile po iklenitvi pre¬ mirja. Danes 10 bfII ekspresno poslani v VVashington novi kitajski in severno¬ korejski predlogi, ki se tičejo umika tujih čet s Koreje. Politični In vojašk strategi v VVashingtonu bodo pregledali te predloge pred jutrišnjim sestankom v Keson ju In poslali navodila delega¬ ciji Združenega poveljstva. Kitajski predlogi so bili v Toklju sprejeti skoraj z navdušenjem. Brlgad- nl general VVilllam Nichols, ki se Jr ud-leiil sestanka v Kesongu, je rekel, da Je predlog po svoji vsebini pametrr in da Je odstranil pesimizem zadnjih dni. Včeraj je prišlo na vseh delih ko, rejskega bojišča do manjših borb med enotami Združenega poveljstva ter. Kita jel in Severnokorejci. Na pod roč. Bidnult nočp sestaviti nore francoske vlade Pariz. 26. julija (AFP). Voditelj na- rodnorepublikanskega gibanja Georges Bidault je sinoči zavrnil ponujeni mandat za sestavo nove vlade. Pred¬ sednik Francoske republike Auriol je ” j zdaj ponudil mandat predsedniku par- 1 lamentame skupine neodvisnih repu- e j biikancev Paulu Renaudu, ki je Izjavil, r j da bo odgovoril jutri, ker se mora prej _ posvetovati z zastopniki gibanja neod¬ visnih ln kmečke stranke. Kitajci izvedli več manjših napadov, ki pa so jih enot« Združe, nega poveljstva odbile. Severno oc Indžejn je sovražno topništvo močni streljalo na vojake generala Ridgsva, ya. Patrulje Združenega poveljst’ nadaljujejo izvidnl.ške akcije. Severnokorejsko poveljstvo je dane* sporočilo, da so Severnokorejci skv- paj s Kitajci nadaljevali na vseh de, lih korejskega bojišča z boji lokalne, ga pomena in pri tem prizadejali spmtniku velike izgube. Davi.šnji britanski tisk zelo ugodno piše o prvi seji, do katere je prišlo po tridnevni prekinitvi pogajanj Kesongu. »Times« je mnenja da da, jejo včerajšnji kitajski predlogi upanje za hitro sklenitev premirja, vendar je vojaški dopisnik tega čašo, piša zaskrbljen zaradi poročil shlngtona, da sta se Kitajska In ZSSR zadnje dni razgovarjali o umiku tujih čet. v teh poročilih je rečeno, di Kitajska obotavlja postaviti umik jih čet kot prvi pogoj za sklenitev premirja, medtem ko ZSSR vztraja pr| tem. Tudi »News Chronlcle« sodi, da Je z novimi kitajskimi In sevemokorej, skiml predlogi za<*eva prišla iz slepe ulice, v katero so zašla pogajanja. Komisija OZN bo odpotovala na Japonsko Tokio. 26. julija (AFP). Japonsko zunanje ministrstvo Je danes »poroči- lo. da bo komisija Združenih narodov vojne ujetnike obiskala sredi av- ita Japonsko. Komisija bo opravila ketn o japonskih vojnih ujetnikih ZSSR, O tem bo po svoji vrnitvi poročala Generalni skupščini OZN. Indonezija zavrača Številne kitajske diplomate Djakart«. 25. jul. (Tanjug. AP)- Veleposlanik pekinške vlade ie vče¬ raj osjro protestiral, ker indonezij¬ ska vlada ni hotela izdati vstopnega dovoljenja šest nuj* im kitarskim kon¬ zularnim funkcionarjem, ki so pri¬ peli v Djakario iz Hongkonga z neko nizozemsko ladjo. Zastopnik ndoneajakega zunanjega ministrstva je Izjavil, da je kitajska vlada pre¬ kršila diplomatske predpise, ker ni ničesar javila o prinodu teh konzu¬ larnih funkcionarjev. Ako bo indo¬ nezijska vlada \/trajala pri svojem klopu, sc bodo morali kitajski fimkeonarji z isto ladjo vrniti na Kitajsko. Izseljevanje italijanskih rudarjev Rim. 26. jul. (Tanjug)- Včeraj je iz Milana kicniln s posebnim vlakom več kot iHiO italijanskih delavcev, ki bodo delali v bejgij-kih rudnikih. Številni rudarji imajo s seboj dru¬ žine- Obenem »<> manjše skupine ita¬ lijanskih rudarjev krrnile tudi v Francijo in Veliko Britanijo. V Angliji so nkvarjajo z vprašanjem mirovne pogodbe z Italijo London, 26. jul. (Tanjug). Namest¬ nik britanskega ministra za zunanje znrie\e Ernr»t Ditvio* je po Reuter- jevrm poročilu izjavil, da obravnava britanska vlada nm/nost revizije mt- “ e /. Italijo. Poudaril jr. rijo te pogodbe potreb- V Jordanu grozijo politični zapleti ja ji zaradi nasledstva po ubitem kralju Abdulahu Sedanja jordanska vlada bo odstopila — Poiiv jeruzalemskega muftija El Huseinija — Izrael proučuje nov politični položaj ,si zssr. n «i- pra'! vojii-kili pogodili z Italijo na nntllagi |«»> in francosko vlado. iDie Presspf za ennkopravnosl Avstrijcev v Itnliji Dunaj, 25. julija (Tanjug). Narod na stranka na južnem Tirolskem je znova načela vprašanje pravic Avstrij¬ cev kot narodnostne manjšine v okvi¬ ru Italije. Današnja »Dle Presse« piše o vpra¬ šanju Južne Tirolske, ki je v sestavu Italije, in poudarja, da je bil italijan¬ skemu notranjemu ministru Scelbi poslan apel. v katerem zahteva na¬ rodna stranka, naj Italija spoštuje uporabo nem*kega jezika v južnem Tirolu kot enakopravnega italijanske¬ mu. ker živi mm mnogo Avstrijcev. Narodna strankn »e sklicuje v apelu pa sklepe pariške konference. 305 obolelih zn tifusom v Avstriji Dunaj. 25. Julija (Tanjug). V Spod. nji Avstriji še zmeraj niso omejili epidemije tifusa. P« uradnem sporo¬ čilu je v bolnišnici, še zmeraj 3u5 bol¬ nikov V zadnjem ča»u je umrlo v Avstriji za tilusom 16 ljudi. Araan, 26. Julija. UP poroča, da je predsedn.k )ordanske vlade Aitai pasa izjavil, da bo njegova vlada v skladu z ustavno tradicijo podala ostavko za¬ radi uboja kralja Abdulaha. Predsednik vlade je poleg tega izjavil, da bo vla¬ da odstopila zaradi tega. ker regent Emir Nail ni mogel takoj stopiti na prestol. Alfa! paša je pripomnil, da je vladni korak, da bo imenovala za re¬ genta mlajšega abdulahovega sina, Nada uprav,čen, ker prestolonasled¬ nik Emir Talal ne more priti nazaj iz Švice, kjer se zdravi. Kakor poroča AFP, je jordanska vla¬ da sklenila, da bodo parlamentarne volitve 2». avgusta. Zaradi vznemirje¬ nosti v državi, ki je nastala po uboju kralja Abdulaha, pa so predvolilno kampanjo odložili za nedoločen čas. Bivši jeruzalemski multi El Huseini Je pozval poglavarje vseh arabskih dr¬ žav, naj posredujejo pri jordanski vla¬ di. da bi nehala s svojimi »maščeval¬ nimi ravnanji« po uboju kralja Abdti- Inha. El Huseini je obtožil jordanske in britanske oblasti, da preganjajo pale¬ stinske Arabce. Kakor poroča Reuter, piše kairski list »Al Ahram«, da bi Jordan utegnil postati lederativna država na ta način, da bi postala vzhodni in zahodni del te države avtonomna. List meni, da bi lahko prišlo do ločitve teh ozemelj, ker sodijo, da Je lahko edinole močna osebnost kralja Abdulaha vzdrževala enotnost države. Kakor je znano, je kralj Abdulah leta 1950 anektiral za¬ hodni del Jordana, ki je bil do takrat sestavni del Palestine. I.ist tudi računa na možnost, da bi lahko p«»stal novi vladar Jordana 15- letni emir Husein, sin n.reiio*. Ab- duluhovega sina in prestol,,naslednika Talala Do Huseinove po!noletn<*sti bi Tolalov brat Naif opravljal regentske P Politični ln vojalkl krogi v Tel Avl- vu z zanimanjem spremljajo razvoj do¬ godkov v sosednjem Jordanu po umoru kralja Abdulaha. Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je imel s svojimi najbližjimi sodelavci več sestankov ln z njimi proučil položaj, ki je nastal v Jordanu. Neodvisni liberalni Ust »Harec« piše v svojem uvodniku, da so zahodni kro¬ gi zaskrbljeni zaradi morebitne izra¬ elske vojaške intervencije v primeru, da bi prišlo do neredov v Jordanu. V izraelskem zunanjem ministrstvu na- glašajo, da Izrael ne bo ostal prekri¬ žanih rok, ako bi oborožene sile ne¬ katerih arabskih držav poskušale ures¬ ničiti načrt o veliki Siriji. Zapori in zaplembe posestev bolgarskih kmetov ki nočejo delati na državnih posestvih Kmetje vedno teže prenašajo surovo ravnanje oblasti Skoplje, 26. julija (Tanjug). »Nova Makedonija« prinaša poročilo o začet¬ ku procesa zoper večje ; tevilo kme¬ tov pred vidinskim okrožnim sodi¬ ščem. Obtoženi so. da *,o zanemarjali žetvena dela. V zvezi s tem piše ča¬ sopis, da s*i se v vaseh kulskega okra¬ ja pojavili plakati bolgarskih oblastev ■ožnjai i prot . ki i > dc- poljih. Ta ukrep bolgarskih piše »Nova Makedonija«, •iblastnikov. aj bi zbolj- > katerega je prišlo v žičnih aretacijah in iz- v svoji dosedanji notranji politiki Posledice nastop^. Bevanove opozicije — Labu¬ risti ne bodo popustili v načrtu oboroževanja Anglije Nova jordanska vlada Aman, 26. julija (Reuter). Včeraj Je bila sestavljena nova Jordanska vlada, ki šteje H članov. Predsednik vlade In minister za zunanje zadeve Je Tavflk paša. Vlada bo Jutri nastopila. Dose¬ danja vlada Je odstopila po umoru kra¬ lja Abdulaha. Obsodba italijanskih špijonov v Kopru Sinoči ob 18.30 j« vojaško sodišč* JA v Kopru izreklo naslednjo obsodb« Obsodijo se Dragomir Purič na 16 let strogega zapora z odvzemom držav¬ ljanskih pravic za 5 let. Bruno Pao. lettl na 8 let odvzema prostosti, Zečir Murtez na 12 let strogega zapora z odvzemom državljanskih pravic za 3 leta, Vlttoria Consolo na 6 let odvze¬ ma 'prostosti, Velislav Majstorovlč na 3 leta strogega zapora in 1 leto od¬ vzema državljanskih pravic, Umberto Šinkovec na 7 let odvzema prostostL Vsi obtoženci so poleg tega dolžni oločatl siro*ke sodnega postopanja. Vsi obsojenci in državni tožilce s« si pridržali pravico, da se v zakoni¬ tem roku 8 dni lahko pritožijo na višje sodišče. Samo Majstorovlč Je Iz, Javil, da se ne bo pritožil, ker meni, d ji ga je sodisče pravilno obsodi.*# London, 26. julija (Tanjug). Izvršni odbor laburistične stranke je imel izmed najvažnejših sestankov v zad¬ njih letih. Izvršni odbor in vsa laburistična stranka sta sedaj pred dvojnimi teža. . Na eni strani pritiskajo na labu. konservativci, ki sodijo, da ji njihov politični nasprotnik izgubi! precejšen del »letečih glasov«, t. j. gl; večinoma srednjega razreda, ki čuti zadetega s proračunskimi bremeni riianimi življenjskimi stroški. Pri ljem občutljivem ravnotežju laburisti in konservativci v parlamen- i bodo prav ti »leteči glasovi« ločili, kateri teh dveh tekmecev bo večino po prihodnjih volitvah. Izvršni odbor čakajo na drugi strani tudi resni problemi, ki so se pojavili rstah same laburistične stranke. Ne. ,*na ostavka Bevana*in njegovih pri¬ stašev ter ves spor s tem v zvezi začel z vprašanjem zdravstvene služb**, spremenil pa se je, kot so pričakovali, splošno kritiko vladne politike. Gra- li so ne le zvišanje življenjskih stro :ov. cen in mezd, marveč tudi nara ščanje profitov in dividend. Opozicij. nove skupine se je poleg tega raz širila tu.'i na vprašanje oborožitve. Glede na vse to Je, kakor se Je zve delo, vodstvo laburistične stranke pri. pravljeno vnesti v svoj politični glas tudi del zahtev, ki izvirajo iz levega krila stranke In ki v precejšnji podpirajo krajevne partijske or¬ ganizacije posebno glede tega, da Je treba prevaliti večino bremena na pre (nežnejše sloje ter Izvesti nekatere na daljne ukrepe za nadzorstvo nad ce »mi In profiti. Vendar pa sodijo, da bodo laburistič¬ ni leaderji ostali odločno pri svojer dosedanjem stališču glede oborožitve V Londonu zaradi vsega tega sodijo, da bo prišlo v vprašanju oborožit’ neogibno do spora med Bevanovo sku- Kanadsko orožje zn Italijo Otlavvs. 26. juliju Kakor pore UP. je kanadsko ministrstvo za * rambo sporučilo, da bo v začetku pri¬ hodnjega meseca iz Montreala poslan* v Italijo omijr za opremo ene divi, zije. V pošiljki kanadskega orožja Italiji, katere vrednost znaša okn milijonov dolarjev, so topniška in pe, hotna oprema, in sicer puške, pušk« mitraljezi, protiletalski topovi, poljski topovi in razni instrumenti. Kanada Je doslej poslala dv« po, šobni pošiljki Nizozemski in Belgiji. Mednarodna konferenca zn družinske doklade Od 16. do 21. julija je bila v Pa¬ rizu mednarodna konferenca zn pro¬ učevanje rodbinskih doklad. Udele¬ žili »o »o je predstavniki 15 držav iz Evrope ter Severne in Južne Ame¬ rike. Tajnik našega veleposlaništva v Parizu Todorič jc kot opazovalec pojasnil udeležencem konference si¬ stem socialnega zavarovanja, in dru¬ žinskih doklad v Jugoslaviji. VREMENSKA NAPOVE ta petel:, n. Julija iss ttežno sončno, zjutiaj v megla. Temperatura do M« C. pino in vladnimi pristaši v laburistični stranki, ko se bodo sestali na letni konferenci. Odmev v Londonu nn sporazum o evropski armadi London, 26. jul- Kakor poroča AEP, no britanski uradni krogi z zadovoljstvom sprejeli ve»t o načel¬ nem »poraznimi, ki je bil dosežen nn*d petimi zahodnocs ronskimi drža- 'l»ke de«. Uradni krogi menijo, da nudi obranili! * ZaKo.lnr 'tvropeT nu e* ali jo, d.i lahko Velika Britanija po Atlantskem paktu vzdržuje »tik 7. >evropsko armado«. Poročilo o »ev¬ ropski armadi« Im> na dnevnem redu trojne konferenci*, ki bo k«>i bodo nbruvnas ali vpraša ka Zahodne Nemčije obrambi. kateri je prispet- Churchill za sodelovanje v Schumanovem načrtu London, 26. julija (Tanjug). Reuter poroča, dn je vodja britanske opozici¬ je Vinston Churchill včeraj izjavil, da bi se morala Velika Britanija v neki obliki priključiti Schumanovemu na¬ črtu. Dejal Je, da Je Schumanov načrt moč¬ no oslabljen zaradi odločitve Velike Britanje, da se ne bo udeležila poga¬ janj. ker je Velika Britanija eden iz¬ med največjih proizvajalcev premoga ln jekla v Evropi. Churchill je Izrazil upanje, da se bo našla neka nova oblika za udeležbo Velike Britanije v Shumanovem načrtu. |»k|< Kmetje, ki so bili lz.ključcnl Iz de¬ lovnih zadrug, in družine izseljenih kmetov morajo opravljati delo na za¬ družnih in državnih posestvih. Pogn- zgodi. da kmetje tega nečejo . Ka; , ki so določei . do 17 1 usodnejše posledice. V Albaniji s« obdavčili samec Priština. 26. jul. (I,. n 1 ’p‘Mi- «ki šiptarski č.irops ?Ri|intijijn« pri¬ naša poročilo albauskegn časopisa •Zeri i Populit« n obtliuč«n ju -ant¬ skih in nziioročenih «>«* |> \ Alba¬ niji. Kako rak pri gradil družbe. Z izwt' ImmI«» precej | fondi alb.inr-ke . Trije kinrtje pml nekaj dnes v Jugoslavijo. ( i.lbo Populil *. j« iali«: mi ko- iMmii k- ega <>ka po-kušal* pobegniti /dihnil. odneljali v s a* Zie/do 1 * ga privezali za k*...ja taških ulicah, dokler »Voce socialista*: o nrzcnlin>ki politiki do Paveliča Bim, 26. julija (Tanjugt. »\<*ce so¬ cialista«, glasilo nove socialn« demo¬ kratske stranke Saragata in K**m*te, je objavilo članek, v katerem obsoja argentinsko vlado, ker ščiti vojnega zločinca Paveliča ter mu na ta način pomaga, da lahko neovirano deluj* v fašistični smeri, Ca*np ; s našteva zlo¬ čine bivšega gauiajterja fa«isMčne NDH. njegovo sodelm-ante « Hitler¬ jem. množična razbojn^tva in uniče¬ vanje Židov. olju! Ko omenja go ske vlade do Pavel c ni nič bolj nevarnega fašistične sile, ki se ganizirajo, ne pomeni varnosti za prihodn«- »redno podpirajo tntn Pred krizo z;il:mlnonrm>ke t la de i/n dno kateri ZADNJE ŠPORTNE VEšll (hi potovala j e naša alpi- nintična oti/trava xa Mont Klanc. Ljubljana, 26. julij« Danes Je odpotovala v Francijo od¬ prava slovenskih alpinistov, ki bo Iz. vedla več vzponov v masivih Mont Blanc In Grandes Jorases. Odpravo sestavljajo naši priznani alpinisti: Miha Verovšek, Janez Krušič, Frnnce /.«#pan, Franci Škerl. Rado Kočevar. Maks Medjn, Andrej More. Jank*> Sller, Uroš Zupančič in Marjan Perko. Slab začetek naših Htrclvcv v Ziirirhn ZUrlch, 26. julija (Tanjug). Včeraj **b 14 30 se je začelo mednnrndno tek. movanje v streljanju z vojaško puški*. Vreme je bilo precej neugodno, ker je padal drž. svetloba pa sc Je *p<>8*>- a menjavala, tako da se naši tek movalri niso mogli znajti v teh spre¬ membah. Pri tekmovanju je bil nav. ;*č tudi naš poslanik v Švici Ziv«ta Djermanovič s konzulom Uroševlčem. Doseženi so bili tile rezultati: 1. Švica I 2550 točk: 2 Švica II 2320 Finska 2466 . 4. Jugoslavija 2452; 5. Francija 2383, Grili Cioko s peti Ilei (Jugoslav 504 dva; nikov Je bi! toč., drugi tein s 523. tretji Švicar četrti BOrchler s 513, s 512. šesti Kratohvil s 500, sedmi Prauchard Nemanja Markovič 480. enaindvajseti Skorič 480. dvaindvaj¬ seti Cestnik 479 Tekmovanje se je nadaljevalo da¬ nes ob 7. uri zjutraj. Ijokotnotira — Ii.lC' (Ce¬ lovec) IO::t Zacrrb. 26. jul. Sinoči je bila ob električni razsvetljavi odigrana v Zagrebu medna rodna nogometna irk- Cclo rd * I .*ikoi »Uku; •K \( < \Mrijsho moštvo z vj«okini rezulta- »m 10:-, (3:2). fgrnln je izsr-mo m jc tako visoka znmga /nelu/cna. M lati ost r — ».Inf/« «.».*.»/? Zagreb. 26. jul- Plavalni dvoboj med Mladi vi jo« in »Jugom r <<• je •inoči končal z zmago Z . -r. bčauor a 75:5(1. Mladinec »Mlado-d. Buj« je poatavil nov državni jiini.»r-ki re¬ kord pri plavanju na 200 m t»r>iio z 2:48.9 in prmnflgal rekorelerja Bar- bierija. Stran 2 EJPBEJANSKT DNEVNIK LETO I. - 26. JULIJA 1951 ' Kaj se je pocenilo na trgu v zadnjem polletju? Kako je novi način trgovanja, ki le je uveljavil letos 15. januarja, vpil. val na cene ln s tem na življenjsko raven delovnih ljudi? Sploina ugoto. vi te v je. da se je kmetijsko blago več ali manj pocenilo v zadnjem polletju in da so živilski trgi v mestih ln indu¬ strijskih krajih čedalje bolj založeni. Za Ljubljano nedvomno velja, da je živilski trg neprimerno bolj založen kakor lani ln da se na njem lele le¬ tos bolje čuti posredovanje državnega in zadružnega sektorja. Sedanji razvoj pa kaže. da je treba pričakovati Je zelo veliko ln razmeroma hitro poce. nitev kmetijskega blaga, najbrž že prihodnje tedne. GIBANJE CEN PO 15. JANUARJU V pretekli zimi je bilo začela takoj posredovati. Dragi so bili zlasti nekateri povrtninski prt- delki, n. pr. čebula, in čutili «mo po, manjkanje krompirja. V drugi polovici januarja so zasebni pridelovalci pro¬ dajali čebulo po 190 do 200 din kg. socialistični sektor pa jo je začel nu. diti po 120 din. Vendar blaga Je ni bilo toliko, da bi zasebni prodajalci morali začeti popuščati pri ceni. Sele marca so staro čebulo prodajali po 160 do 200 din. medtem ko jo je socia¬ listični sektor dajal že po 110 din. Aprila so kmetje prodajali čebulo po 1T0 do 1"5 din; maja je začel priha¬ jati na trg že novi pridelek po 130 do 180 din. Socialistični sektor je te zmeraj konkuriral s ceno 110 din. Prejtnjl mesec pa so zasebni proda, jalci prodajali čebulo po 30 do 80 din in socialistični sektor po 30. Krompir so zasebniki prodajali januarja 25 do 35, februarja po 25 do 30, marca po 20 do 30. aprila po 25 do 35, maja po 21 do 35 in junija po 20'do 35 din kg. Cene socialističnega sektorja pa so se gibale takole: januar 2<\ februar, marec in april 20. maj 22 In junij 20. Novi krompir je prijel v prodajo maja. Povprečne cene zaseb¬ nega sektorja so sprva znašale po¬ vprečno 50 do 60 din, junija pa 40 do listlčnega sektorja: marec, april in maj 25, junij 20. Mnogo dražja bi bila Jajca, če bi socialistični lektor ne posegel vmes. Cene zasebnega sektorja so se gibale: Januar ln febru, ar M marec ln april 12. maj II In, določali ra vsak dan, Pri temeljiti razpravi z zastopniki socialističnega trgovskega omrežja, ki nastopa ljubljanskem trgu, so prilil do glasja. da je v Ljubljani treba dolo- 50 din. Socialistični sektor pa je pro. | predpisih i Cuprljo je prodajali junij 11—14; cene socialističnega sek¬ torja: januar in februar 11, marec 10 , april 9, maj in junij 8. Prav tako je značilno, da se je precej pocenila ika prav v mesecih pred žetvijo, ne bele moke pri zasebnem sektor, ju: januar 180— 200, februar 190—220, rec 180- 200 ; april 180—200, maj 170-190 ln junij 160-180; sociallstlč. ni sektor pa Je takole posredoval: Ja- februar 170. marec, april In maj 160. Junij pa 150. Oglejmo sl Je solate v Ljubljani! Zasebni sek. tanuar in februar 90—120, marec 80—100 april 60-80 maj 20—60 ln junij 20—35; scialisti^ni sektor: Janu- 80. februar 70. marec 65, april 45. maj 18 ln Junij 12. NOVO URADNO DOLOČANJE CEN ZA SOCIALISTIČNI SEKTOR Nedavno je v Uradnem listu FLRJ. . 31, izšlo navodilo predsednika sve- :a za blagovni promet; navodilo dolo- treba določati cene, po katerih bodo državna podjetja proda- kmetijske pridelke ra široko po¬ trošnjo v prosti prodaji, dajal novi krompir po 38 in Junija p.. 29 din. Močno je vplivalo posre¬ dovanje socialističnega sektorja na gi. banje cen masti. Zasebniki so pro dajali mast: januarja po 550—700. fe¬ bruarja po 550—e50 marca po 550— 6"0 aprila po 450—550. maja po 550— 520* in junija po 340—400; cene socia¬ lističnega sektorja pa so se gibale: januar, februar in marec 500. april 470. maj 430 in junij 350 Zdaj je mast že po 325 din. Približno v ena¬ kem razmerju se je pocenjevala »ve- ža slanina. Pri mleku pa ni bilo mo¬ goče doseči večje pocenitve. Cene za¬ sebnega sektorja so bile: januar in fe¬ bruar 35—40, marec 25. april 30—35. maj 35-40, junij 25-35; cene socia- pristojni Ljubljani urad za cene pover jeništva za trgovino in gostinstvi mestnega ljudskega odbora. Uradi do, ločajo cene za določene vrste membnejlega blaga po potrebi, it cer tako, da je blago državnih podjetij cenejJe od zasebnih prodajalcev. Na splošno pridejo v poštev pridelki in drugo kmetijsko blago: mleko in mleč, ni izdelki, jajca, špinača, grah, jedilne buče, stročji fižol, česen in čebula, paradižniki, paprika, zelje, suhi fižol, slive, jabolka in Rrozdje. V LJubljunl so prvič predpisnli cene v sprazumu s trgovskim omrežjem socialističnega sektorja za kmetijsko blago državnih posestev 25. t. m. Cenik velja po dva dneva. Ce bo treba, ga bodo posebej Sindikati — ne pozabite pionirjev! Sindikalne podružnice prejemajo zdaj od podjetij, iz skladov za pospe¬ ševanje kulturno prosvetnega dela. raz¬ meroma precejšnje vsote denarja. Upajmo, da pri uporabljanju teh sred. štev ne bodo pozabile pionirjev in ci¬ cibančkov. temveč da bodo zanje dolo¬ čile del prejetih zneskov. Seveda ne mislimo s tem. da bi otrokom podarja¬ le denar, temveč jih bodo raz\e«elile na pametnejši način: s prispevki za gradnjo in opremo otroških igrišč, za razne vzgojne igrače, za ureditev pio¬ nirskih kotičkov in podobnim. Vsega tega otrokom še precej primanjkuje, čeprav so v zadnjih letih prejeli že marsikaj. Na tem ali onem igrišču ni n:'.i vrtiljaka riti gugalnic, v marsika¬ terem kraju nimajo pionirji primerne¬ ga prostora, kjer bi se. zlasti jeseni ir. pozimi, sestajali, igrali šah. modeli¬ rali. šivali ali gradili, k čemur jih pri¬ ganja neugnana otroška domišljija in ške delavnice, se — kot pravijo — lahko nabavi. Ta ali ona večja sindi¬ kalna podružnica bi morda * nekoliko odločnejšim prizadevanjem lahko pre¬ senetila bližnji pionirski odred celo s kir.<»aparaturo za ozki film. In kje naj se gradijo otroška igri¬ šča ter pionirski krožki. Koristno bo. če sindikalne organizacije povabijo na razpravljanje o tem tudi delavske in namešrenske matere ali zastopnice AF2. Bržkone se bodo o tej stvari po¬ govorile tudi na krajevnem svetu, ki b 0 razen nasvetov prav gotovo prispe¬ val zraven še svoj delež. Vsekakor pa naj bodo ti prostori nekje blizu tam. kjer otroci stanujejo, ne pa, kot si to ponekod zamišljajo, pri tovarnah, kajti pot do tja je za večino pionirjev — kaj šele za cicibančke — predolga In marsikje tudi ne brez nevarnosti. i včeraj selje po 11 din sa kllogra plr, jajca, zimsko zelje, suhi fižol, ja, bolka in morda še za čebulo. Cene sladkorja, matti. vina ln žganja dolo¬ ča urad za cene pri svetu za blagovni promet vlade FLRJ. Namen novega določanja cen kme¬ tijskega blaga državnih podjetij je a sen: gre za smotrno, kar najbolj učin¬ kovito posredovali j« socdalistlčneg« sektorja na tTgu. Pravilna politika i hitrimi ukrepi bo učinkovito orožje za pobijanje špekulativnih teženj. Ce b<> treba, bo državni sektor prodajal po. samezne vrste blaga tudi po izgubi, ki jo bo kril s povračilom (regresom), in sicer tz sklada, v katerega se bodo stekali presežki drugih vrst blaga Iz iste skupine, torej od blaga, ki bo imelo predpisane cene. publik, kjer se blago naglo pocenjuje ter Je’že precej cenejše kakor v Slo¬ veniji in Istri. Ko bo to blago prispelo na ljubljanski trg. kjer ga bo prodajal socialistični sektor, se bodo zelo po¬ cenili tudi pridelki naših zasebnih pri¬ delovalcev, Vpliv novega določanja za državna podjetja pa se bo tudi kmalu pokazal, najbrž že v prvem So Dedijerjev » Dnevnik « v eni knjigi »Jugoslovanska knjiga« je Izdala vse tri dele Dedijerjevega dnevnika v eni knjigi. Knjiga je lepo opremljena, ob¬ sega blizu J00 strani, tiskana pa je kot prispevek k praznovanju lO.letnice ljudske vstaje. V uvodu avtor p njuje, kako je uredil to izdajo in kaj vse je skrajšal, da bi zmanjšal obseg knjige, da bi bila preglednejša. Skraj¬ šal je okrog 300 strani besedila iz prve izdaje, predvsem priloge in član¬ ke. ki so bili pozneje objavljeni v drugih publikacijah. Iz nove izdaje »Dnevnika« n izpadli mnogi govori In članki, objavljeni po vojni v po¬ sebnih izda jan Zgodovinskega arhiva CK KPJ. Pač pa So objavljene vse fotografije ln faksimili iz prve izdaje. Razen tega 90 zdaj objavljeni tudi zemljevidi krajev, kjer ao divjale ijpomembnejše bitke s porazdelitvijo ot po podatlcih Vojnozgodovinskega instituta JA. Nova revija »Srpska riječ* Srbsko kulturno prosvetno društvo v Zagrebu je začelo izdajati mesečnik »Srpska riječ«, namenjen kulturni, prosvetni, politični ln gospodarski izo. brazbi srbskih vasi na Hrvatskem. Re¬ vija bo priobčevala kratke članke in vesti iz družbenega življenja, priloge iz književnosti, umetnosti in znanosti, narodne pesmi, povesti ter zabavne in poučne sestavke in zanimivosti iz s ve- Misli ob prevodu ,,Odise>e‘‘ Pred menoj leži prevod Homerjeve Odiseje, ki je izšla pred nekaj dnevi. Par mesecev prej je izšla Iliada, tej je sledil prevod Plutarhovega dela »življenje velikih Rimljanov«. Ta tri klasična dela antike nam je prevedel prof. Anton Sovre, ki je sedaj že nekaj let vseučllMlci prolesor za klasično filo¬ logijo na naši univerzi. Pred temi pre¬ vodi je napisal Predsokratike, delo o filozofskih naravoslovnih piscih pred Platonom, iz latinščine pa je prevedel znamenite Lukijanove satire. Vse to je Izšlo nekako od leta 1947 dalje. Kdor se je količkaj zanimal za te knjige, je uvidel, kako ogromno delo je že samo to, saj je samo Homerjeve Iliade in Odiseje okrog 28.000 verzov, prevede¬ nih iz grškega izvirnika. Prvo obsež¬ nejšo knjigo je izdal leta 1922 prevod Sofoklejevega Kralja Edipa j nato Pla¬ tonovo Apologijo (zagovor Sokrata pred sodiščem), Horacijev© delo o Pe¬ sništvu. Ze pred zadnjo svetovno voj¬ no je napisal Zgodovino Grkov, doslej najooljše delo te vrste v slovenščini. D e. o je izdala in natisnila Mohorjeva družba, toda že natiskane pole v več tisoč primerkih so Nemci ob prihodu v Celje uničili; ostalo je samo nekaj Izvodov, zato jo bodo v kratkem pona¬ tisnili. Prof. Sovre se je že tudi zave¬ zal Državni založbi, da bo napisal Zgo- 00 vino Rimljanov. Kot vzorec nam je že v uvodu Plutarha pokazal, da zna živahno In jasno obravnavati zgodovin¬ ske probleme. — Za Mladinsko knjigo p namerava napisati Homerja v prozi, da ga bodo mladi ljudje lahko že prej spoznali, preden se bodo lotili prevoda ali originala v verzih. Ko sem prof. Sovreta vprašal, koll- časa je porabil za prevod celega Itanerja. ml je rekel, da je delal na tem nekaj manj ko 20 mesecev, torej okroglo 600 dni. Kaj se to pravi, iz često kompliciranega grškega verza po¬ dati jasen in lepo izražen slovenski verz, ve le tisti, ki je kdaj v originalu bral Homerja. ijlgo Ja Ilustriral Marij Prrgal Bral *em razne nemške, hrvatske in druge prevode Homerja, zato lahko trdim, da tako gladko in lepo napisa, nega prevoda ne najdeš zlepa v drugih jezikih. Ko sva govorila o posebnostih nje¬ govega jezika, sem mu dejal, da se ču dim, odkod hna svoj bogati jezik. Pri¬ merjal sem to bogastvo z Zupančiče¬ vi % belokranjskim narečjem. Prevaja¬ lec mi je odgovoril, da spada 8avna peč pri Zidanem mostu, kjer je bil ro¬ jen, h krajem, ki imajo medijsko-lzla- ško (Izlake) narečje, v katerem je po¬ mešano dolenjsko narečje. V tiste vasi pri Zidanem mostu so se priselili in bivali mnogi knapje (rudarji), ki so delali v okoliških rudnikih. Ti so pri¬ nesli seboj razne besede in izraze ter obogsitell jezik. — Iliada ln Odiseja sta si po obliki, po verzih, po besedi¬ šču v splošno enaki, po vsebini pa sta sl sila različni, kajti dočim Iliada opi¬ suje junbJt., kakor so Ahil, Iga- memnon, Ajanta in drugi, brutalne lju¬ di In njih borbo za Trojo, torej res junaške dogodke, nam Odiseja z glav¬ nim junakom Odisejem, ki se odlikuje z razumom in zvijačnostjo, podaja bolj novelistično snov, skoraj bi rekel ro¬ man. Okolje Odiseje je mirnejše, bolj človeško ln toliko bolj poetično; tu nastopajo mirni, čustveni ljudje, ka¬ kor jih predstavljajo Fajaki, njih go¬ stoljubni kralj in ljubka Navzikaja. — Na 10 :.traneh uvoda v Odiseji nam je prof. Sovre vse to lepo in prepričljivo povedal. Skratka: V Odiseji je toliko poezije, ljubezni in rodbinskega vzduš¬ ja, da še v danaJnlem slovstvu redko najdemo toliko pesniške lepote. S tem prevodo smo dobili delo, da ga težko dobiš v moderni literaturi, ki bi dalo toliko estetskega, etičnega ln razum¬ skega užitka. Saj Je Homer že Grkom, Rimljanom, skratka celi antiki služil kot vzor ln vir za stvaritve likovne umetnosti in slovstva. Tudi drugi na¬ rodi Evrope 10 v poznejših dobah ob¬ čudovali Homerja in se od njega učili. Ilustracije Homerja, ki Jih Je napra¬ vil Marij Pregelj, so v bistvu prav do¬ bre. Videti so na prvi pogled težke In okorne, vendar pa dobro Izražajo čas in dejanja, kakor jih predstavlja zla¬ sti Iliada, ko opisuje barbarsko okrut¬ nost bojev pred Trojo in arhaično sila. itvo junakov. L F, I Nova kovačnica ral avtomobilov julija. V novi kovačnici tovarn* avtomobilov v Mariboru, kjer j« »Gradis« končal vsa gradbena dela. montirajo orjaška ttadlva in druge naprave. Kovačnica bo verjetno začela obratovati konec leta. Vsa montažna dela v kovačnici opravljajo sami delav¬ ci tovarne avtomobilov pod vodstvom monterja Roberta Juga. Ker primanj¬ kuje težkih dvigal, vale tako imeno¬ vana protiudarna kladiva, ki jih bo sedem, počasi čez bruna in jih tako postavljajo na temelje. Največje kla¬ divo Je akupno • podstavkom težko 320 Um ln ima udarec 25.000 kg. me¬ trov. Da se udarci ne bi prenašali na vse poslopje, leže temelji kladiva na plutovinl. Glavne naprave za to kovačnico so že prispele. Manjkajo le hidravlična stiskalnica za 1.200 ton, kompresor in nekatere manjše naprave. V novo ko¬ vačnico bodo preselili tudi kladiva sure kovačnice. Sedaj zidajo temelje za peči. v klterih bodo segrevali okovje (otklvcl). Te peči bodo v za¬ četku kurili z nafto. Mariborska vinarska zadruga bo iirozila letos nad milijon litrov vina Mariborska vinarska zadruga je že začela pripravljati ištiadišča, velike ci¬ sterne in sode. da bi tudi’ to jesen, kakor tudi doslej vsako leto, prevzela od svojih članov nad milijon litrov no. vega vina. V zadnjih štirih letih Je iz. vozila v več kot deset raznih držav nad štiri milijone litrov vina, ki je na svetovnem glasu. Na velesejmih I-ondonu, Chicagu. Montevideu. Frankfurtu in Grazu je mariborska zadruga zavzela prvo mesto s svojim vinom poleg znanih renskih in fran¬ coskih vin. Zadruga neguje vino za Izvoz v ve- likih kleteh, najmedernejših v Slove¬ niji, ki lahko naenkrat sprejmejo okrog ,600.000 litrov vina. V zadnjilh letih je bila zmogljivost prostorov za name. stitev vina povečana za 300%. Zadru¬ ga Je nedavno zgradila še en nov mo¬ derni oddelek z 19 velikimi cisterna. ino, sedaj pa pripravljajo nove prostore za pranje, polnjenje in pake. tiranje steklenic z eksportnlm vinom. (Tanjug). V Ljubljani je y 6-dnevnih letoviščih zajeto okoli 540 otrok oditi na počitnice izven mesu. bo letošnjih šolskih počitnicah prebilo po 14 dni v dnevnih letoviščih. Sedaj so ta letovišča na 6 krajih: na Rudniku za 60 otrok, v Tomačevem za 90. pri Kamniti mizi v Šiški za nad 80. na Ježici za 180, na Bokalcah za 105 Inv Savljah za okoli 35 otrok. V večini teh letovišč se bodo zvrstile po 4 iz¬ mene otrok. Ti pridejo v dnevno leto. vlščt zjutraj, se tam ves dan igrajo, prepevajo, delajo Izlete, počivajo itd. Tisti otroci, ki se radi igrajo v vodi, najbolj pridejo na »voj račun v To¬ mačevem. Tam je daleč proč od glav¬ ne struge Sa-»e prostoren rokav z nizko, mirno »n toplo vodo. V njej otroci spuščajo ladjice, »plavajo« Ud. Seveda je za *o odmerjen le dotočen nakar je treba iti na suho. na sonce. Ena izmed pomanjkljivosti teg* letovišča je. da je precej oddaljeno od nekaterih terenov in morajo otroci na ker s terenov Zmaj in Novi Vod- vsakodnevno prehoditi predolgo peš pot. Za te bo treba urediti, da bodo del poti vozili s tramvajem t njihovi tovariši iz I. rsjona na Na Rudnik se otroci vozijo s tram- ■ajem. Vsako jutro jih poseben aktiv zbere po terenih in pripelje pred ma¬ gistrat, od koder se okoli 8. ure odpe¬ ljejo pod nadzorstvom za to določenih mladink. '"Voli 19. ure *e pripeljejo nazaj ter ..ti aktiv zopet spremi do¬ mov. Tako so starši brez skrbi za svoje otroke in le želijo, ds bi drugo let« trajalo letovanje vsaj 3 tedne. To pa je seveda odvisno predvsem cd iniciative terenov, ki najlaže organi zirajo taks letovanja in. po dosedanjih Izkušnjah sodeč, tudi najbolj skrbijo zanje. Beseda o buldožerju in predlogu volivcev Buldožer, ki B . „ idimo na sllkL je ! bil še ne dolgo tega močno Izrab¬ ljen’ vlačilec v ma¬ riborski tovarni av¬ tomobilov. Tovariši mestnega komu¬ nalnega podjetja v Mariboru se tega ustrašili. Nuj- > rabili buldo¬ žer, pa so poskusili Po zamisli ravnatelja podjetja Bertonclja ln obratovodje tov. SL- kovačt in de- drugih pokll. izdelali v de¬ lavnicah podjetja se, kar je bilo po- ditev vlačilca. De- ► brez načrtov, toda osemtonski buldožer je vseeno prekosit vsa pričakovanja. Deluje nam¬ reč brezhibno, popolnoma odgovarja mariborskim prilikam, odriva 3 m 3 zemlje, skratka — ne bo preveč, če napišemo: za tovarniškimi Izdelki te rste ne zaostaja prav kdo ve kako. Da je tako, se je pokazalo že na Zrinjskem trgu, kjer je iz vlačilca preurejen buldožer doživel »ognjeni krst«. V nekaj dneh je zravnal precej velik prostor za tržnico II. rajona. Ce bodo prostovoljci dobro prijeli za delo in hitro uredili zravnan prostor, bo tržnica kmalu odprta. Tržnica pa bo taka: v krogu bodo stale stojnice podjetij »Živila«, »Hrana«, »Povrtnl- n drugih, v sredini pa bo odprt a zasebne kmetovalce. Povsem verjetno je, da bodo s stojnicami ho¬ tela biti na tržnici zastopana tudi dr- Jetja. zadruge in posestva, ki namera¬ vajo na novi tržnici poseči v konku¬ renčni boj, zavzela za Izdelavo enotnih stojnic. Kajti — če je že dobro, zakaj bi ne bilo še lepo? Sicer pa tako prav gotovo žele tudi volivci, ki so nekako pred dvema me¬ secema ali prej na zborih volivcev terenov II. rajona predlagali, naj bi Jim dovolili odpreti novo tržnico bliže doma. In še neknj: zdi se, da bo iz¬ najdljivo »izdelan« buldožer pomagal Izvršiti še marsikateri predlog voliv¬ cev. ki v Mariboru prečestnkrat ugo¬ tavljajo: »Vedno nas nagovarjajo, naj predlagamo to in ono. Ko pa to stori¬ mo, se le r dkokdaj zgodi, da bi nam poročali, kakšna usoda je naš predi doletela.« K. Ufi V organizacijah Ljudske fronte 1 večkrat skrčili število plačanega oseb¬ ja, tako da je zdaj število plačanih uslužbencev v odborih Fronte zmanj- od 4073 na 1851. Najbolj se je skrčilo število sekretarjev različnih ko- misij, in sicer v Srbiji za približno 1000, v Hrvatskem ln Sloveniji pa za približno 600. V okrajnih ln mestnih odborih LF so zdaj največ tri plačane osebe. Po nedavno sprejetih sklepih zveznega odbora LF še nadalje zmanj¬ šujejo plačano osebje. V rajonskih od¬ borih Fronte v Beogradu ln Zagrebu prihodnje ne bo več plačanih sekre¬ tarjev. nekateri okrajni ln mestni od¬ bori na ozemlju Srbije pa so jih že odpravilL Osebje Fronte, ki je bilo prej plačano, je dobilo zaposlitev v Hrvatakt književniki v počastitev tO-ietnice ljudske revolucije V počastitev desetletnice ljudske vstaje pripravljajo hrvatskl književ¬ niki skupne obiske uporniških krajev. Izdali bodo »Zbornik vtisov« iz na¬ rodnoosvobodilne borbe«, zbornik po. vest 1 jugoslovanskih pisateljev, zbornik pesmi borcev ter več knjig poezije in proze. V petek. 27. t. m., bosta knji¬ ževnika Petar Segedin ln Vlado Popo. vič sodelovala na literarnem večeru v Ljubljani, jah Ljudske fronte pa delajo brezplač- Posledice zmanjšanja števila osebji se že ugodno kažejo pri delu osnovnih organizacij, ki so postale bolj sat stojne in ne čakajo več kot nekdaj naloge okrajnih ln mestnih odborov Fronte, ampak delajo in odločajo ko¬ lektivno. V odborih Fronte so odborni¬ ki aktivnejši, ker nimajo več opore plačanem osebju, ampak sami delaje (Tanjug). Na Severnem Jadrana ho letovalo nad 28.000 otrok Na Severnem Jadranu je bilo doslej na počitnicah nad 12.000 otrok iz raz¬ nih krajev države. Največ otrok so po- slale množične organizacije in lokalna oblastva iz Hrvatske, mnogo pa je tudi otrok Iz Slovenije, Srbije, Makedonije in Bosne. Pričakujejo da bo do konca septembra prišlo na severni Jadran še 16.500 otrok. V nekatere kraje na Se¬ vernem Jadranu je prišlo že več skupin mladincev in mladink, ki bodo prebi¬ vali pod šotori. Za to poletje se Je pri¬ glasilo za prebivanje v improviziranih taboriščih 300' mladincev in mladink, drugi otroci pa so v otroških počit- fltšklh domovih. Rudnik. Pri prvi Izmeni tudi ni bil dobro urejen počitek po kosilu. V Ježici je največ otrok. Nastanjeni »o v tamkajšnjem kopališču, kjer se lahko prijetno zabavajo tudi. če zunaj dežuje. Za vzgojo skrbijo pedagogi, pomagajo pa jim vodiči, ki vssk dan okoli S. ure zberejo otroke na tare- nih. jih pripeljejo v letovišče^ Jih tam ves dan nadzorujejo In jih zvečer okrog 18. do 19. ure pripeljejo zopet domov. V glavnem so otroci zadovolj¬ ni. vendar bi bilo lahko še bolje, č* bi jim pedagogi in vodiči posvetili š* malo več skrbi. Zlasti bi morali peda. gogi več usmerjati in nadzirati vodi¬ če. Otroke bo treba čimprej razdeliti po starosti. .To je zlasti važno pri jedi. Doslej namreč prejemajo vsi enak obrok ne glede na starost. Ta obrok pa je za predšolske otroke pre¬ velik, za starejše pa premajhen. Tudi počitek po kosilu bo enako kot na Rudniku treba bolj« urediti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se dnevno letovanje v glavnem obnese in ga bo samo še treba izpopolniti. Vendar pa nuj bi to ne bila skrb sa¬ mo AFZ, ampale vseh ljudi, ki imajo opraviti z otroki ln pri tem lahko kakor koli pomagajo. Nerazumljivo je n. pr., da naša fizkultuma in druga društva ne izkoristijo priložnosti, ko imajo toliko otrok po ves dan ztoranih n ft enem mestu, da bi delala z njimi, s čimer bi mogoče marsikoga pridobi¬ la z a nadaljnje sodelovanje v njihovih vrstah, kar pa seveda ne bi smel biti edini namen. Tudi množične organi, zacije se z nekaterimi izjemami pre, malo brigajo za to. kakšno stanje Je v dnevnih letoviščih. Vsaj tisti tereni, ki tja pošiljajo otroke, naj bi od časa do časa organizirali obisk v njih in vplivali na to, da bi vodstvo z njihovo pomočjo čimprej odpravilo ugotovljena pomanjkljivosti. Kmetijska neeneija na Hrvaškem uspešno napreduje Približno 400 milijonov dinarjev ima vrednost zeienjava, žito, meso m drugi vanju agencije za ‘promet s kmetijski¬ mi pridelki poslali v razne kraje Hr¬ vatske. V poldrugem mesecu, odkar je bila ustanovljena ta agenci;a, se je blagovni promet z njenim posredova¬ njem naglo razmahnil. Tako je na primer v petih mesecih tekočega leta 1 pn »n ! 21 vagonov, junija tn v prvih dneh julija pa se je dvignil na 40 vagonov. Od tega so večji del odpeljali v k.irlovško oblast, zlasti v nekatere kraje Like, ter v Istro in Dalmacijo. Z večjo po¬ nudbo je cena koruze padla od 110 din Iranko vagon na 55 din. pšenice pa od 130 din na 60 din. Pred kratkim ja agencija pripeljala na zagrebški trg marmelado iz bosanskih sižala in proizvodu od 320 na 160 din. Agencija za promet s kmetijskimi pridelki je navezala stike s podjetji in združenji kmetijskih proizvajalcev v drugih republikah, zlasti v LR Sr¬ biji. Čedalje več tujih izletnikov prihaja v nato državo Po ob!'ku številnih turiste«- lz Fran¬ cije, Avstrije in drugih držav, ki njih število od začetka sezone postopoma narašča, so se začeli zdaj redni izleti in krožna potovanja po naši aržavL Francoski turistični urad »France Eu- ropa« bo poslal v Jugoslavijo večjo skupino turistov, ki si bodo ogledali Ljubljano, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Dubrovnik in Split, potem pa se oodo preko Opatije in Postojne vrnili v do¬ movino. Skupine francoskih turistov so prihajale doslej v našo gržavo samo za 2 do 4 dni, ta krožna potovanja pa bodo trajala okrog 12 dni. Vsak četrtek bo prispela v našo državo po ena tak¬ šna skupina. Belgijski turistični urad »Grande vo- yage« Iz Namura bo poslal ta mesec v Jugoslavijo skupino turistov, ki Jo bo spremljal tudi ravnatelj podjetja Massinon. Izletniki bodo obiskali Za¬ greb, Banjo Luko, Jajce, Plitvlčka Je¬ zera. Sarajevo, Dubrovnik in Cetinje, nazaj grede pa še Postojno (Tanjug). ra JTJLTJA 17/1 ' tJUBEJANSII DNEVNIK Stran 3 ČEZ MESEC DNI V BEOGRADU ANGLIJA: JUGOS L AVI J A v atletiki ----DESNE PROTI LEVI): PAVLO¬ VIČ (P), cerpez (Železničar mbi, djuraskovic (pi. zkrjal (kladiva*). JANKO IN BOGDAN MILER (ODRED) Ameriki. Skoraj t-euiu reprezentanca ae bo namreč sre¬ čala z angleško, ki slovi kot najboljU v Evropi. Modema atletika Ima v An¬ gliji nnjatarrjto tradicijo, aaj Jo UmkaJ ANGLEŠKI REKORDI: 1 angleški atletaki rv- tov, akoraj ne morejo pri- tl. Vendar tl rekordi da- t le Izpred drug« avetovn« pela tetke udarce ivanake državne rekorda, bomo opazili precejšnjo razlika: kar Je aamo sa desetinki od svetovnega rekorda, letošnji iczultatl Angležev to prednoat ( te pričakuje velika borb« (30:31.1) ln n Savldge. rekordei Z P metiT*kl ollmptjakii kladiva bo zanl i bo borba precej IrenaCen« (angle- 'JSt tiče obeh štafet alguml zmagovalci ; njih vrednost na WILKINSON. ANGLEŠKI TEKAČ nastopil Whltle. zultat SI 7. sicer p disciplinah (110 m precej enaki, zlasa pa 0 m tekel Wtnt In Ballejr t kolonij, potem bodo a reprezentanc precej Iren a Cen e, za-letni Nankevlle ponala rezultat Je doaegel lani, latoa pa “*-• deseterico. med Anglijo ln Jugoslavijo ned prve Dvoboj >o letos aai J _,. _ tna najveCJlh Iportnlh letoinjlh priredi- naJveCJa aUetak, Iportnlh letolnjl' naši državi. Pripomniti ai nas Angleži prav nič ne jejo. aaj ao te sporočili. da bodo prišli Beograd r —— podcenJu ._bod lajmočnejšo Odred premagal BSK 4.2 (3i0) VCermJ Je Odred Igral z BSK. Članom I. zvezne lige Iz Beograda ln ga po dobri Igri premagal z rezultatom 4:1 nasprotnik Odreda. E re teklo nedeljo'porazil Rudarja i r prej v Celju Kladivarja z 11:1, zasluženo poražen. Se veC. Odred Celju 1 lahko ob nekoliko bolj točni I pazljivi teren precej je Odred kljub boljle In leple Ja moCno razživel In za- e v prvem polCasu trt gole. Po od- Je bil nekaj Časa Odred le vedno nekaj’ /grel t pred koncem otežkoCal Igralce, vendi temu zaigral nepiimerr kot preteklo nedeljo v i ko Je : i gol za Odred. Ja Belcei Na Tonr do France vozijo že v Alpah narodni i lis km dolgo : t prevozili Capa v Pro- Alpah. VozaCI ao AJpah, med njimi tudi laz laoard. Nanj ae Je . boljši gorski vozaC 37- uil. za njim . Švicar Koblet ln Italijan Coppi, premagati . med njimi _ t laoard. Nanj ae Je prvi povzpel naj- ' — • - • — no Bar i majice V PIRENEJIH pokopali zaradi rjegovth neuapehov Pirenejih. Zato Je njegova današnj zmaga Izzvala izredno presenečenj* Uartall, Coppi. Cobiat ln Italijan BI« glonl ao se oddvoji)! od skupine 13 k: pred ciljem. Coppi Je zmagal s pomoCJ Blaglonlja. a katerim sta akiioal oobci nlla Bartallju. Bartall J Z. Blagi oni. 3 Coblet, Coppljem), S. Očke: I murutah Bartall (U se (Belgija I. Lazar Id ca -Fr.) 7 Robič (Fr.), vin. *. Geirlnlanl (Fr.) Itd. Zmagovalec včerajšnje etape Belgijec Verschueren Je bil lš. V skupnem plaamanu vodi še vedno Coblet TENISKO PRVENSTVO DRŽAVE BrnnoriC prrmnj-nl Razhoršlm tovlCa, reprezentant Branovfč pa Raz- borika lz Ljubljare z I S. •:!. 8:3. Bo- JovIC Ja premaj.al Nikoliča, Petrovič pa Legenstelna. MittC Ja dobil partijo brez Mladinci: KemiC : KukIC 6:3, Ja- gec : Kralj š:l. g*. Trening tekma košarkarjev AŠK i belgijskim moShom Igrišču ^pod karaka trening ' ----- Cekin ovira gradom medna: karaka trening tekma med AS Morte- beek (Bruselj) ln ASK (Ljubljana). AS K obvešCe. da ae prlCne košarkar¬ ska šola 37. julija ob II. url na lgrlšCu pod CaJcinovlm gradom. Slovenjgraška tovarna meril posluša glas potrošnikov Ze od Novega leta seen, ko ae Je za. čela zprostltev trgovine, Je v Slovenj¬ graški tovarni meril zavel drug veter. Nakupovalci ki ao hodUl v tovarno to odklanjali slabše vnte proizvodov ln le navduševali za proizvode, ki io bolj¬ še izdelani. V tovarni *o preusmeril: proizvodnjo na izdelovanje Cim boljših In lepših Izdelkov ln ii taku zagoto¬ vili še več kupcev. Ker >o zmanjšali število plternlškega osebja po v»ej državi tudi ni povpra¬ ševanja po črnilnikih, zato to namesti ♦erth Je veliko povpraševanje. Izdelo¬ vanje obešalnikov praviloma ne godi k izdelovanju tovarne meril, vendar io izkoristili ugodno priložnost. Za šo¬ le v Angliji bodo začeli v kratkem Izdelovati poaebna Standardna merila. Svoje izdelke pa pošilja tovarna tudi v Holandijo, Egipt In druge države. Se več uspehov bi lahko v tovarni do¬ segli, če ne bi imeli težav z dobavi tiskarskega črnila, barv, hladno valje, nih trakov ln včaiih tudi leta, ki g; dobijo pravočasno, da bi ga njih začeli Izdelovati obešalnike po ka- ln primemo posušili. Obnorili so partizansko bolnišnico Med največjimi prireditvami v polj- čanskem okraju je bila v nedeljo otvo¬ ritev obnovljene partizanske bolnišnice aZIMAz na Konjiški gori. Otvoritve »e je udeležilo nad 450 ljudi. Pri napadu na bolnišnico je sodelovalo okrog 140 obveznikov predvojaške vzgoje lz Ko¬ njic, Loč in Špitaliča. Med številnimi udeleženci Je bil tudi dr. Drago Hru- ševar iz Celja, nekdanji upravnik bol¬ nišnice, ki Je vkrajšem govoru podal zgodovino o njenem nastanku ln raz¬ voju. Po otvoritvi je bil odkrit spome¬ nik padlemu borcu Stanku Cepcu, ki je pokopan zraven bolnišnice, član OO ZB tov. Stane Skrbiž pa je trem bor¬ cem iz Špitaliča podelil odlikovanja Prezldija Ljudske skupščine FLRJ. V Makolah pri Poljčanah Je tam¬ kajšnja organizacija ZB odkrila spo¬ minsko ploščo na obnovljeni Sagadino¬ vi hiši petim družinskim članom, ki so v njej zgoreli, ko je okupator hišo zažgal zaradi njihovega sodelovanja s partizani. Odkritja se Je med drugim udeležil tudi ljudski poslanec polkov¬ nik JA tov. Alojz Vrhovec. ~ L. V. Kranjski pionirji taborijo Danes je odšla iz Kranja druga sku¬ pina pionirjev na pionirsko taborjenje v Hotavlje In zamenjala prvih 80 pio¬ nirjev, ki so taborili tri tedne. Prvo skupino pionirjev Je vodil tov. dr. Krist, ki Je bil pionirjem in vodi¬ čem pravi oče. Organiziral Je mnogo izletov, partizanskih pohodov, spozna¬ val pionirje z naravo, jih učil taborni¬ ških predpisov, čitanja zemljepisnih kart, orientacije po kompasu, raznih športnih veščin, poguma, discipline, vodenja pionirskih odredov in krožkov. Organiziral je prijetne večere ob ta¬ bornem ognju, ki so jih obiskovali D. P. tudi domačini ln pionirji lz drugih kolonij. Znal ai Je ustvariti dobro po¬ vezavo s kmeti, ki so bili pionirjem zelo naklonjeni In jim dajali zavetje ob slabem vremenu, ker so imeli slabi šotore. Pionirji so Jim v zahvalo pre¬ gledovali kromplrliča. Pionirji so se vrnili po treh tednih v Kranj. So vsi adrivl in zadovolji ter želijo prihodnje lato >pet pod šo¬ tore. Mestni odbor AFZ pa skrbi za dnev¬ na letovanja, na katera hoče iz dnevs v dan več pionirjev. — R. D. Posvetovanje o transfuziji krvi Na posvetovanju voditeljev repu¬ bliških zavodov za transfuzijo krvi v Beogradu je bilo sklenjeno, da sr bo za boljšo in pravilnejšo uporabo trunsfuzijc krvi razširilo omrežje ka- bindov. V njih bodo stalno delali zdravniški pomočniki pod kontrolo zdravnikov. Ustanovljene bodo potu¬ joče ekipe, ki bodo pripravile kri terenu in jo pošiljale bolnišnicam oddaljenih krajih. Tako «e bodo i me ustanove za transfuzijo približale dajalcem krvi. Sprožen ie bil tudi predlog, naj bi ustanovili posebno komisijo za transfuzijo krvi, ki b: skrbela za izpopolnitev te službe v vsej državi. Služba transfuzije krvi ie pri nos po vojni zelo napredova¬ la. V šestih letih so pripravile usta¬ nove za transfuzijo krvi okrog 85.000 stekleničic krvi. Dajalcev krvi jc adaj v naši državi nad 25.000. Položaj tržaških delavce? je čedalje slabši Na seji izvršilnega odbora Enotnih sindikatov v Trstu so ugotovili, da težavni gospodarski položaj v Italiji neposredno vpliva na življenjske raz¬ mere tržaških delavcev, ki so od dne do dne slabše. Položaj italijanskih de. NA ROBU Na Gosposvetski cetii visita dve oma- ri. V njih je objavljeno tole vabilo prebivalcem terena * Ajdovščina^: Ta omarica je namenjena vam. Na tnu imamo Ljudsko inšpekcijo, i mamo ljudskega to :ilca, potrošniške svete. Svet d r žavljanov la stanovanjske zadeve, imeli bomo tudi zbore volivcev. Vse to >o organi, k: jim je dolžnost skrbeti za vas, izpolnjevati vase ielje in vale zah¬ teve Od vas samih je odvisno, kak)ni bodo ti organi m kako bodo izpolnje¬ vali tvoje naloge, torej kako bodo de¬ lali za vas. listek papir j co. Vse nepravilnosti in nezakonitosti, ki jih opazite ne le a a terenu, ampak kjer koli v meitu ah drugje, zabeležite ‘n nam jih sporočite po isti poti. Tako st bomo najlaže in najhitreje trdno po¬ vezali med teboj m naše skupno delo bo rodilo dobre sadove za nas vse. Terenski odbor O F terena •Ajdovščine « Viak djn hodim mimo prve, večkrat tudi mimo druge omarice. Visita že do¬ bre tri meiece. In v vseh teh treh mete- c ih je vrgel nekdo v drugo en lam listek z neko željo, druga pa teloh ie ni videla nobene želje ali pritožbe, če¬ prav prebiva na tem terenu okrog IJOO ljudi. Ko bi vrgel viak deseti v omarici vsaj desetino svojih želja in pritožb na mesec, bi st nabral v njih vsak dan če¬ den kupček. Ko pa bi metali ljudje v omarici vsak dan svoje zabavljanje in nerganje, bi bili vedno polni, čeprav sta precej veliki. lavcev se Je poslabšal tudi zaradi oportunistične politike Vldalijevih sin¬ dikatov. Enotni sindikati opozarjajo tržaške delavce, naj okrepe boj za ta¬ kojšnje zboljšanje življenjskih razmer. Mezde bi se morale zvišati najmanj za 30%. Tržaško delavstvo naj se bori tudi proti nezaposlenosti. Enotni sin¬ dikati so z denarjem podprli delavce tržaške tobačne tovarne, ki stavkajo malone ie mesec dni, da bi jim zvi¬ šali mezde. Pozvali so tudi druge de¬ mokratične organizacije, naj priskn. čijo stavkajočim delavcem na pomoč. Doslej so se odzvali pozivu Osvobo¬ dilna fronta, tajništvo Antifašistične slovensko-italijanske zveze in sindi¬ kat novinarjev Enotnih razrednih sin¬ dikatov. Nemški plavalen Klein postavil nov svetovni rekord Dunaj. 33 Julija. Herbert Klein, ev¬ ropski prvak In svetovni rekorder v pla¬ nja pla< odprtih SO-met rak lh plavalličlh. DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU Primorje i Jadran 85i46 Reka, 38. julija. Sinoči ae Je končalo tekmovanje med domačim Primorjem tn Jadranom lz Splita. Zmagal Je Jadran Z rezultatom U M. Naročajte tednik »Ljiidska pravica«! Izhaja ob petkih. Mesečna naročnina je din 40.— Uprava Kopitarjeva ulica 2; poštni predal št. 42; telefon uredništva In uprave 32 61 do 32-63; telefon naroč n inskega oddelka 30-30. Poročilo Sveta za promet z blagom vlade FLRJ Potrošniške nakaznice za nakup tn- * dustrijskega blaga vseh potrošniških kategorij, izdane od organov za pre, skrbo ministrstva za notranje zadeve FLRJ (MUP In UDV) in uprave za preskrbo vojaških oseb (VTP) za prvo in drugo četrtletje t. 1. prene, ha jo veljati v trgovinskem omrežju ln gostinskih podjetjih zaključno s 26. julijem. Te nakaznice se razlikujejo od po, trošnliklh nakaznic za Industrijske proizvode, ki jih Imajo sedaj drugi potrošniki, po tem, da »o tiskane nn zeleni podlagi ter opremljene z žigi zgoraj označenih organov, dočim so druge potrošniške nakaznice tiskane na belem papirju. Trgovinska in gostinska podjetji* morajo zaključno do 29. t. m. izročili podružnicam Narodne banke vse na¬ kaznice in odrezane kupone lz teh na, kaznic z regresnim zahtevkom. P< tem roku ne bodo mogli biti odrezki regresirani pri* Narodni banki. Potroš. niki, ki imajo neizkoriščene nakaznice oziroma kuppone, izdane od zgoraj navedenih organov, bodo Izročili ne, uporabljene kupone oziroma naksznl, te organom, ki so Jim izdali nakazr.i, H Mesečnik JA 39. TRBOVLJE: ameriški film: »N pesem« Filmske novosti I. HRASTNIK: Jugoslovanski film nje Je naše«. Boaanakl meseč* MURSKA SOBOTA: amer. film Eva«. Mesečnik JA 23. ROOAfKA SLATINA: amen* NOVO MESTO: ameriški film: ILIRSKA BISTRICA: amer. Baba*. Kratki film: Brez m KOČEVJE: angleški 1 ŠOŠTANJ: angleški film: «Jonny Fran¬ coz«. Kratki film: Zaradi onega zjutraj. GU8TANJ: ameriški film: »Njen obraz«. Kratki film: Razatava OF. MEDVODE: ameriški film: »Kraljevi bri¬ vec«. Meaečnlk JA 20. Uradi In ustanove razglašajo stranke, da bo obn avgustu se bo « zaradi dopustov sredo In petek c prireditev. Otv< Dedjeku pri transformat Sv. Križu Igra In veaellca z godbo l plesom. Vabljeni vslakl ae zanimate z napredek slovenske vesli 1 pogrnjenih miz llndlkat Železarne Jesenice Izroča v ne- laljo 29. Julija ltSl kolektivu Železarne DVA NOVA DOMOVA ODDIHA na Ravnah in na MetaklJL Spored: Ob • url zjutraj odhod Izpred železarne Jesenice preko Mežaklje. Ob It. url prevzem domov ln tzr otvoritev, govori. Koncert godbe i Za Jedačo ln pijačo preskrb D< nesite s seboj. rblJ«mo. P Koiar- Jedllni pribor pa prl- organlzactje. društva ln posameznike, da se polnošte¬ vilno udeleže naše slavnosti sporočilo državne INVESTICIJSKE BANKE FLRJ V »mlslu Odredbe ministra za fi¬ nance FLRJ morajo biti popisane In izročene Državni investicijski banki vse delnice domačih delniških družb ki se nahajajo pri depozitnih mestih v državi. Zaradi tega pozivamo vsa depozitna mesta v državi (državne urade in usta¬ nove, gospodarska podjetja in njihova višja gospodarska združenja, kreditna podjetja, ljudske odbore, ministrstva Itd.), ki hranijo delnice, da se takoj — a najkasneje v roku desetih dni od objave tega oglaaa — pismeno prija¬ vijo teritorialno pristojni podružnici Državne Investicijske banke, od katere bodo nato prejela vsa potrebna navo¬ dila o načinu popisovanja in predaje delnic. Depozitno mesto mora v prijavi na¬ vesti približno število delnic, ki Jih poseduje. 114-t OPOZORILO odjemalcem vode iz Mestnega vodovoda! Uprava Mestnega vodovoda v Ljub¬ ljani obvešča svoje odjemalce, da bo od 1. avgusta t. 1. dalje zopet mesečno odčitavala vodomere in kasirala. Z ukinitvijo dosedanjega pavšalnega za¬ računavanja s tromesečnim obračunom bo zopet možna mesečna kontrola vo¬ dovodnih Instalacijskih naprav In si bodo zmanjšale izgube vode radi po. čenlh cevi, ker bodo potrošniki lahko mesečno ugotavljali prekomerno pora¬ bo vode na podlagi računov. Istočasno Mestni vodovod ponovno opozarja zasebne lastnike zgradb, da račune za vodo plačujejo takoj lnka- santu; v primeru, da imajo ugovore proti izkazom vodomerov, pa najkasne¬ je v roku 8 dni po prejemu računov. Računi za 1’ .talacijska dela so plačlji¬ vi takoj Inkasantu ob predložitvi. Vse primere brezuspešnih opominov bo Mestni vodovod kot doslej odstopal ci¬ vilnemu sodišču v Izterjavo. 213-a ZARADI PRESELITVE Uradi Rajonskega ljudskega odbora IV v dneh 30. Julija, 31. julija ln 1. avgusta 1931 (ponedeljek, torek, sre¬ da) ne poslujejo! Z rednim poslovanjem za stranke prično vsa poverjeništva zopet v če¬ trtek 2. avgusta v novi stavbi RLO IV, Tržaška cesta 3. 213-a MALOOaLASD Pojasnila daje Uprava cest, LJub- lja.n. Vilharjeva ceata 14. VEČJA AVTO-SERVIS DELAVNICA na Gorenjskem llče dobrega ln v« rit rane¬ ga avto-mehanlka z mojstrskim ltpl- tom ln daljšo prakso. Plača po uredbi ln dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Avto-mehanUu. 373-1 PREKLICUJEM vse szFEsstfz ISCEM MOŠKEGA, srednjih let. I prinašal drva tn premog. Naslov t odd. ANGORA EAJCE. velike ln male. dam. Kosarje M ob Tržaški cesti. 1 Dana. PR F. osorno STENO prodam po nizki GIG ni siti: Kržišnik." Trzin POUČUJEM alovenščli tudbe CITRE, i ijekuho. prodam. Ogla. p. Domžale. In latinščino. ogL odd. pod »Uspeh«- e Klendl, prodam. Naslov nje s pritiklinami v Beogradu v bli¬ žini kolodvora, z eno. ali dvoeobnlra v Ljubljani. Prvenstvo Imajo železni¬ čarji Informacije: telefon *S-7j do¬ poldne. 818-9 NVLON NOGAVICE ln zapestno ur. (Anker) na 13 kamnov prodam, tudi m bone. Pmtojnika SfL 817- PRESIT GLOBOK VOZIČEK, dobro ohra ohranjen, prodar tudi i i bone. Irkič. ceata 63. SOBICO oddam starejši tovarišici, raje vdovi alt upokojenki, sa pomoč ▼ gospodinjstvu pri mali družin! — ** “ ln plača po dogovoru. Ljubiji «7. INOZEMSKI SATEN, pereea In tapetno blago za t kavča ter čm volnen krer ženski plašč, ugodno prodam tudi m bone Naslov v ogl. odd. PRODAM dobro ohranjeno aneora F_ 428-4 večjim ... _ I _J' avtobusne postaje, kupim. tom kjei čm volnen k rep idl na 837-4 bele zajčke, angora volno. 1d. 6r ‘ HIŠICO t večjim i bližini Celeznlžke (Langenachet Umetnost, Ki¬ lt rika. Sovre: Hlada. Streliška kopalnice v centru, zamenjam za večjo, čeprav neopremljeno, tudi laven cen¬ tra. Ponudb« na ogl. odd. pod »Name- GLOBOK VOZIČEK, alv. kroman. po- doUna^c. Vl-iaV"* 00 ’ prodam - R j||“ PRODAM ELEKTRONKE: EL13 »pec.. VL4. EBC11. AC2, RS249. RGN2004 E LSI, RG62 Naatov v ogl. odd. 542-4 SOBO. prazno ali opremljeno, išče kjer¬ koli sol .dna upokojenka. Piačam dobro. MOŠKO ŠPORTNO KOLO : Ilce«, ugodno prodai log 28. p. Komenda, l._ EC KVALIFICIRANIH MIZARJEV Podjetje : nov. Doniža:e-Studa. PISALNI STROJ, akc MOŠKO KOLO. v selo dobrem stanju prooam. tudi na bone. Prešernova ce¬ sta ISTI., desno. 834-4 KONJSKO PRSNO VPREGO kupim Po¬ nudbe na ogl. odd. pod »Prana vprega«. GRADBENI MATERIAL zamenjam za dobro ohranjeno moško alt žensko kolo. Naslov v ogl. odd 843-6 ŠPORTNI VOZIČEK poceni prodam — Rožna dolina ceata 1143. S31-4 PRODAM dobro ohranjeno moško kolo. Notr. gorice 39. Primemo darilo. Naslov v ogl odd. 831-3 NAGRADO DAM osebi, ki ml preskrbi vodktnjo t znanjem atrojepljja m ■ *—— Ičlne Moralno-pollUčna neopc ln nekaj prakse, po možno* 'aju it. ! ■■■■■V_____ , g-ado Najditelj naj odda < PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ sprejme “kol | težakov aa gradbena dela na •orilču. Ponudbe -- do bolnice. Drag spomin < Išče Tovarna likerjev In sadnih l dovščlna. Nastop službe s 1 mi. Plača po uredbi, ost a Stran 4 LJUBLJANSKI D N E V N TK LETO r. - 26. JULIJA 19gf J Ali bo Anglija izgubila Suez Mn«go Je po vojni v mednarodnih odnoiih kočljivih vprašanj, okrog ka¬ terih hodijo diplomati kakor mačka okrog vrele kaše. ker »e jih ne upajo načeti. Ce pa se jih že lotijo, se začno razgovori in pogajanja brez konca in kraja, navadno pa ovane vse pri sta. rem ali pa se položaj je poslabša. Med takšnimi kočljivimi mednarod¬ nimi zadevami je tudi vpraianje Sueškega prekopa. Sproženo je bilo že lani, prav zadnje dni pa se je zao¬ strilo tako. da so začeli na obeh sira. neh groziti. Angleški zunanji minister je zapretil Egiptu s pomorsko inter¬ vencijo. To je storil zaradi ukrepa egiptovske obalne straže, ki je zadr¬ žala v zalivu Akaba angleško trgov¬ sko ladjo »Empire Koch« in jo pre Iskala. Angleška ladja je bila 24 ur pod kontrolo neke egiptovske korvete Anglija je proti temu ukrepu proto. stirala z noto. Razen tega pa je anglc Iki zunanji minister Morisson rekel da angleška vlada proučuje možnos 1 pomorske Intervencije, če bi se kaj takšnega ponovilo. Angleška adrnira liteta pa je uradno sporočila, da bodo kmalu odpluli z Malte na Rdeče morje štirje sngleški rušilci in sicer po Isti poti, kakor je plula zadržana trgovski ladja. Angleška nota je bila torej do¬ kaj krepko podprta. Izrael je porabil to priložnost, da Je zahteval, naj bi Varnostni 'svet proučil egiptovsko Ogrožanje vožnje skozi Sueški prekop. Isto je zahtevala tudi Velika Britanija. Na to Izjavo je predstavnik ZDA v Varnostnem svetu Austin Izjavil, da bo podprl Veliko Britanijo ln Izrael. Prosta vožnja skozi Sueikl prekop zanima tudi ZDA. Velike Brl- V krogih Združenih narodov pričaku¬ jejo, da bo Velika Britanija odločno zahtevala, naj ostane Suez odprt za mednarodno plovbo. Egipčani pa pri¬ pravljajo odločen odgovor na angleški protest. Egiptovsko javno mnenje je razburila zlasti vest o angleških ru- iilcih v Rdečem morju. Cez neka) dni pa se je razburjenost Egiptu polegla In za zdaj ni nevarno sti. da bl prišlo na Bližnjem vzhodu zaradi Sueza do hujših zapletljajev. Egipčani pravijo, d a so pripravljeni po diplomatski poti obravnavati vpra¬ šanje Suer-a in da bi jim bila ta pot ljubša, kakor pa razprava v Varnost nem svetu. Egiptovski minister za zu¬ nanje zadeve pa je izjavil. da je Egipt pripravljen dovoliti prehod skozi Sueški prekop petrolejskim la¬ djam, namenjenim v Haifo. toda na poroštvo, da Izrael ne bo uporabil ra¬ finiranega petroleja v agresivne na. mene proti arabskim deželam. Sueški prekop je ključ za Dalini vzhod. Vprašanje je, kdo je teritori¬ alno pristojen imeti ga v rokah. Veli ka Britanija ali Egipt. Zgodovina Su, eškega prekopa je precej dolga. Boj zanj se je začel, še preden je bil zgra- Nns zanima predvsem tisti del njegov« zgodovine, ki se nanaša n;t odnose med Anglijo in Egiptom. Leta je bila sklenjena anglo-egiptov. ska pogodba, po kateri je dobila Ve¬ lika Britanija za 20 let pravico do strateške okupacije Sueškega področja. pogodbo je bila tudi ri ena uso¬ da Sudana, ki je prišel pod oblast Velike Britanije Zadnja leta pa se je začel Egipt dramiti. Čedalje odločneje zahteva uresničenje svojih nacionalnih pravic, popoten in neposreden umik angleških čet ter združitev Egipta in Sudana pod egiptovsko krono. Tako je izjavil egiptovski zunanji minister. S temi besedami pa Je dregnil v srše novo gnezdo na Bližnjem vzhodu. Ce bl Anglija popustila in privolila v pogajanja, bl to praktično pomenilo izročiti Suez Egiptu in umakniti čete iz njega. Tako bi izgubila, kar ima na Bližnjem vzhodu že 70 let. Izgu¬ bila bl važno strateško oporišče in Nova kirurška metoda zdravljenja gluhobe Mnogi Ijti > so gluhi ali pa tako naglušni, da komaj za silo slišijo. Če¬ prav imamo tehnično zelo izpopolnje¬ ne pripomočke za takšne ljudi, čeprav uporabljajo naglušni ljudje elektro- akustične priprave, jim pogosto ne po¬ magajo dosti. Sodobna medicina pa še n' odkrila zanesljivega sredstva, da bi gluhost ozdravila. Zato je pomembno delo Italijanskega zdravnika dr. Gina Coroneilija, primarija otoloringološke- ga oddelka glavne bolnišnice v Mila. nu. Ko je proučeval vrtoglavico. Je ugotovil, da dosedanje metode terapije ne pomigajo mnogo pri akutnih obo¬ lenjih, ki jih često spremlja mučno bljuvanje, lahko pa se tudi končajo s pob»snelostjo. Zato je menil, da se je treba odločiti za kirurške posege. Ko je opazil, da ima zelo malo bolnikov s funkcionalnimi defekti ušesa normalno razvite bobenčke. je po dolgem pro¬ učevanju in poizkusih dognal novo ki¬ rurško metodo. Prikazal jo je prvič na mednarodnem zdravniškem kongresu v Londonu leta 1949. Potem je dal prof. Coronelll filmsko posneti postopek, ki mu omogoča pre¬ iskati dupline v ušesnem bobenčku in odstraniti morebitne deformacije, ki preprečujejo normalno tresenje slušne membrane in ušesnih koščic. Film je pokazal na lanskem kongresu v Lua- sannl In Parizu ter zbudil z njim ve¬ liko zanimanje evropskih in ameriških strokovnjakov, ki zdaj stalno dopisu¬ jejo z njim. Poseg prof. Coroneilija Je v rezu v ušesno školjko. Tako nastane navpična, 6—7 cm dolga odprtina. Potem loči zad¬ njo stenico slušne cevi od bobenčka. To mu omogoči vpogled v srednje uho. kjer je često našel zelo nenavadne po¬ škodbe in deformacije. Tako je ugoto- vil, da se v mnogih primerih krive naglušnostl zelo tenke žilice, ki vežejo ušesne koščice s stenico duplinice v bobenčku. Z operativno odstranitvijo teh žilic vrne naglušnemu človeku sluh. Praksa prof. Coroneilija je po¬ kazala, da lahko zdravnik s podobnim posegom ozdravi tudi razne kronične pojave vrtoglavice, šumenja v ušesih in druge motnje, ki nastanejo samo¬ stojno ali pa 'o združene z glavobo- Novo operacijo napravi z lokalno anastezijo. traja pa največ eno uro. Ob primernem zdravljenju bolnik po. polnoma ozdravi v 15 dneh. V tem času Izginejo še zadnji zunanji sledovi operativnega posega in uho začne nor¬ malno funkcionirati. Doslej se je pod¬ vrglo operaciji nad 200 ljudi, ki jih Je mučila večinoma 'ablrintna vrtoglavi¬ ca ali tlmpanosklerozna gluhoba. Profe¬ sor Coronelll bo z nadaljnjim prouče- I vanjem še irpopolnll to metodo. milijonske dohodke od Sueškega kopa, zaprli pa tudi pot do njenih posesti v Aziji. Da bl bil to za Veliko Britanijo zelo hud udarec, je na dlani V zahtevi p 0 umiku angleških čet iz Egipta podpirajo Egipčane vse dežele Arabske lige. Vse kaže, da se bo mo. raln Velika Britanija naposled odločiti za umik svojih čet iz Egipta, vsij v določenem razdobju, če že ne takjj in v celoti. Se nekaj let in njena pogod¬ ba z Egiptom glede Sueza bo potekla. To in pa dogodki v zvezi s Sueškim prekopom jo silijo k popuščanju. Nje¬ no zadnje upanje je. da bo razglašen Sueški prekop za mednarodno pod. Vzlic nasprotovanju Egipta pa se bo bo začel obravnavati angleško-egiptov- nameravata ta dva človeka izginiti ta¬ ko, kakor sta Izginila diplomata Maclean in Bergess«. piše list. V boto zjutraj ni bilo moč dobiti urad¬ nega potrdila te vesti. Na londonskem letališču pa so ukrenili vse potrebno^ da bl zadržali nekega neznanca, o ka¬ terem domnevajo, da bl rad zapustil An-"jo brez potnega lista. Žnlostni ostanki žrtev imperialističnega pohlepa V 12. pariškem okraju stoje ob umazanem, pustem kanalu skladiščne barake ministrstva za veterane ln vo¬ jaške vojne invalide. J.e redko pride kdo tod mimo. kajti Boulevard de la Bastillc ne sodi med bleščeče pariške kraje, ki privabljajo goste Iz vsega sveta’ Niti Parižani ne vedo. kaj se skriva za temi starinskimi zidovi. Tu hranijo skromno zapuščino v Indokini padlih francoskih vojakov in oficir¬ jev. Barake so polne lesenih zabojev in kovčkov z raznimi drobnarijami, vojaškimi čepicami. Igralnimi karta¬ mi. brivskimi čopiči, pa tudi z odli¬ kovanji in pretresljivimi pismi, na¬ slovljenimi na matere in očete, ne¬ veste. sestre In brate padlih vojakov Vse to prepeljejo z ladjami z Dalj¬ nega vzhoda v Pariz ln spravijo v ba¬ rake. Hkrati obvrste svojce žrtev im¬ perialističnega pohlepa po tej zemlji, naj pridejo po stvari, ki so jih našli pri njih na bojišču. Švicarski institut v Rimu Tudi Švica v. na vse načine priza, deva vzgojiti čimveč akademsko izo¬ braženega naraščaja in pospeševati razvoj znanosti. Zato podpira znar. : stvena raziskovalna dela. V Švici je večidel stvar zasebnih ustanov, da da, jejo mladim znanstvenikom štipendije, da morejo nadaljevati študije. Na ne¬ katerih tojih univerzah, institutih, v laboratorij'h Itd. je bilo že doslej nu razpolago nckuj mest za Švicarje, to, da prav v Rimu, tem Izrazitem kul¬ turnem ln umetnostnem središču, kjer imajo že več let dobro urejene aka¬ demije razen ZDA, Francije, Nemčije in Švedske tudi manjše države, kakor Belgija, Nizozemska, Avstrija in Dan, Kmalu po vojni je podarila v Rimu živeča švicarska grofica Carolina Ma_ — Sumarruga svoji domovini io vilo z željo, naj jo preurede v dom nadarjenih švicarskih znanstve- cov in umetnikov, ki jim je bivanje Rimu nujno potrebno. Treba je bilo premagati še razne težave, preden je dobila Švica v Rimu svoj institut. V njem je manjšemu številu uglednih znanstvenikov in umetnikov cmogoče- . no- ali dveletno bivanje. Razkoš. | ja v tem domu znanosti in umetnosti ti, pač pa je gojencem v skromnem ■bsegu na razpolago vse, kar potre- bujejo.Mnogo bolj kakor za udobnost skrbi Švica, da ima njen znanstveni in umetnostni naraščaj v Rimu dostop do bogatih zakladov ln arhivov, do knjižnic, zbirk in muzejev. Tu lahko filolog nadaljuje študije in Izpopoini svoje manuskripte * bogatim gradi, vom, ki ga Švica ne premore. Arheo¬ log ima na razpolago . roko delovno področje. Isto velja za umetnostnega In kulturnega zgodovinarja. Zgodovi¬ nar ima na razpolago neizčrpne knjiž¬ nice in arhive, upodabljajoči umetnik pn vse polno umetnin in odličnih aka¬ demij. Zelo trpežen marmor Eden Izmed največjih podzemeljskih rudnikov marmorja je v Lasi v Italiji. io velikanske galerije la plasti marmorja v gorskem masivu Orttlesu. nor te tega rudnika je zelo dober. Znan Je zlasti po tem. da je enako odporen proti mrazu ln vročini. Mar¬ morni portal Castel Tirola v Milanu. Madonna iz 16. stoletja v Lacesu in levi v Feldherrenhalle v MUnchenu. narejeni lz laslškega marmorja, so edi¬ ni kipi, ki Jih ni treba zavarovati proti Švicarski institut so sprejeli med rimske akademije. Vse prireditve v njem. razna znanstven« predavanja in umetnostne razstave, so zelo dobr” ••biskane. Isto velj* za knjižnico in čitalnico, kamor imajo dosto tuji znanstveniki in umetniki. AdmiralaShermanajeprehitelasmrt Nenadna smrt šela ameriških po¬ morskih sil admirala Foresta Sher- mana blizu Neaplja Je vzbudila po vsem svetu razumljivo pozornost gre za enega najvplivnejših predstav¬ nikov ameriških pomorskih sil. Sher- man Je potoval po Evropi od 10. julija in pogajal se je o vključitvi Francove Španije v obrambo Zahodne Evrope. Smrt pa ga je prehitela, da svoje na¬ loge ni mogel Izpolniti. Admiral Sherman se Je ustavil naj¬ prej v Španiji. Tam je ostat tri dni in se večkrat sestal s španskim faši¬ stičnim diktatorjem Francom. Iz Špa¬ nije se je napotil v Pariz, kjer je ostal 31 ur In se posvetoval s predstavniki ameriške tn francoske vojske. Iz Pa¬ riza se je napotil v London, odkodei je z letalom nadaljeval potovanje t Neapelj. Tam se je sestal z glavnin 1 poveljnikom ameriških pomorskih sil \ Evropi admiralom Carnjem. Iz Italije je nameraval vrniti v Ameriki ga je na ameriški la Jji »Mount Olym- »us« blizu Neaplja zadela srčna kap. Glavm cilj Sherm* novega potovanja »o Evropi je oil. pregovoriti Franca, la bi Španija dovolila zgraditi na svo- em ozemlju vojaška oporišča. Ame- iška oporišča noj bi se razprostirala id Pircnejev tja do Seville. Sherman e zahteval od Franca tudi, naj bi imelo ameriško VI. brodovje pravico •nrabljatl španska pomorska opori¬ šča. Ni pa znano, ali vse to drži v I ali samo delno, kajti ZDA in Španija molčita o tvojih pogajanjih ko grob. Vsekajjor pa gre za zbližanje ZDA in Francovo Španijo, kar potrjuje tudi Trumanova Izjava' Za začetek »popuščanja« je Franco pre¬ dal vlado, ki je že šest let vladala po njegovih napotkih. O novih mini¬ strih pravijo, da bodo pomirili raz¬ burjeni Zahod. Pogajanja admirala Shermana ao vzbudila v Zahodni Evropi veliko ne- roljttvo. Anglija, Franclja ln dru¬ ge države Atlantskega pakta so takoj nastopile proti tej ameriški politiki, češ da bl bila politična škoda od sode¬ lovanja • Španijo večja, kakor pa morebitne vojaške korlttl. Tudi v Ame¬ riki mnogi politiki nasprotujejo zbll- žanju med ZDA in Francovo Španijo. Uradni ameriški krogi za zdaj še »ča¬ kajo« in nočejo govoriti o spremembi v španski vladi. Mnogi ameriški poli¬ tiki pa to tkeptični. Tudi nekateri ameriški l.tti naprotujejo najnovej¬ šemu koraku v ameriški -unanji poli¬ tiki. Tako je New York Post posve¬ tila oni dan uvodnik napadu na ame¬ riško politiko, da bi dobile ZDA letal¬ sko oporišče v Španiji. V njem je re¬ čeno. da Je Franco »med demokratično borbo proti fašizmu vodil tvojo pri¬ vatno vojno ptotl tvobodi«. Tokrat sta London in Pariz bolje razumela stvar. V Španiji imamo zaveznike, je pisal ta ameriški list, to so ljudje, ki ljubijo svobodo in tovražijo tiranijo, mi pa jih sramotimo, kakor sramotimo stvar svobode s tem. da ponujamo roko španskemu partnerju Adolla Hitlerja.« Vidimo torej, da Je naletela Sherma- nova misija na odpor tudi v Ameriki. Shermanu se Je posrečilo samo poslati pismeno poročilo zunanjepolitičnemu odboru Predstavniškega doma. V njem zahteva večjo vojaško pomoč T.evantu in Sredozemlju, češ da je v tem delu sveta »ne itanovlten mir«. S tem pa je bila Shermanova misija tudi končana. Funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva Iziavljajo. da smrt admi¬ rala Shermana ne bo preprečila na¬ daljnjih razgovorov o vojaški zvez! med ZDA in Špani io. za katero so že položeni teme!|l. Reuter poroča, da Je adriiral Sherman že prei poslal Washlngtonu podrobna poročila o svo- tih pogajanjih s Francom Navzoč je bil tudi ameriški ve'epos!anik v Ma¬ dridu Grlffits Admiral Sherman Je obvestil o svo lih roratantth v Madrl, du tud! generala Elsenhrm-erja in vr¬ hovnega pnvelinlka ameriških pomor¬ skih sil v Vzhodnem Atlantiku In Tehnična razstava zn slepca Znanstveni muzej y Londonu je od¬ prl pred nekaj meseci razstavo sodob¬ ne tehnike, namenjeno slepcem. Ob vseh razstavnih predmetih so bili na¬ pisi v tako imenovani Breillovi pisavi, da so si lahko slepci s tipanjem po¬ magali, ko so obiskovali razstavo. Po razstavi so bili razmeščeni doprsni kipi znamenitih znanstvenikov in Izumite¬ ljev, ki so jih »ogledovali« slepci s prsti, seveda samo tisti, ki so oslepeli, ko so bili že odrasli. Od rojstva slepi in v zgodnji mladosti oslepeli se za takšne stva 4 . ne zanimajo. Modeli raz¬ nih majhnih naprav so bili izdelani za to razstavo v večkrat povečanem ob¬ segu in v prerezu, da so lahko slepci s tipanjem dognali, za kakšne napra¬ ve gre. Posebno pozornost slepcev so vzbujali modeli pisalnih strojev. .Med slepci so namreč tudi Izvrstni dakti. lografl. Zelo so se zanimali tudi za modele ur ln avt(»mnbi!sklh motorjev, čeprav šoferski poklic zanje ne pride v poštev. Slepe žrnske so se zlasti za¬ nimale za modele pletilnih !n tkalnih strojev. Kakovost !n sestavo posamez¬ nih tkanin so s prsti zelo dobro razli¬ kovale. Razstavo Je obiskalo tudi mno¬ go slepcev U drugih evropskih držav. Nov način prodaje: postreži si sam Nekatere prodajaln« ▼ Švici ln Nemčiji, zlasti pa v Združenih državah Amerike, so začeli prodajati blago na poseben način, po tako Imenovanem sistemu »Ubere-Service« ali »self- Service«, kar bi se reklo po naše: po- treži si sam. Prodajalcev In prodajalk e v teh trgovinah zelo malo. Ljudje hodijo od oddelka do oddelka In izbl- ajo blago. Po trgovinah vozijo p« izkotimih tračnicah ali žici vagončki n vanje mečejo kupci, kar so Izbrali Ko pride kupec do konc« prodajalne, revzame vagonček trgovinsko osebje. I izračuna, koliko bo treba plačati asira denar ln izroči kupcu zavitek blagom. Francoski trgovski strokovnjaki »o gotovlll, da je ta način prodajanja e pomanjkljiv. Kupec namreč ne utegne stati pred vsakim oddelkom ln ■ati, ker pritiskajo od zadaj drugi kupci, ki so navadno preveč nestrpni da bi čakali. Zato So v Parizu poka- nov sistem prodaje. Kupec dobi hodu v trgovino precej veliko in tudi I lahko košaro. Tako Ima dovolj časa. da < lavi pred vsakim oddelkom, ti ogleda razstavljene predmete in se pre¬ priča, koliko stanejo. In kar izbere, položi v košaro, ki jo na koncu trgo¬ vine odda prodajalcu, da mu blago zavije in kasira denar. V takšnih vele¬ blagovnicah prodajajo najrazličnejše bl.-go od živil do obleke ln. pohištva. V mnogih ameriških mestih ni trž¬ nic, kakršne Imamo pri nas. marveč hodijo potrošniki po živila v »self-ser- vfre« trcovlne Vse. kar prodajajo v njih, tudi krompir, solato, gobe itd. ie »jiravljeno v prozorne celofanske vrečice. V trgovinah je malo proda¬ jalcev In njihova nalom je predvsem, da popolnijo prazne police g novimi predmeti. Blago se plača pri Izhodu iz trgovine. Uprava podjetja ima na¬ tančno evidenco btag.-i In zaiaza trgo¬ vino samo s takšnim blagom, po kate¬ rem kupe! povprašujejo. Pri’ vhodu v trgovino je montiran avtomatičen šte¬ vec. ki sproti šteje kupce, na podlagi blagajnikih liskov pa Izračunajo, ko¬ liko je bilo v trgovini kupcev, kt so olago plačali. Na podlagi te evidence »o Američani Izračunali, da je tatvin «amo 1.5%. uprav«; Ljubljana. ivobodtlna fronta : STEVENSON: „ — Čudna zgodba-. dr.JEKYLLA in gospoda HYDEA Kmalu nato je sedel na eni strani svojega kamina z gospodom Gueslom, glavnim urad¬ nikom v njegovi pisarni, na drugi, v sredi nted njima v pravilni razdalji od ognja pa je stala steklenica prav starega vina, ki je dolgu časa počivalo daleč od sonca v kleti odvetnikove hiše. Megla je ie vedno dremavo visela nad mestom, v katerem so medlo sijale svetilke kakor temni dragulji. Skozi te nizke oblake, ki so ovijali in dušili predmete^ se je se zmeraj prelivalo živ¬ ljenje mesta po glavnik ulicah in bučalo, kakor da veje mogočen veter. V sobi pa je bilo pri¬ jetno, ker jo je ogreval ogenj. V steklenici so se kisline že davno razkrojile in kraljevska ba*va vina je s časom postala mehkejša, kakor pač postane tndi barvano steklo z leti lepše. Toplota, ki se je nabrala v vročih jesenskih popoldnevih na vinorodnih pobočjih, se je zdaj sprostila, da [ bi razpršila londonske meglč. Odvetnik se je omehčal, ne da bi se zavedel. Ni bilo človeka, kateremu bi bolj zaupal kakor gospodu Guestu. Včasih mu je celo zaupni več, kakor se je bil namenil povedati. Guesi je bil večkrat po oprav¬ kih pri doktorju; poznal je Poola in gotovo ni preslišal, da je gospod Hyde domač v hiši. Torej bi lahko na osnovi tega delal zaključke. Cernu bi mu torej ne pokazal pisma, ki vso zadevo po¬ stavlja na pravo mesto? Ker pa je povrhu vsega Guest velik poznavalec in ocenjevalec pisave, bo popolnoma razumel in mu bo všeč, da je dobil pismo v roko. Sicer pa je bil njegov uradnik človek, ki je rad dal nasvet. Težko da bi prebral tako nenavadno listino brez kakršne koli pri¬ pombe. Ta pripomba bi gospodu Uttersonu po¬ magala pri njegovem nadaljnjem ukrepanju. »Žalostno je to. kar se je zgodilo gospodu Danversu.« je rekel. »Da. gospod, prav zares. Med ljudmi je po¬ vzročilo precejšnje razburjenje,« je odgovoril Guest. »Možakar je brez dvoma blazen.« »Rad bi slišal vaše mnenje o tem,« je odvrnil Utterson. »Tukaj imam listino z njegovo pisavo To seveda oslane med nama, ker sam komaj vem, kaj bi počel z njo. Zadeva je milo rečeno odurna. Toda tule imate. Kot nalašč za vas: pismo pisano z morilčevo roko.« | Guestu so se oči zasvetile. Takoj je vzel v roke pismo in ga začel strastno proučevati. »Ne. gospod,« je rekel, »ni blazen, je pa čudna pi- »In v vsakem oziru zelo čuden pisec,« je dodal odvetnik. Prav tedaj je stopil v sobo služabnik z nekim sporočilom. »Je od doktorja Jekylla, gospod?« je vprašal uradnik. »Pisavo sera že videl. Je kaj zasebnega, gospod Utterson?« »Samo povabilo na večerjo. Kaj, ali bi ga radi videli?« »Samo za trenutek. Hvala, gospod.« Uradnik je položil oba lista papirja enega poleg drugega in ju vneto primerjal. »Hvala, gospod.« je na¬ zadnje rekel in vrnil oba lista. »Zelo zanimiva originala.« Nastal je molk, med katerim se je gospod Utterson boril snm s seboj. »Zakaj ste, ju pri¬ merjali. Guest?« je nenadoma vprašal. »Veste, gospod.« je odgovoril uradnik, »neka čudna podobnost je med njima. Obe pisavi sta v več ozirih isti, le da sta drugače nagnjeni.« »Precej čudno.« je rekel Utterson. »Da. kakor pravite, precej čudno,« je odvrnil Guest. »Jaz ne bi govoril o tem sporočilu, veste,« je rekel gospodar. »Ne. gospod.« je rekel uradnik. »Razumem.« Toda komaj je gospod Utterson ostal tisto noč sam, je sporočilo zaklenil v blagajno, kjer je odtlej ležalo spravljeno. »Knj!« ni ie mislil »Henrv Jckyll ponareja, da bi zaščitil 'morilca!« Pri tej misli mu je kar kri zledeuela ▼ žilah. POGLAVJE V L Dr. Lanyon doživi nekaj pomembnega Cas je potekal. Tisoče funtov je bilo razpisa¬ nih za nagrado, kajti umor sira Danversa so smatrali ljudje za javno nesrečo, Toda gosnod Hyde je izginil pred pozornostjo policije, kakor da bi ga nikoli ne bilo. Res da so odkrili mnogo stvari iz njegove preteklosti, in to sume hudo¬ bije. Izvedelo se je. da je bil možakar krut. da je bil neusmiljen in nasilen, da je živel hudobno, da je imel oumljive pajdaše, da je njegovo osebnost obdajala mržnjn. toda o njegovem se¬ danjem bivališču nobenega sledu. Od tistega časa v jutru po umoru, ko je zapustil hišo v Solin, je izginil kakor kafra. Polagoma, s časom, si je gospod Utterson opomogel od strahu in postajal mirnejši. Izginotje gospod Hvdea je bilo več kot plačilo za Danversnvo smrt. Zdaj, ko ni bilo več zlega vpliva, se j*» za dr. Jckvlla začelo novo življenje. Ni več sameval, obnovil je stike s prijatelji in je znova postal njihov priljubljeni gost in gostitelj. Prej je bil vedno znan po dobrodelnosti, zdaj se je temu pridru¬ žila še pobožnost. Intel je polne roke dela. gibal se je na prostem in delal je samo dobro. Obraz mu je zdaj izražal iskrenost in zadovoljstvo, kakor da hi bila njegova vest potolažena. Več kot dva meseca je bil doktor rnircu.