273 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obliki, digitalno gr adi v o, nar a vne nesr eče, notr anja pr a vila, ocena tv eg anja Key-words: ar chi v al mat erials in digital f orm, digital mat erials, natur al disast ers, int ernal rules, risk assessment 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UKD 930.25:004.9:504.4(497.4) Pr ejet o: 30. 10. 2024 Varstvo arhivskega gradiva v digitalni obliki pred naravnimi nesrečami ŽIG A K ONCILIJ A dr . zgodo vinskih znanosti, višji s v et o v alec – ar hi vist za gr adi v o upr a v e po letu 1945 Ar hi v R epublik e Slo v enije, P oljansk a cesta 40, SI-1000 Ljubljana e-pošta: zig a.k oncilija@go v .si Izvleček V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a pr ed nar a vnimi nesr ečami je ključno za zagota - v ljanje dost opnosti, tr ajnosti in int egrit et e hr anjenih podatk o v . Nar a vne ne - sr eče, k ot so popla v e, požar i, potr esi in ne viht e, lahk o po vzr očijo pošk odbe ali celo izgubo, ne samo ar hi v sk eg a gr adi v a v fizični obliki, t em v eč v edno bolj tudi v digitaln i obliki. Zat o mor ajo v sak ustv arjalec ja vneg a ar hi v sk eg a gr a - di v a in tisti, ki tak šno gr adi v o hr anijo, pripr a viti in spr ejeti celo vit prist op k v arstvu ar hi v sk eg a gr adi v a. A vt or v prispe v k u pr edsta vi ključno or odje za zagota v ljanje v arne hr ambe dolgor očne hr ambe gr adi v a v digitalni obliki, in sicer oceno tv eg anj k ot ključni int egr alni del notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki. V prispe v k u so ponujena tudi nek at er a t e - meljna izhodišča za pripr a v o ocene tv eg anj in ukr epo v za ob v lado v anje tv e - g anj, s poudar k om na ob v lado v anju ok oljskih tv eg anj. Abstract PR O TECTION OF DIGIT AL AR CHIV AL MA TERIAL S FR OM N A TURAL DIS A S TER S Pr ot ection of ar chi v al mat erials fr om natur al disast ers is crucial f or ensur - ing the access ibility , dur ability and int egrity of st or ed data. Natur al disast ers such as floods , fir es, earthquak es and st orms can cause damage or e v en loss, not onl y of ar chi v al mat erials in ph y sical f orm, but incr easing l y also in digital f orm. Ther ef or e, e v ery cr eat or of public ar chi v al mat erials and those w ho st or e such mat erials must pr epar e and adopt a compr ehensi v e appr oach t o the pr ot ection of ar chi v al mat erials. In the article, the author pr esents a k e y t ool f or ensuring the saf e long-t erm pr eserv ation of mat erials in digital f orm, namel y risk assessment as a k e y int egr al part of int ern al rules f or the cap - tur e and st or age of mat erials in digital f orm. With a f ocus on en vir onmental risk management , the article also pr o vides some fundamental starting prin - ciples f or cr eating a risk assessment and risk management measur es. 274 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod Nar a vne nesr eče so izr edni dogodki, ki jih lahk o po vzr očijo nar a vne sile, k ot so t o na primer potr esi, zemeljski plazo vi, ne viht e, popla v e, suše, požari, po - zebe, t oča, žled, sneg in drugo. V endar v seh nar a vnih nesr eč v endar le ne mor e - mo pripisati nar a vnim pr ocesom, ki se od vijajo v ali ok oli Zemlje. Nek at er e na - r a vne nesr eče v zadnjih des etletjih imajo že izdatne antr opogene vzr ok e, t or ej so posledica člo v ek o v eg a pr etir aneg a in nepr emišljeneg a poseg anja v nar a v o. Najočitneje se t o izr aža zlasti ob g lobalnem segr e v anju ozr ačja. V se pogost eje se poja v ljajo, ponek od tudi prvič v tak šnem obsegu, obsežn e popla v e, hujša neurja, suše in požari t er druge nar a vne k atastr of e, ki ogr ožajo ži v ljenja ljudi in po vzr o - čajo v ečjo ali manjšo mat erialno šk odo. K o pomislimo na posledice nar a vnih nesr eč, se nam pr ed očmi slik ajo podobe poruš enih, požg anih t er popla v ljenih mest , v asi in pokr ajin. Nam, ar - hi vist om, pa se nehot e prik azujejo podobe popla v ljeneg a, požg aneg a ali k ak o drug ače uničeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Le bežen pr elet t o vrstnih dogodk o v nam ponudi množico primer o v nar a vnih nesr eč in, tr enutno sicer še, primer o v ogr o - žanja ar hi v sk eg a gr adi v a v fizični obliki. Pr ed kr atkim , junija 2024, je na pri - mer str ela na Bar badosu zanetila požar , v k at er em je zgor elo ar hi v sk o gr adi v o mestnih s v et o v , g la vnih bolnišnic in drugo, za drža v o iz jemno pomembno ar hi - v sk o gr adi v o. 1 Bližje nam je primer , k o je, sicer k ot posledica člo v eških dejanj, ob demonstr acijah v Sar aje vu 7. f ebruarja 2014 požar pogoltnil v ečjo k oličino nepr ecenlji v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a iz obdobja A v str o-Ogrsk e. 2 Med njimi tudi dok ument o v , ki se nanašajo na at entat na nad v oj v odo F r anca F er dinanda, ki je spr ožil prv o s v et o vno morij o. 24. aprila 2014 je bil, v požaru ar hi v sk eg a gr adi v a v P ort or ožu, med drugim izgubljen tudi ar hi v Obalnih g alerij Pir an. 3 6. f ebruarja 2023 je T ur čijo, pr ed v sem pr o vinco Gaziant ep, prizadel si - lo vit potr es, v k at er em je bila porušena tudi g la vna upr a vna sta v ba pr o vince. 4 Uničeno upr a vno dok umentarno gr adi v o je posledično za vr lo št e vilne upr a vne, sodne in druge post opk e. Nam najbližja in najbolj uničujoča je bila v sek ak or nar a vna k atastr of a v obliki popla v , ki so 4. a v gusta 2023 prizadele v ečji del Slo - v enije in poleg v elik e gmotne šk ode prizadele tudi pr ecej ar hi v sk eg a gr adi v a na r azličnih lok acijah po Slo v eniji. 5 Iz le nek aj primer o v lahk o hitr o r azber emo, k ak o uničujoč in k omplek sen vpli v imajo lahk o nar a vne nesr eče na ar hi v sk o gr adi v o v fizični obliki, ki g a sicer posk uša za v ar o v ati 36. člen Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (dalje ZV D A G A). 6 T a določa, da se mor a »… arhivsko gradi- vo v fizični obliki trajno in strokovno neoporečno hraniti v ustreznih prostorih in opremi, v ustreznih klimatskih pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološkimi, kemičnimi, fizikalnimi in drugimi škodljivimi vplivi (materialno var- stvo)«. V endar le mor amo v tr enutnih r azmer ah, k o prihaja do ek sponentne r asti digitalnih zapiso v ozir oma podatk o v , pozornost nek olik o spr emeniti t er bistv e - no v eč časa in pozornosti nameniti tudi v arstvu gr adi v a v digitalni obliki. Di - gitalno gr adi v o je hr anjeno na r azličnih nosilcih digital nih podatk o v , bodisi na pr enosnih bodisi statičnih nosilcih. Ti tak o postajajo kl jučni subjekti v ar o v anja in r azličnih v arnostnih ukr epo v ozir oma politik t er str at egij, t or ej tudi subjekti v ar o v anja pr ed nar a vnimi nesr ečami. Ar hi v sk a zak onod aja je v ta namen u v edla 1 Fleary: Caribbean hist orical ar hi v es destr o y ed in fir e. 2 Bešić: Nak on str adanja gr ađe u požaru 2014. 3 C ek: Zgor eli so k atalogi in del ar hi v a. 4 T ur k e y's quak e trials block ed due t o ar chi v e lost in hastil y demo lished municipiality building. 5 V eč o t em g lej npr . v zbornik u: Arhivi v primežu narave in tehnologije. 6 Zak on o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er o ar hi vih. 275 Letnik 47 (2024), št. 2 instrument notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo digitalneg a gr adi v a, 7 ki v klju - čuje oceno in upr a v ljanje tv eg anj. P omemben vidik t eg a pr ocesa je tudi ocena tv eg anj pr ed nar a vnimi nesr ečami. Arhivsko gradivo v digitalni obliki in podatkovni nosilci T oda še pr ej r azjasnimo pojme, k aj ar hi v sk a zak onodaja sploh r azume pod pojmom ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obliki. ZVD A G A v 2. členu opr edeli ne - k at er e izmed osno vnih pojmo v . Dok umentarno gr adi v o so v se vrst e in oblik e zapiso v , ki so nastali ali bili pr ejeti pri poslo v anju pr a vnih in fizičnih oseb. Med - t em, k o je ar hi v sk o gr adi v o tisti del dok umentarneg a gr adi v a, ki ima tr ajen po - men za zgodo vino, druge znanosti in k ultur o ali tr ajen pomen za pr a vni int er es pr a vnih in fizičnih oseb. ZVD A G A opr edeljuje, da se lahk o dok umentarno, in s t em t or ej tudi ar hi v sk o gr adi v o, nahaja v v eč r azličnih poja vnih oblik ah, in sicer v fizični, analogni, digitalni t er elektr onski obliki. Gr adi v o v fizični obliki je tist o, ki je hr anjeno na fizične m nosilcu zapisa. Gr adi v o v elektr onski obliki je gr adi v o tak o v analogni k ot digitalni obliki. Ana - logno gr adi v o je v analognem zapisu shr anjeno na str ojno ber lji v em nosilcu za - pisa (npr . mikr ofilm, vinilne plošče, k ompaktne a v dio k aset e, VHS-k aset e). Gr a - di v o v digitalni obliki je na str ojno ber lji v em nosilcu zapisa zapisano v binarni 8 obliki zapisa. Nas v člank u bolj specifično zanima slednje, t or ej ar hi v sk o gr adi v o v di gita lni obl iki, ozir oma če smo natančni, digitalno gr adi v o na nosilcih in v f ormatih, primernih za učink o vit o dolgor očno hr ambo. 9 Digitalno ohr anjanje ar hi v sk eg a gr adi v a, če deja vnost r azumemo k ot »… aktivno upravljanje digital- nih vsebin skozi čas z zagotavljanjem dolgoročnega dostopa«, je, in pr ed v sem bo v prihodnosti, tudi ena izmed osno vnih deja vnosti v seh ar hi v o v . 10 Z vidik a v ar o v anja ar hi v sk eg a gr adi v a je ključna tudi izv ornost digitalne - g a gr adi v a. Glede na izv or digitalneg a gr adi v a ločimo digitalizir ano gr adi v o in izv orno digitalno gr adi v o. Digitalizir ano gr adi v o je tist o, ki je bilo iz analogne ali fizič ne oblik e pr etv orjeno v digitalno ozir oma binarno oblik o zapisa. Izv orno digitalno gr adi v o (ang l. born-digital archival materials ) označuje gr adi v o, ki je bilo ustv arjeno neposr edno v digitalni obliki in nik oli ni obstajalo v fizični obli - ki. T ak šno gr adi v o v ključuje zapise, ki so bili ustv arjeni, shr anjeni in upor abljeni izključno v digitalnih f ormatih. R azlik o v anje med t ema d v ema vrstama gr adi v a je ključno za r azv oj ustr eznih str at egij za njiho v o dolgor očno hr ambo in v ar o - v anje. Pr a vilnik o enotnih t ehnoloških zaht e v ah za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki (dalje PETZ) v 3. členu 11 podr obneje opr edeli vrst e ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki, in sicer k ot: besedilne in mešane dok ument e, filmsk o in a v dio vizualno gr adi v o, spletne str ani, elektr onsk o pošt o, podatk o vne zbir k e in ur adne e vidence t er pr ost orsk e podatk e. Med najpogost ejše oblik e iz v orno digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a sodijo spor očila in priponk e, ki so poslane in pr ejet e po elektr onski pošti. Sem spadajo tudi zapisi ozi r oma dat ot ek e, ustv arjene z r azličnimi namenskimi pr ogr ami, k ot so: ur eje v alnik i besedil (npr . Micr osoft W or d, Goog le Docs, Open Office, PDF), 7 V eč g lej npr . v: Ant ončič: V zor čna notr anja pr a vila? O čem pr a vzapr a v sploh go v orimo, str . 465–480. 8 Binarni ali d v ojiški sist em, znan tudi k ot binarna k oda, je način zapiso v anja podatk o v z upo - r abo d v eh simbolo v: 0 in 1. V bina rni k odi so v najosno vnejši obliki zapisani v si pr ocesi, ki jih r ačunalnik obdeluje in izv aja. 9 V eč o t ej pr oblematiki g lej npr .: Hajtnik: Pr etv or ba e-dok ument o v v f ormat e za dolgor očno hr ambo na osno vi standar da ISO 13008. 10 C orr ado in Moulaison Sand y: Digital preservation for libraries, archives and museums , str . 3. 11 Pr a vilnik o en otnih t ehnoloških zaht e v ah. 276 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions pr epr ost ejši ur eje v alniki podatk o vnih baz (npr . Ex cel, Micr osoft A ccess) in pr o - gr amsk a opr ema za ustv arjanje pr edsta vit e v (npr . P o w erP oint , Can v a, Slides). P omembno k at egorijo digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a pr edsta v ljajo tudi digital - ne f ot ogr afije, bodisi posnet e z digitalnimi f ot oapar ati ali s pametnimi t elef oni bodisi zajet e z drugimi digitalnimi napr a v ami. T e f ot ogr afije so shr anjene v r az - ličnih f ormatih, med najpog ost ejšimi so JPEG, TIFF , GIF . Še posebej pr ost orsk o zaht e vna k at egorija digitalneg a gr adi v a v ključuje podatk e geogr af skih inf orma - cijskih sist emo v (GIS) v r azličnih v ekt orskih in r ast ersk ih f ormatih t er množico a v dio in zlasti video zapiso v . Slednji so lahk o posneti z digitalnimi k amer ami, s pametnimi t elef oni ali ustv arjeni z r ačunalnišk o pr ogr amsk o opr emo, pri čemer so med najpogost ejšimi f or mati V A W , MO V , MP4 ali MP3. Med digitalno gr adi - v o sodijo tudi spletne str ani in v sebine, obja v ljene na spletnih str aneh, blogih, f orumih in dr užbenih omr ežjih, pri čemer se upor abljajo r azlični f ormati, k ot so HTML, C S V , JSON , XML ali drugi specifični f ormati, ki se upor abljajo za struk - turir anje in prik az podatk o v na spletnih str aneh. Še ena ključna k at egorija di - gitalnih podatk o v so zbir k e podatk o v , ustv arjene in shr anjene v digitalni obliki. T e zbir k e podatk o v se pogost o upr a v ljajo s sist emi za upr a v ljanje podatk o vnih zbir k, 12 k ot so Micr osoft SQL, Or acle in r azlične NoSQL-r ešitv e. Zbir k a v seh znanih f ormat o v digitalneg a gr adi v a je sicer zbr ana v t ehnič - nem r egistru britansk eg a nacionalneg a ar hi v a, imeno v anem PR ONOM. 13 Med - t em k o je Ar hi v R epublik e Slo v enije pripr a vil dok ument , ki v sebuje pripor očlji - v e f ormat e digitalneg a gr adi v a, primerne za dolgor očno hr ambo. 14 P odatk o vni nosilci, 15 na k at erih se ar hi v sk o gr adi v o v di gitalni obliki fizič - no nahaja, so r azno vrstni in št e vilni. Med zgodnje oblik e podatk o vnih nosilce v spadajo luknj ast e k artice, ki so se upor abljale od 50. let 20. st oletja. Kasneje so jih nadomestili bolj sofisticir ani pomnilniki, k ot so HDD (Hard Disk Drive ) ali »tr di« diski, kjer so podatki zapisani z magnetno t ehnologijo na plošče iz aluminija ali st ekla. Danes so r azširjeni SSD-diski (ang l. Solid State Drive ), ki ne v sebujejo giblji vih delo v in t emeljijo na polpr e v odniški t ehnologiji za zapiso - v anje binarnih podatk o v . K ot pr enosne medije poznamo iz pr et eklosti r azlične disk et e, zlasti v elik osti 5,25 in 3,5 palca, ki so omogočale magnetni način zapisa podatk o v . T e so k asneje zamenjali optični diski, k ot so CD (ang l. Compact Disc ), D VD (ang l. Digital Video Disc ) in BD (ang l. Blu-ray Disc ), ki upor abljajo lasersk o t ehnologijo za zapiso v anje. V sodobnem času pr e v ladujejo pr enosni pomnilni - ki, k ot so USB-ključki (ang l. Universal Serial Bus ), SD-pomnilnišk e k artice (ang l. Secure Digital ) in druge oblik e k ompaktnih pomnilnik o v . Za dolgor očno hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a se pogost o upor abljajo t ehnologije , k ot je L T O (ang l. Line- ar Tape-Open ), ki omogoča zapis podatk o v na tr ak o v e v posebnih podatk o vnih postajah. T o vr stno t ehnologijo na primer upor ablja Slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služba. V zadnjem času so za dolgor očno hr ambo podatk o v v se bolj prisotne r ešitv e podatk o vnih skladišč, zlasti tist e v obliki oblačni h st orit e v . T e v ključujejo drža vne r ačunalnišk e oblak e, k ot je slo v ensk a r azličica drža vneg a r ačunalnišk e - g a oblak a, 16 hibridne in zasebne r ačunalnišk e oblak e, ki jih ponujajo naj v ečja t ehnološk a podjetja, k ot so Goog le, Amazon in drugi. 17 12 Data Base Management Systems . Gr e za zaht e vnejše pr ogr ame za v odenje podatk o vnih zbir k, ki omogočajo v ečjo st opnjo pr ogr amabilnosti in ur ejanja dost opnih pr a vic. 13 T ehnični r egist er PR ONOM. 14 Seznam oblik zapisa, primerni h za dolgor očno hr ambo gr adi v a v digitalni obliki. 15 V eč o t ej pr oblematiki g lej npr . Hribar: P omembnost nosilce v podatk o v digitalneg a gr adi v a v ar hi vistiki. 16 Drža vni r ačunalniški oblak (D R O) pr edsta v lja r ačunalnišk o infr astruktur o za neposr edne pr or ačunsk e upor abnik e in jim nudi shr anje v alne, r azv ojne, poslo vne in druge zmog lji v osti v obliki st orit e v t er možnost , da z upor abo k oncepta r ačunalništv a v oblak u hitr o dosežejo s v oje poslo vne cilje. 17 V eč o t em g lej Beagrie: Ho w Cloud St or age can addr ess the need s of public ar chi v es in the UK. 277 Letnik 47 (2024), št. 2 V sak nosilec digitalnih podatk o v ima s v oje pr ednosti in slabosti, tak o z vidik a pr enoslji v osti, hr ambe in dost opnosti k ot z vidik a v arnosti (v ključno z zaščit o pr ed nar a vnimi nesr ečami) in učink o vit e dolgor očne hr ambe. 18 Pr emi - šljena izbir a ustr ezneg a nosilca je tak o ključna za učink o vit o in v arno ohr anja - nje digitalneg a gr adi v a. Izzivi dolgoročne hrambe digitalnega arhivskega gradiva in okoljska tveganja Izv orno digitalno in digitalizir ano ar hi v sk o gr adi v o pr edsta v lja v se v ečji delež gr adi v a, ki g a ustv arjajo in hr anijo sodobni ustv arjalci ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a in ar hi vi. 19 Hkr ati so izzi vi dolgor očne hr ambe nek olik o drug ačni in bolj zaplet eni k ot izzi vi v ar o v anja fizičneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, saj zaht e v ajo poseb - ne prist ope t er t ehnologije za zagota v ljanje dolgor očne hr ambe in dost opnosti. 20 Digitalni zapisi so pod vrženi t ehnološk emu star anju in nenehnim spr e - membam f orm at o v , zat o je tr eba skr bno načrt o v ati kr o vne politik e dolgor očne hr ambe, pr oceso v pr etv or be f ormat o v in migr acije podatk o v . Zagota v ljati je tr e - ba, da digitalno gr adi v o ostaja v es čas hr ambe dolgor očno celo vit o, a vt entično in nespr emenjeno, k ar je ključneg a pomena za ohr anit e v vr ednosti podatk o v in njiho v o pr a vno v elja vnost . Zagot o viti je tr eba, da je digitalno gr adi v o dost opno v es čas hr amb e, kljub spr emembam t ehnologij, inf ormacijskih sist emo v in pr o - gr amsk e opr eme. Ustv arjanje in vzdrže v anje ustr eznih metapodatk o v sta pr a v tak o ključni za or g anizacijo, pr ed v sem z vidik a isk anja in r azume v anja digital - nih zapiso v . Zaščititi je tr eba inf ormacijsk e sist eme, podatk e in nosilce podatk o v pr ed izgubo, kr ajo ali nepooblaščenim dost opom. In na v sezadnje, podatk e in nosilce podatk o v , sist eme in pr ost or e, kjer se nosilci podatk o v nahajajo (npr . disk o vna polja, str ežnišk e sobe), je tr eba zaščititi pr ed celotnim spektr om ok olj - skih tv eg anj. Ar hi vi in drugi ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a upor abljajo r azlične pr ak se za učink o vit o upr a v ljanje in dolgor očno hr ambo digitalneg a gr adi v a. Med najpo - gost ejše ukr epe spada standar dizacija f ormat o v , t or ej upor aba odprtih in stan - dar dizir anih f ormat o v , ki so odpornejši pr oti t ehnološkim spr emembam (npr . PDF/A za dok ument e, TIFF za f ot ogr afije itn.). P omembni sta tudi načrt o v anje in izv ajanje r ednih migr acij podatk o v na no v e f ormat e ali nosilce, k o obst oječi postanejo zastar eli. S t em se zagota v lja ohr anjanje dost opnosti in upor abnosti gr adi v a sk ozi čas. Pr ak sa v ključuje tudi izv ajanje r ednih v arnostnih k opir anj t er shr anje v anje digitalnih zapiso v na v eč fizično ločenih in ustr ezno oddaljenih lok a - cijah (npr . najmanj na tr eh, med seboj oddaljenih lok acijah). Ključneg a pomena je upor aba ustr eznih ar hi v skih inf ormacijskih sist e - mo v , ki omogočajo dolgor očno hr ambo ar hi v skih zapiso v , upr a v ljanje njiho vih metapodatk o v in dost opanje do hr anjeneg a digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Pripor očlji v a je upor aba specializir anih podatk o vnih skladišč za upr a v ljanje digitalnih ar hi v skih zapiso v , k ot so F edor a, 21 DSpace, 22 Ar chi v ematica 23 ali Pr e - 18 P o vzet o po Le gget: Digitization and digital archiving: a practical guide for librarians , str . 63– 129. 19 V eč o v logi Ar hi v a R epublik e Slo v enije na podr očju vzposta v lja nja elektr onsk eg a ar hi v a g lej Hajtnik: Učink o vit o dolgor očno ohr anjanje ar hi v sk eg a gr adi v a v Ar hi vu R S. 20 Malak: 10 Cha llenges of Digital Pr eserv ation. 21 F edor a je dru žina or odij, zasno v anih na oper acijsk em sist emu Linux, ki je v upor abi tudi v Slo v enski ja vni ar hi v ski službi. 22 DSpace je odprt ok odni inf orm acijski sist em, ki omogoča hr ambo in dost opanje do v seh vrst digitalneg a gr adi v a. 23 Ar chi v ematica je odprt ok odna družina pr ogr amskih or odij, ki omogočajo obdela v o in hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a skladno z O AIS-r ef er enčnim modelom. 278 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions servica. 24 P oleg t eg a je k ori stna tudi upor aba or odij za or g anizacijo, isk anje in upr a v ljanje di gitalnih dok ument o v (npr . Shar eP oint , Alfr esco, mSef ) in sist e - mo v za upr a v ljanje metapodatk o v (npr . scopeAr chi v), 25 ki omogočajo ustv arja - nje, shr anje v anje in upr a v lja nje metapodatk o v hr anjeneg a digitalneg a ar hi v sk e - g a gr adi v a. Za dolgor očno uspešno upr a v ljanje je pripor očlji v a implementacija ar hi v skih in drugih digitalnih standar do v , k ot sta O AIS 26 (ang l. Open Archival Information System ) in PREMIS (ang l. Preservation metadata). 27 Za ohr anjanje celo vit osti ozi r oma a vt entičnosti gr adi v a je ključno vzdrže v anje r e vizijskih sle - di v seh opr a v ljenih post opk o v , po v ezanih z upr a v ljanjem digitalneg a gr adi v a, k ar omogoča tr anspar entnost in sledlji v ost v seh izv edenih deja vnosti. K ot smo v u v odu, sicer pr et ežno na primerih fizičneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, že nak azali, pr edsta v ljajo eneg a izmed ključnih in najbo lj destrukti vnih tv eg anj, v prihodnosti tudi za ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obliki, r a vno nar a vne nesr e - če. 28 Nar a vne nesr eče spadajo v sk upino t . i. ok oljskih tv eg anj, ki v ključujejo: • Splošne nar a vne nesr eče, k ot so potr esi, popla v e in požari, • nar a vne nesr eče, ki so neposr edna posledica člo v eških deja vnosti, na pri - mer nesr eče, in sicer zar adi industrijskih pr oceso v , • nar a vne nesr eče, ki so posledica podnebnih spr ememb ozir oma posr e - dnih člo v eških posego v v nar a vno ok olje, k ot so nar aščajoče ek str emne vr emensk e r azmer e, taljenje ledu ali d vig morsk e g ladine. Učinki ok oljskih tv eg anj so r azno vrstni in uničujoči. Od širših vpli v o v na celotno družbo, drža v o in politik e do ožjih vpli v o v na gospodarstv o in posa - mezne družbene sekt orje. V pli v na ar hi v ski sekt or je pr a v tak o lahk o občut en in pot encialno uničujoč. Nar a vne nesr eče lahk o prizad enejo ar hi v e k ot celot o. Ogr ožajo lahk o nepr emičnine in pr ost or e, kjer se hr ani ar hi v sk o gr adi v o. P ošk o - do v ana ener getsk a infr astruktur a lahk o posr edno vpli v a na doba v o elektrik e ali drugih ener gent o v . Lahk o sta ogr oženi ži v ljenje in zdr a vje zaposlenih. Na v seza - dnje, nar a vne nesr eče neposr edno ogr ožajo delo v anje inf ormacijskih sist emo v in nosilce v podatk o v k ot tak šne, s čimer so ogr oženi tudi ar hi v ski digitalni za - pisi. Nenadno tr es enje tal lahk o po vzr oči v elik o šk ode na nepr emičninah in ener getski infr astrukturi, k ar lahk o posledično v odi do pošk odb in uničenja di - gitalnih ar hi v skih zapiso v . Č ezmerna k oličina v ode, ki pr epla vi pr ost or e in ener - getsk o infr astruktur o, lahk o uničujoče ogr ozi digitalno ar hi v sk o gr adi v o. Enak o destrukti v en do pr ost or o v , infr astruktur e in neposr edno digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a je lahk o tudi ogenj. Učink o vit o upr a v ljanje ok oljskih tv eg anj je tak o ključn o t er zaht e v a ce - lo vit prist op, ki v ključuje sodelo v anje celotne drža v e in v odst e v , zak onodaje, ener getsk eg a in inf ormacijs k o-t ehnološk eg a sekt orja, ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, ponudnik o v st orit e v in opr eme t er neposr edno ar hi v o v ozir oma zapo - slenih v k ultur ni in ar hi v ski deja vnosti. Za v arstv o digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi - v a, tak o pri ustv arjalcih k ot v ar hi vih, je slo v ensk a ar hi v sk a zak onodaja u v edla eno izmed ključnih or odij za zaščit o gr adi v a v digitalni obliki, in sicer notr anja pr a vila t er znotr aj njih oceno in upr a v ljanje tv eg anj. 24 Pr eservica zagota v lja zaneslji v o hr ambo in dost opanje do hr anjeneg a gr adi v a ne g lede na vr - st o f ormat o v . 25 ScopeAr chi v je namensk o pr ogr amsk o or odje, ki g a upor ablja Slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služ - ba, namenjeno str ok o vni obdela vi ar hi v sk eg a gr adi v a, k onkr etno ur ejanju metapodatk o v ar - hi v sk eg a gr adi v a, ki so dodani v pr ocesu str ok o vne obdela v e. 26 V eč g lej Ka v čič-Čolić: T eor etični model digitalnih ar hi v o v , str . 63–75. 27 PREMIS je mednar odni standar d ozir oma baza metapodatk o v za podpor o dolgor očne hr ambe digitalnih objekt o v in za zagot o vit e v upor ablji v osti t eh. 28 V eč o t em g lej Nat ek: T emeljni t ermini v geogr afiji nar a vnih nesr eč, str . 73–101. 279 Letnik 47 (2024), št. 2 Notranja pravila kot ključen varnostni mehanizem varovanja gradiva v digitalni obliki Nar a vnih nesr eč se v eda ne mor emo pr epr ečiti, v endar pa lahk o zmanjša - mo vpli v , ki g a imajo na ar hi v sk o gr adi v o v digitalni obl iki. 29 ZVD A G A (39. člen) določa, da mor ajo, »… javnopravne osebe skrbeti za ohranjanje, materialno var- nost, celovitost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki ga prejemajo ali nastaja pri njihovem delu, dokler ni iz tega gradiva odbrano arhivsko gradivo«. T o se se - v eda nanaša tudi na gr adi v o v digitalni obliki. K ot klju čna or odja za v arstv o gr adi v a v digitalni obliki sicer ar hi v sk a za - k onodaja od ustv arjalce v ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a zaht e v a, da mor a biti upo - r abljena str ojna in pr ogr amsk a opr ema certificir ana 30 pri Ar hi vu R epublik e Slo - v enije, pr a v tak o mor ajo biti certificir ane najet e st oritv e po v ezane z digitalnim gr adi v om in na v sezadnje, ja vnopr a vna oseba mor a imeti spr ejeta ali potrjena notr anja pr a vila, ki jih mor a tudi dok azlji v o izv ajati in posodabljati. Notr anja pr a vila so, g lede na 2. člen ZVD A G A, pr a vila, »… ki jih kot svoj interni pravni akt sprejme oseba glede izvajanja zajema in dolgoročne hrambe svojega dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter spremljeval- nih storitev, ali ponudnik storitev glede izvajanja zajema in dolgoročne hrambe oziroma spremljevalnih storitev«. Glede na t o, k do jih je pripr a vil in čig a v o je gr a - di v o, k at er eg a upr a v ljanje ur ejajo, ločimo pr a vila za lastno poslo v anje, notr anja pr a vila za izv ajanje st orit e v ali vzor čna notr anja pr a vila. Notr anja pr a vila mor ajo, g lede na 18. in 19. člen ZVD A G A, spr ejeti v se ja v - nopr a vne osebe, ki zajemajo ali hr anijo gr adi v o v digitalni obliki, t er ponudniki st orit e v , medt em k o jih mor ajo v potr dit e v Ar hi vu R epublik e Slo v enije pr edloži - ti v se ja vnopr a vne osebe, r azen or g ano v drža vne upr a v e. Notr anja pr a vila so ključne g a pomena, saj omogočajo ur edit e v in uskla - dit e v r a vnanja z digitalnim gr adi v om skladno z zak onskimi zaht e v ami, v ključno z v ar o v anjem podatk o v pr ed nar a vnimi nesr ečami. Z njiho v o pomočjo se zago - ta v lja učink o vita in v arna hr amba gr adi v a v digitalni obliki, k ar omogoča ohr a - nit e v njego v e pr a vne ali dru ge v elja vnosti. K ot določa 31. člen ZVD A G A, »… se vsaka enota varno hranjenega gradiva v digitalni obliki šteje za enako posamezni enoti izvirnega gradiva, če sta bila zajem in varna hramba opravljena v skladu s tem zakonom, njegovimi podzakonskimi predpisi, pri državnem arhivu potrjenimi notranjimi pravili«. S t em notr anja pr a vila zagota v ljajo pr a vni okvir za pr a vilno hr ambo in v ar o v anje gr adi v a t er prispe v ajo k dolgor očni zaščiti in v elja vnosti digitalnih zapiso v . K ot klju čno or odje v arstv a pr ed nar a vnimi nesr ečami v notr anjih pr a vilih med drugim pr edsta v lja ocena tv eg anj. V 6. členu Ur edba o v arstvu dok umen - tarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a (dalje UVD A G) 31 določa, da mor a v sak a ja vnopr a v - na oseba v zv ezi z v arstv om dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki določiti obseg poslo v anja, ki bo ur ejen z notr anjimi pr a vili, popisati vrst e in vir e dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki, izv esti oceno v elja vneg a inf ormacijsk eg a sist ema in inf ormacijsk e v arnosti, določiti zaht e v e za zajem, hr ambo in spr emlje v alne st oritv e, pripr a viti načrt za zajem, hr ambo in spr emlje v alne st oritv e t er »… pripraviti oceno tveganj in ukrepe za njihovo upravljanje«. PETZ v 57. členu podr obneje določa, da so osno vni sesta vni deli ocene 29 V eč o zagota v ljanju v arne e-hr ambe g lej npr . Hajtnik: V se, k ar mor a v odstv o or g anizacije v ede - ti o e-hr ambi. 30 C ertifik acija je, g lede na 86. člen ZVD A G A, post opek, v k at er em Ar hi v R epublik e Slo v enije pr e v erja skladnost opr eme in st or it e v zajema, hr ambe in spr emlje v alnih st orit e v z ZVD A G A. Pridobljen certifik at ponudnik om omogoča poslo v anje z ja vnim sekt orjem, pri čemer hkr ati upor abnik om zagota v lja v ečjo v arnost pri upor abi opr eme in st orit e v . 31 Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. 280 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions tv eg anj; »… popis informacijskih sredstev in njihovi skrbniki, nevarnosti, prepo- znane za posamezne skupine informacijskih sredstev, ranljivosti, prepoznane za posamezne skupine informacijskih sredstev, ocena verjetnosti in škode, če se nevarnost uresniči, ocena stopnje tveganja ter vrednotenje in ocena sprejemljive ravni tveganja«. Pr a vilnik v ist em členu nadalje določa, da mor a ocena tv eg anj »… vklju- čevati tveganja, povezana z lokacijami hrambe digitalnega gradiva, in sicer gle- de na potresno in poplavno ogroženost«. P o pr a vilnik u se tudi določi odgo v orna oseba, ki na podlagi dok umentir ane in spr ejet e met odo logije izdela in vzdržuje oceno tv eg anj, v k at eri so pr epoznana in ob v lado v ana v sa tv eg anja, ki ogr ožajo dost opnost , upor abnost , celo vit ost in a vt entičnost 32 gr adi v a v digitalni obliki. Odgo v orna oseba za upr a v ljanje tv eg anj »… vzdržuje dokument načrt za upra- vljanje tveganj, s katerim se za vsako prepoznano tveganje določi skrbnika tve- ganja in ukrepe za njegovo obvladovanje ter spremlja roke za uvedbo ukrepov«. Ocena tv eg anja se lahk o dok umentir a v v eč dok umentih in se ti vzdržujejo v okviru celotne dok umentacije notr anjih pr a vil. 58. člen PETZ določa še, da mor a odgo v orna oseba za upr a v ljanje tv eg anj zagot o viti, da sta »… ocena tveganj in načrt za upravljanje tveganj najmanj en- krat letno in ob spremembah tveganja posodobljena tako, da izražata dejansko stanje« . Ar hi v sk a zak onodaja na tak način že ponuja ustr ezne t emelje za v arstv o digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a ozir oma za ob v lado v anje tv eg anj, po v ezanih z nar a vnimi nesr ečami. Ocena tveganj kot ključen element notranjih pravil Ocena tv eg anj je pr oces, s k at erim ocenjujemo pot encialne ne v arnosti in tv eg anja, ki bi lahk o neg ati vno vpli v ali na ljudi, pr emoženje, ok olje ali poslo v a - nje, po v ezano z digitalnim ar hi v skim gr adi v om. T a pr oces je t or ej ključen tak o za pr epozna v anje in analizo tv eg anj k ot za določanje ustr eznih ukr epo v za nji - ho v o ob v lado v anje ali zmanjšanje. Ocena tv eg anja je dinamičen pr oces, ki zah - t e v a stalno spr emljanje in prilag ajanje g lede na spr eminjajoče se ok oliščine in no v e inf ormac ije. T a prist op se opr edeljuje k ot upr a v lja nje tv eg anj, ki or g aniza - cijam omogoča učink o vit ejše ob v lado v anje tv eg anj in posledično zmanjše v anje njiho vih neg ati vnih vpli v o v . Ključni k or aki pri izv edbi ocene tv eg anj so: popis sr edst e v , identifik acija njiho vih r anlji v osti, identifik acija gr oženj in na podlagi t eg a ocena tv eg anj. 33 P opis sr edst e v je specifičen za v sak o or g anizacijo posebej. Ključna so zla - sti tista sr edstv a, ki jih želimo v k ont ek stu v arstv a digitalneg a gr adi v a najbo - lje zaščititi. Običajno obseg a popis zaposlenih (ključni so zlasti zaposleni, ki so vplet eni v post opk e zajema in hr ambe digitalneg a gr adi v a), popis nepr emičnin in pr ost or o v (v k ont ek stu v arstv a digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a pomembni pr ost ori, npr . kjer se nahajajo str ežniški pr ost ori, disk o vna polja, UPS 34 -postaje itn.), popis celotne infr astruktur e (električna napelja v a, str ojna opr ema, k omu - nik acijsk a opr ema, v arnostna opr ema) in inf ormacijskih sist emo v (pr ogr amsk a opr ema, zlasti inf ormacijski sist emi za zajem, obdela v o t er hr ambo digitalneg a gr adi v a in metapodatk o v), v si podatk o vni nosilci t er na v sezadnje popis vrst do - k umentarneg a in ar hi v sk eg a digitalneg a gr adi v a, ki nastaja ali je pr ejet o pri do - ločeni or g anizaciji. V oceno tv eg anja mor ajo biti zajet e tudi mor ebitne zunanje 32 Gr e za t . i. DUCA T – osno vna načela v arne hr ambe digitalneg a gr adi v a: dost opnost , upor ab - nost , celo vit ost , a vt entičnost in tr ajnost , ki izhajajo iz k ombinacije osno vnih načel inf ormacij - sk e v arnosti (t . i. CIA -triada) t er t emeljnih načel ZVD A G A v členih 3. do 7. 33 Glej npr . Met odologija ob v lado v anja tv eg anj inf ormacijsk e v arnosti v drža vni upr a vi. 34 Uninterruptible Power Supply . Gr e za sist eme za nepr ekinjeno napajanje, ki so ključni v prime - rih okv ar električne infr astruktur e. 281 Letnik 47 (2024), št. 2 najet e st oritv e, po v ezane z zajemom in s hr ambo digitalneg a gr adi v a, k ak or t o določata 83. člen 35 in 82. člen PETZ. 36 P o opr a v ljenem popisu sr edst e v sledi k or ak identifik acije ne v arnosti ozi - r oma gr oženj. T or ej tistih gr oženj, ki lahk o pot encialno ogr ožajo naša pr edho - dno identificir ana sr edstv a. V pomoč pri definir anju vrst gr oženj so nam lahk o št e vilni standar di, k ot je npr . standar d ISO 18128, 37 ki se osr edot oča na k ont e - k st e gr oženj, ki lahk o vpli v ajo na način upr a v ljanja or g anizacije z dok umenti ozir oma zapisi. K ot prv o k at egorijo standar d r azlik uje k ont ek st e zunanjih gr oženj, ki so lahk o posledic a širših družbeno-političnih spr ememb (npr . zak onodajne spr e - membe, nasta janje no vih standar do v , upad ug leda ali zaupanja v or g anizacijo, r eor g anizacije upr a v e). Gr ož nje, ki so lahk o posledica k ont ek st o v gospodarskih spr ememb (r eor g anizacije, spr emembe v ciljih or g anizacije). Nadalje standar d loči k ont ek st e gr oženj v obliki nar a vnih nesr eč (potr esi, or k ani, cunamiji, po - pla v e, požari, suše) 38 t er zunanjih v arnostnih gr oženj v obliki nepooblaščenih dost opo v , v dor o v v sist em, fizičnih v dor o v v pr ost or e, upor abe zlonamerne pr o - gr amsk e opr eme in DDoS 39 napado v . Drugo k at egorijo gr oženj pr edsta v ljajo »notr anji« k ont ek sti, ki so po v e - zani z or g anizacijo k ot tak šno (npr . notr anje r eor g anizacije, no v e sist emizacije delo vnih mest), s t ehnološkimi spr emembami (npr . spr emembe delo vnih po - st opk o v , no vi načini zajema in hr ambe digitalneg a gr adi v a), z zaposlenimi in njiho vimi k ompet encami (npr . odhajanje k adr a, neprim erne k ompet ence), t er gr ožnje, po v ezane z zagota v ljanjem zadostnih finančnih sr edst e v . T r etjo k at egorijo pr edsta v ljajo k ont ek sti gr oženj, uperjeni neposr edno pr oti inf ormacijskim sist emom za upr a v ljanje z zapisi. Sem sodijo gr ožnje, ki so po v ezane s struktur o sist ema k ot tak šno (npr . spr ememba sist emo v mimo naših potr eb, v dori v sist em, spr eminjanje f ormat o v za dolgor očno hr ambo zapiso v), s primernim vz drže v anjem in k ontinuit et o sist ema t er s primerno usposobljeno - stjo zaposlenih (sist emskih administr at orje v in upor abnik o v sist ema). Četrta k at egorija k ont ek st o v gr oženj je usmerjena neposr edno na digital - ne zapise ozir oma podatk e t er njiho v e metapodatk e (npr . nepooblaščeno dost o - panje, spr eminjanje ali uniče v anje podatk o v iz str ani zaposlenih). P osledice ne - upošt e v anja k ont ek st o v in identifik acije v seh gr oženj so lahk o uničenje, izguba ali pošk odo v anje dok ument o v , ki tak o niso v eč upor abni, zaneslji vi, a vt entični, celo viti in k ot taki ne izpolnjujejo v eč namena, zar adi česar so bili ustv arjeni. P ot em, k o smo identificir ali v sa sr edstv a in gr ožnje, sledi identifik acija r anlji v osti obst oječih sr edst e v , t or ej pomanjklji v osti, ki jih lahk o gr ožnje »iz - k oristijo« za uničenje ali za po vzr očit e v šk ode. V t em k or ak u je tr eba izdela - ti seznam r anlji v osti za v sak o sk upino ali za v sak o specifično sr edstv o, ki smo g a identificir ali v prv em k or ak u. Npr . r anlji v osti, ki lahk o ogr ozijo pr ost or za str ežnik e, v klj učujejo neustr ezno lok acijo pr ost or a (npr . izposta v ljenost popla - v am), neustr ezno infr astruktur o in opr emo (npr . odsotnost požarnih apar at o v , slaba električna instalacija) t er pomanjk anje ur ejeneg a sist ema pooblaščene - g a dost opanja do pr ost or a. R anlji v osti dok umentneg a sist ema lahk o zajemajo neustr ezno do delje v anje do st opnih pr a vic, odsotnost določenih t ehničnih ali 35 83. člen PETZ – določa, k ak o in na k ak šen način se pogodbeno ur edi nar očanje st orit e v pri zunanjem izv ajalcu. 36 82. člen PETZ – določa, k ak o in na k ak šen način ponudnik in nar očnik pr ed podpisom pogod - be o opr a v ljanju st orit e v izv edeta sk upno oceno tv eg anj. 37 ISO 18128:20 24 – Inf ormation and documentation – Risk assessment f or r ecor ds pr ocesses and s y st ems. 38 ISO 18128:20 24 – Risk assess ment f or r ecor ds pr ocesses and s y st ems, str . 6. 39 DDoS (Distributed denial of service ) so distribuir ani napadi z za vrnitvijo st orit e v , pri čemer posk ušajo napadalci s pr eobr emenitvijo spletnih mest in str ežnik o v onemogočiti delo v anje napadenih inf ormacijskih sist emo v . 282 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions v sebinskih skr bnik o v , slabo upr a v ljanje gesel in odsotnost politik v arnostneg a k opir anja. P opis r anlji v osti se običajno začne na naj višji r a vni celotne or g aniza - cije, pri čemer so pogost o naj v ečje r anlji v osti po v ezane z odsotnostjo ali neu - str eznostjo v arnostnih politik in odsotnostjo notr anjih pr a vil. Šele ob ustr ez nem popisu sr edst e v , njiho vih r anlji v osti in pot encialnih gr oženj sledi k ončna ocena tv eg anj. V t em k or ak u se pripr a vi k alk ulacija tv e - g anj, ki pogost o v ključuje upor abo t . i. vr očičnih tabel. Pri v saki gr ožnji in r anlji - v osti določeneg a sr edstv a si zasta vimo d v e ključni vpr ašanji: 1. Kak šna je v erjetnost , da se določena gr ožnja ur es niči (npr . v elik a, sr ednja, majhna)? 2. Kak šen vpli v bi imela r ealizacija gr ožnje na določeno sr edstv o (npr . nepo - memben, majhen, spr ejemlji v , nespr ejemlji v ali celo k atastr of alen)? S primerja v o v erjetnosti r ealizacije gr ožnje in ocene njeneg a vpli v a na do - ločeno sr edstv o o vr ednotim o posamezna tv eg anja. Načelo je pr epr ost o: višja, k ot sta vpli v in v erjetnost , v ečje je tv eg anje. Zbiru izv ede nih omenjenih k or ak o v in o vr ednot enju posameznih tv eg anj tak o r ečemo ocena tv eg anj. 40 Ukrepi za zagotavljanje varne hrambe gradiva v digitalni obliki P oleg iz v edbe ocene tv eg anj, t or ej popisa sr edst e v , iden tifik acije r anlji v o - sti, identifik acije gr oženj in na podlagi t eg a vr ednot enja tv eg anj, so ključni ob - v lado v anje tv eg anj t er določanje in izv ajanje ukr epo v za zmanjšanje v erjetnosti ali vpli v a tv eg anj. Ukr epi lahk o v ključujejo pr epr eče v anje tv eg anj, zmanjše v anje njiho vih posledic, pr enos tv eg anj na druge ali spr ejemanje tv eg anj. P oleg t eg a sta nujn i tudi r edno spr emljanje tv eg anj in učink o vit osti spr ejetih ukr epo v t er prilag ajanje str at egij ob v lado v anja tv eg anj, k adar je t o potr ebno. Če po vzame - mo, ključno za ustv arjalce ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a je, da vzposta vijo ustr e - zne v arnostne politik e in spr ejmejo ukr epe za v arstv o gr adi v a, o čimer sicer go v orita tudi že omenjena 57. in 58. člen PETZ. Ukr epi za zagota v ljanje v arne hr ambe digitalneg a gr adi v a so r azno vrstni, v ečslojni in k omplek sni, k ar je g lede na k oličino in k omplek snost gr oženj tudi r azumlji v o. 41 Seg ajo od spr ejema kr o vnih inf ormacijsk o-v arnostnih politik do načrt o v za nepr ekinjeno poslo v anje, ki med drugim v ključujejo tudi v arnostne politik e pr ed nar a vnimi nesr ečami in post opk e za obno v o podatk o v po nar a v - nih nesr ečah. Za or g anizacijo sta poleg spr ejetja f ormalnih kr o vnih politik nujni tudi izv ajanje r ednih v aj in simulacij z namenom, da se osebje seznani z načrti in s post opki za r a vnanje v primeru nar a vnih nesr eč, t er izv ajanje r ednih r e vizij v arnostnih post opk o v ozir oma pr e v erjanje učink o vit osti v arnostnih ukr epo v . Z vidik a inf orm acijsk e v arnosti so ključni ukr epi upor aba in vzdrže v anje zaneslji vih inf ormacijskih sist emo v za zajem in hr ambo t er vzposta vitv e poli - tik r ednih v arnostnih k opir anj. Pr a v tak o so pomembni r edno posodabljanje in upor aba pr oti virusne pr ogr amsk e opr eme za zaščit o pr ed šk odlji vimi v dori in pr ogr ami. Za v arnost digitalneg a gr adi v a je ključen uk r ep geogr af sk e r azprše - nosti hr ambe podatk o v in v arnostnih k opij na r azličnih lok acijah, ki so do v olj oddaljene dru g a od druge, da bi se izognili izgubi podatk o v v primerih lok alnih nar a vnih nesr eč. V edno bolj pripor očlji v a je tudi implementacija t ehnologije oblačne hr ambe, saj ta zagota v lja visok o r a v en r edundance in odpornosti pr oti nar a vnim nesr ečam. Za or g anizacijo sta pr a v tak o nujna ustr ezna fizična zaščita str ojne opr e - 40 V eč o t em g lej npr . Hajtnik: Ocena in ob v lado v anje tv eg anj pri dolgor očni e-hr ambi s pomočjo pr ogr amsk eg a or odja. 41 Glej npr . Met odologija ob v lado v anja tv eg anj inf ormacijsk e v arnosti v drža vni upr a vi, str . 8–16. 283 Letnik 47 (2024), št. 2 me in pr ost or o v t er definir anje politik dost opo v . Zagot o viti je tr eba, da so str e - žniki in druge pomembne napr a v e nameščene v pr ost orih, ki so odporni pr oti potr esnim sunk om. Nujna je upor aba pr otipožarnih sist emo v , k ot so g asilni apa - r ati s C O2, ki v primeru implementacije ne pošk odujejo str ojne opr eme. P osta vi - t e v str ojne opr eme na višje lok acije je pripor očlji v a za zaščit o pr ed popla v ami. Dost opanje do infr astruktur e, sist emo v in podatk o v mor a biti ustr ezno r eguli - r ano in dok umentir ano. Pri implementaciji ukr epo v je pripor očlji v o sodelo v a - nje z v arnostnimi str ok o vnjaki za oceno tv eg anj, ki so specializir ani za podr očje nar a vnih nesr eč. Smiseln je tudi ukr ep za v ar o v anja str ojne opr eme in podatk o v pr oti nar a vnim nesr ečam t er skladno s t em dok umentir anje izv edenih post op - k o v za v ar o v anje podatk o v in str ojne opr eme. T ak o k ot je pripor očlji v a upor aba u v elja v ljenih standar do v pri identifik a - ciji gr oženj, je smiselna tudi pri pripr a vi v arnostnih politik. Uv elja v ljen splošni standar d s podr očja ob v lado v anje tv eg anj pr edsta v lja ISO 31000 42 in k onkr etno s podr očja inf ormacijsk e v arnosti standar d ISO 27001, 43 ki definir a sist eme za upr a v ljanje inf ormacijsk e v arnosti. Slednji standar d pr ed vide v a za or g anizacije, ki vpeljujejo sist em inf ormacijsk e v arnosti, štiri (4) sklope k ontr ol (or g aniza - cijsk e, člo v ešk e, fizične, t ehnološk e) s 93 k ontr olami. K ot eno izmed k ontr olnih podr očij standar d pr ed vide v a u v edbo k ontr ol z namenom v arstv a pr ed fizični - mi in ok oljskimi tv eg anji, k ot so t o npr . nar a vne nesr eče ali druge namerne ali nenamerne fizične gr ožnje. Zaključek V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami je izjemneg a pomena za zagota v ljanje dost opnosti, upor abnosti, celo vit osti, tr aj - nosti in a vt entičnosti podatk o v , tak o za ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a k ot za ar - hi v e k ot tak šne. Nar a vne nesr eče, k ot so popla v e, požari, potr esi in ne viht e, lah - k o po vzr očijo hude pošk odbe ali celo izgubo digitalneg a gr adi v a, zat o mor a v sak ustv arjalec ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, in na v sezadnje tudi ar hi vi, pripr a viti in spr ejeti celo vit prist op k v arstvu in zaščiti ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki. Ar hi v sk a zak onodaja je pr ed videla eneg a izmed ključnih instrument o v za zagota v ljanje učink o vit e in dolgor očno v arne hr ambe gr adi v a v digitalni obli - ki. In sicer oceno tv eg anj k ot ključni int egr alni del notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki ozir oma drugih inf ormacijsk o-v arnostnih po - litik. Ocena tv eg anj je na kr atk o pr oces, s k at erim ocenjujemo ne v arnosti in tv eg anja, ki bi lahk o neg ati vno vpli v ali na naše digitalno ar hi v sk o gr adi v o. Pr o - ces je zat o ključen za pr epozna v anje, analizo in oceno tv eg anj t er za določa - nje ustr eznih ukr epo v za njiho v o ob v lado v anje ali zmanjšanje. Ocena tv eg anja je, podobno k ot notr anja pr a vila, dinamičen pr oces, ki zaht e v a stalne r e vizije, spr emljanje in prilag ajanje zar adi spr eminjajočih se ok oliščin. Učink o vita ocena tv eg anja, ki naj bi bila cilj, je tak o tista, ki omogoča or g anizacijam boljše ob v la - do v anje tv eg anj in zmanjše v anje njiho vih neg ati vnih vpli v o v . Čepr a v slo v ensk a ar hi v sk a zak onodaja (ZVD A G A, UVD A G in PETZ) že pr ed vide v a ustr ezne moderne prist ope k v arstvu digitalneg a gr adi v a, tudi pr ed nar a vnimi nesr ečami, v endar le lahk o opažamo še pr ece j pomanjklji v osti pri r e - alizaciji t o vrstnih določb. P osamezni or g ani, zlasti v ja vni upr a vi, se sr ečujejo s št e vilnimi izzi vi, tak o v post opkih pripr a v e notr anjih pr a vil za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki k ot pri pripr a vi ocen tv eg anj in izv ajanju ukr epo v . 42 ISO 31000: 20 18 – Risk Manag ement – Guidelines 43 ISO 27001: 20 22 – Inf ormation security , cy bersecurity and pri v acy pr ot ection – Inf ormation security management s y st ems. 284 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions V arstv o digitalneg a gr adi v a zaht e v a v odstv o or g anizacij, ki je odločeno r ešiti vpr ašanje notr anjih pr a vil in upr a v ljanj s tv eg anji t er ustr ezno str ok o vno znanje pripr a v lja v ce v ocen tv eg anj in notr anjih pr a vil. Pr oces je k omplek sen in zaht e v a celo vit prist op, saj v ključuje tak o t ehnične k ot or g anizacijsk e ukr epe celotne or g anizacije. Le s tak šnim pr a vilnim načrt o v anjem, z upor abo ustr eznih politik in r ednim pr e v erjanjem bomo lahk o zmanjšali r azlična tv eg anja (tudi ok oljsk a) za uničenje ali izgubo digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. ZAKONODAJA Pr a vilnik o enotnih t ehnoloških zaht e v ah za zajem in hr ambo gr adi v a v digitalni obliki. V : Uradni list RS , št .118/2020. Ur edba o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. V : Uradni list RS , št . 42/2017. Zak on o v arstv o dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er o ar hi vih. V : Uradni list RS, št . 30/2006 in 51/2014. ST ANDARDI ISO 18128: 2024 – Inf ormation and documentation – Risk assessment f or r e - cor ds pr ocesses and s y st ems. Gene v a, 2024. ISO 270 01: 202 2 – Inf ormation security , cy bersecurity and pri v acy pr ot ection – Inf ormation security management s y st ems. Gene v a, 2022. ISO 31000: 2018 – Risk Management – Guidelines. Gene v a, 2018. SPLETNI VIRI Beagrie, Char les: Ho w Cloud St or age can addr ess the needs of public ar chi v es in the UK: https://cdn.nationalar chi v es.go v .uk/documents/ar chi v es/cloud-st or age-gu - idance.pdf (dost op: 16. 10. 2024). Bešić, V esna: Nak on str adanja gr ađe u požaru 2014: Ar hi v Bih uspije v a go - dišnje obr aditi 4.000 dok umenata, potr ebna im je pomoč: https://www .aa.com. tr/ba/balkan/nakon-stradanja-gra%C4%91e-u-po%C5%BEaru-2014-arhiv - -bih-uspijeva-godi%C5%A1nje-obraditi-4000-dokumenata-potrebna-im-je - -pomo%C4%87/3247842# (dost op: 25. 9. 2024). Cek, Daniel: Zgor eli so k atal ogi in del ar hi v a: https://p rimorsk e.s v et24.si/ 2014/04/24/zgor eli-so-k atalogi-in-del-ar hi v a (dost op: 25. 9. 2024). Fleary , Sinai: Caribbean hist orical ar hi v es destr o y ed in fir e. https://www .v oice - -online.co.uk/new s/w orld-new s/2024/06/21/caribbean-hist orical-ar chi v es-destr o - y ed-in-fir e/ (dost op: 25. 9. 2024). Malak, H aisam A bdel: 10 Challenges of Digital Pr eserv ation: https://theecmcon- sultant .com/challenges-of-digital-pr eserv ation/ (dost op: 16. 10. 2024). Met odologija ob v lado v anja tv eg anj inf ormacijsk e v arnosti v drža vni upr a vi: https://www .go v .si/assets/ministrstv a/MDP/DI/Inf ormacijsk a-v arnost/Met odologi - ja-ob v lado v anja-tv eg anj-inf ormacijsk e-v arnosti-v -drza vni-upr a vi.pdf (dost op: 20. 12. 2019). The National Ar chi v es, UK. T ehnični r egist er PR ONOM: https://www .nationalar - chi v es.go v .uk/pr onom/ (dost op: 11. 10. 2024). T ur k e y s quak e trials block ed due t o ar chi v e lost in hastil y demolished munici - piality building: https://www .du v ar eng lish.com/tur k e y s-quak e-trials-block ed-due-t o- VIRI IN LITERA TURA 285 Letnik 47 (2024), št. 2 -ar chi v e-lost-in-hastil y -demolished-municipality -building-new s-64416 (dost op: 25. 9. 2024). Seznam oblik zapisa, primernih za dolgor očno hr ambo gr adi v a v digitalni obliki: https://www .go v .si/assets/or g ani-v -sesta vi/Arhi v -R S/Zak onodaja/Pr a vilnik -o-eno - tnih-tehnoloskih-zahte v ah-za-zajem-in-hr ambo-gr adi v a-v -digitalni-obliki/Seznam - -oblik -zapisa-za-dolgor ocno-hr ambo-v er-1.0.pdf (dost op: 21. 10. 2024). LITERATURA Ant ončič, Marja n: V zor čna notr anja pr a vila? O čem pr a vzapr a v sploh go v orimo. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Popisovanje arhivskega gradiva [Elektronski vir]: zbornik mednarodne konference, Radenci, 13.–15. april 2016 (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2016, str . 465–480. Arhivi v primežu narave in tehnologije: knjiga povzetkov: Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 15.–17. maj 2024, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2024. Corr ado, E d w ar d M., Moulaison Sand y , Heather: Digital preservation for libraries, archives and museums . Lanham: R o wman & Littlefield, 2017. Hajtnik, T atjana: Ocena in ob v lado v anje tv eg anj pri dolgor očni e-hr ambi s pomo - čjo pr ogr amsk eg a or odja. V : Uporabnikom prijazni arhivi: knjiga povzetkov: Mednaro- dna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 11. –13. maj 2022, Radenci, Slovenija (ur . Nina Gost enčnik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2022, str . 54. Hajtnik, T atjana : Pr etv or ba e-d ok ument o v v f ormat e za dolgor očno hr ambo na osno vi standar da ISO 13008. V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronske- ga arhiviranja. Digitalno in digitalizirano. Arhivsko gradivo včeraj, danes in jutri [Elek- tronski vir]: zbornik mednarodne konference, Radenci, 5.–7. april 2017 (ur . Nina Gost enč - nik). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2017, str . 27–47. Hajtnik, T atjana: Učink o vit o dolgor očno ohr anjanje ar hi v sk eg a gr adi v a v Ar hi vu R S. V : Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti 56 (2012), št . 3, str . 55–70. Hajtnik, T atjana : V se, k ar mor a v odstv o or g anizacije v edeti o e-hr ambi. V : Teh- nični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: 10. zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike v Ra- dencih od 6. –8. april 2011 (ur . Sla vica T o v šak et al.). Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2011, str . 475–495. Hribar , Luk a: P omembnost nosilce v podatk o v digitalneg a gr adi v a v ar hi vistiki. V : Arhivi v službi človeka - človek v službi arhivov: relevance v raziskavah arhivske znanosti: 8. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Za človeka gre: relevanca znanosti in izobraževanja: zbornik recenziranih prispevkov: Maribor, 14. 3. 2020 (ur . Zdenk a Semlič R ajh). Maribor: AMEU – ECM, Alma Mat er Pr ess, 2020, str . 139–152. Ka v čič-Čolić, Alenk a: T eor etični model digitalnih ar hi v o v . V : Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti 48 (2004), št . 4, str . 63–75. Legget , Elizabeth R.: Digitization and digital archiving: a practical guide for libra- rians. Lanham: R o wman & Littlefield, 2014. Nat ek, Kar el: T emeljni t ermini v geogr afiji nar a vnih nesr eč. V : Dela – Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, št . 35 (2011), str . 73–101. 286 Žig a K oncilija: V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki pr ed nar a vnimi nesr ečami, str . 273–286 Članki in razprave || Articles and Discussions PR O TECTION OF DIGIT AL AR CHIV AL MA TERIAL S FR OM N A TURAL DIS A S TER S The pr ot ection of ar chi v al mat erial in digital f orm ag ainst natur al disas - t ers is of utmost importance f or ensuring accessibility , usability , int egrity , sus - tainability , and authenticity of data. F or the ar chi v es themsel v es as w ell as f or the cr eat ors of ar chi v al mat erials. Natur al disast ers such as floods, fir es, earth - quak es and st orms can cause significant damage or e v en loss of digital r ecor ds, so e v er y cr eat or of public ar chi v al mat erials, and not least the ar chi v es them - sel v es, ha v e t o plan and implement a compr ehensi v e appr oach t o the pr eserv a - tion and pr ot ection of ar chi v al mat erial in digital f orm. One of the most essential instruments f or guar ant eeing the efficient and long-t erm saf e st or age of digital cont ent is pr o vided b y ar chi v al legislation. P ar - ticular l y , the risk assessmen t , w hich is a crucial component of int ernal rules f or the captur e and pr eserv ation of digital cont ent or other inf ormation security policies. In short , risk assessment is the pr ocess b y w hich w e assess the hazar ds and risk s that could ad v ersel y impact our digital ar chi v al mat erials. The pr ocess is ther ef or e crucial f or identifying, anal y sing and assessing risk s and f or det er - mining appr opriat e measur es t o manage or r educe them. Ho w e v er , risk assess - ment , lik e int ernal rules, is a d ynamic pr ocess that r equir es constant r e visions, monit oring and adjustment due t o changing cir cumstan ces. Ther ef or e, a risk as - sessment that enables or g anisations t o mor e eff ecti v el y handle risk s and r educe their neg ati v e eff ects is consider ed eff ecti v e. Althoug h the Slo v enian ar chi v al legislation alr ead y f or esees appr opriat e modern appr oaches t o the pr ot ection of digital mat erial, including ag ainst natur al disast ers , w e can still observ e a number of short comings in implementation. Indi vidual bodies, at least in the administr ation, encount er numer ous challenges, both in the pr ocedur es f or pr eparing int ernal rules f or the captur e and st or age of mat erial in digital f orm, and in the implementation of risk assessments. Pr ot ecting digital cont ent r equir es or g anisational leadership that is de - t ermined t o addr ess the iss ue of int ernal rules and risk management . The pr o - cess is comple x and all-encompassing, as it includes both t echnical and or g ani - zational measur es. Onl y wit h such corr ect planning, deplo yment of appr opriat e t echnology and r outine inspections will w e be able t o r educe the risk s of de - struction or loss of digital ar chi v al mat erial. SUMMAR Y