Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 32 UDK: 911.375.12:796.032.2(495Atene) DOI: 10.5379/urbani-izziv-2017-28-02-003 Prejeto: 15. 5. 2017 Sprejeto: 22. 8. 2017 Luca SALVATI Marco ZITTI Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki: gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene) V sodobnih mestih se lokalna tekmovalnost za finanč- ne vire krepi bolj kot kdaj koli in vodi v razvoj mest, za katera je značilna pomembna družbenoekonomska preo- brazba. V dosedanjih raziskavah so avtorji tesno povezavo med širjenjem mest, družbenoekonomskim razvojem in megadogodki proučevali samo za določena območja in vrste rasti mest, pri čemer so pogosto prezrli vlogo me- gadogodkov pri krepitvi nenačrtnega širjenja mestnih ob- močij. Atene so kot gostiteljica poletnih olimpijskih iger leta  2004 tipičen primer razvijajočega se mesta, ki gosti megadogodek, in sicer predvsem zaradi tesne povezave med olimpijado, razvojem infrastrukture in nenačrtnim širjenjem mesta. V članku avtorja prikrito razmerje med gospodarskim razmahom kot posledico olimpijskih iger in preveliko liberalnostjo urbanizma povežeta z dolgo- ročnim nenadzorovanim širjenjem mestnih površin, zna- čilnim za razvoj Aten. Ker so posledične družbenoeko- nomske razmere omogočile začetni val nenadzorovanega širjenja mestnega območja, jih pojasnjujeta kot šibkost konkurenčnega mesta na slabo načrtovanih in dolgo- trajno dereguliranih urbanih območjih, kot je atensko. Podrobna analiza najnovejših razvojnih stopenj gospo- darske rasti in nesklenjenega širjenja mestnih površin daje dodaten vpogled v procese nenačrtnega širjenja današnjih mest in pomaga prepoznati morfološke vzorce in druž- benoekonomske dinamike, ki so značilne za širjenje mest med izmenjujočimi se cikli gospodarske rasti in recesije. Ključne besede: širjenje mest, gospodarska rast, infra- struktura, ekonomije aglomeracij, turizem, Sredozemlje uiiziv-28-2_02.indd 32 12.12.2017 7:49:57 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 33 1 Uvod Rast mest je globalni pojav, ki se izraža z različnimi prostorski- mi oblikami in dinamikami (Angel idr., 2011). Procesi družbe- noekonomskega prestrukturiranja in posledična razporeditev gospodarskih dejavnosti po svetu kažejo, da so možnosti za rast mest vse bolj odvisne od njihovih konkurenčnih predno- sti pri privabljanju naložb in zagotavljanju lokalnih razvojnih priložnosti (Bennet in Savani, 2003). Glavni dejavniki, ki do- ločajo konkurenčnost mest, so infrastruktura in dostopnost, industrija in obseg gospodarstva ter človeški kapital in delov- na sila  (Andersen  idr., 2011). Politika, katere cilj je povečati sposobnost mest, da privlačijo podjetja in delovno silo, vpliva na oblikovanje regionalne in lokalne politike v razvitih drža- vah (OECD, 2006). V teh novih globalnih konkurenčnih razmerah in dobi mno- žične komunikacije se je pomen megadogodkov, kot so olim- pijske igre, svetovne razstave in svetovna nogometna prvenstva, močno povečal  (Chorianopoulos  idr., 2010). Potencial, ki ga danes lahko izkoristi gostitelj pomembnega megadogodka, je predvsem svetovna pozornost, namenjena državi in mestu v tem času ter njuni promociji  (Delladetsima, 2006). Megado- godki so torej način privabljanja finančnih naložb z vsega sveta. Konkurenčnost med mesti, ki se potegujejo za organizacijo tovrstnih dogodkov, se je močno povečala (Phelps idr., 2006). Mesta se temeljito spreminjajo in spodbujajo intenziven razvoj infrastrukture, mestno prenovo in razvoj teritorialnih poseb- nosti, pri čemer je glavni cilj povečanje zmožnosti za rast kra- ja (Scott, 2001). Na kratko, mesta se spreminjajo hitreje zato, da bi postala konkurenčnejša in bi lahko gostila megadogodke. Premik k modelu konkurenčnega mesta je razviden iz dveh regulatornih odzivov, katerih cilj je spremeniti konkurenčne značilnosti urbanih sistemov  (Kresl, 2007). Pri prvem gre za ukrepe, ki so usmerjeni k povpraševanju in s katerimi zagotovi- mo tiste pozitivne značilnosti, ki jih podjetja zahtevajo od neke lokacije, da lahko tam poslujejo. Ključen primer tovrstnega odziva je gradnja fizične infrastrukture, zaradi katere postane območje privlačnejše za naložbe in ugodnejše za vzpostavitev in rast lokalnih gospodarskih pobud. Pri drugem regulator- nem odzivu pa gre za strategije razvoja ali izboljšanja podobe kraja, pri katerih s poudarjanjem njegovih glavnih prednosti in kulturnih značilnosti dosežemo, da izstopa od drugih na- ložbenih možnosti. Za spodbujanje prenove mestne podobe se uporabljajo različna politična orodja in viri, vključno z ohra- njanjem območij arhitekturne dediščine, gradnjo pomembnih gradbenih objektov, ki spreminjajo podobo mestnega središča, in gostitvijo pomembnih kulturnih, podjetniških in športnih dogodkov. V tem pogledu zdaj trženje kraja velja za bistveni del načrtovanja rabe zemljišč, ki usmerja razvoj krajev (Bennet in Savani, 2003). Z novimi podjetniškimi mesti se lokalna tekmovalnost za fi- nančne vire krepi bolj kot kdaj koli in vodi v nastanek kon- kurenčnih mest, za katera sta značilni morfološka in funkcio- nalna preobrazba  (Di Feliciantonio in Salvati, 2015). V tem pogledu so megadogodki pomemben način samopromocije, zaradi česar se pred njimi vedno gradi nova infrastruktura in izvajajo strategije za izboljšanje podobe mesta, ki gosti dogo- dek  (Longhi in Musolesi, 2007). Kljub temu so raziskovalci v preteklosti tesno povezavo med megadogodki, družbenoe- konomskim razvojem in širjenjem mest proučevali samo za neka območja in vrste rasti mest, pri čemer so pogosto prezrli vlogo megadogodkov pri krepitvi razpršene urbanizacije in posledičnem nastanku negativnih družbeno-okoljskih zuna- njih učinkov  (Dura-Guimera, 2003). Zaradi tesne povezave med megadogodkom, razvojem infrastrukture in nenačrtnim širjenjem mestnega območja v družbenoekonomskih razme- rah, za katere je značilno dolgotrajno nenadzorovano širjenje mestnih površin, je mesto Atene kot gostitelj olimpijskih iger leta  2004 primer tipičnega olimpijskega mesta  (Chorianopo- ulos idr., 2014). Kandidatura Aten za organizacijo olimpijskih iger je bila vi- deti kot želja po povrnitvi konkurenčnosti mesta  (Gargiulo Morelli  idr., 2014). Ko je bila Grčija izbrana za gostiteljico, se je začelo izvajati več urbanističnih in infrastrukturnih pro- jektov, ki naj bi ublažili gospodarsko obrobnost prestolnice in izboljšali njeno funkcionalnost (Gospodini, 2006). Olimpijske igre so spodbudile preusmeritev prostorske politike k izbolj- šanju atenske mestne krajine  (Beriatos in Gospodini, 2004), hkrati pa je širjenje mestnih površin pred začetkom svetovne gospodarske krize vodilo v netrajnostni lokalni razvoj, kar je najverjetneje zmanjšalo  (ali celo ogrozilo) sposobnost metro- politanskega sistema, da se učinkovito odzove na poznejše negativne vplive recesije  (Gospodini, 2009). Na podlagi tega avtorja v članku proučujeta prikrito povezavo med gospodar- skim razmahom kot posledico olimpijskih iger in preveliko liberalnostjo urbanizma ter ugotavljata, da je pri tem šlo za močan proces nenačrtnega širjenja mesta, ki ga obravnavata kot zgodnji znak šibkosti konkurenčnega mesta na slabo načrto- vanih in dolgotrajno dereguliranih urbanih območjih  (Salva- ti  idr., 2016). Podrobna analiza najnovejših razvojnih stopenj gospodarske rasti in nesklenjenega širjenja mestnih površin daje dodaten vpogled v vzorce in procese nenačrtnega širjenja današnjih mest in pomaga prepoznati morfološke vzorce in družbenoekonomske dinamike, ki so značilne za urbanizacijo v izmenjujočih se ciklih gospodarske rasti in recesije. Po kratkem opisu dolgotrajnega demografskega in urbane- ga razvoja atenske metropolitanske regije  (drugo poglavje) Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki: gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene) uiiziv-28-2_02.indd 33 12.12.2017 7:49:57 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 34 L. SALVATI, M. ZITTI avtorja na podlagi pregleda empiričnih ugotovitev drugih raziskav predstavita štiri homogena obdobja širjenja mesta. V tretjem poglavju se na podlagi pregleda novejše literature o rasti in širjenju mestnih površin v grški prestolnici ter doda- tne analize gradiva, kot so mestni načrti, strateške smernice urbanega razvoja in spletni časopisni članki, osredotočita na razvoj Aten v zadnjem desetletju in na vlogo olimpijskih iger leta  2004. Posledice tovrstnih svetovnih dogodkov v sodob- nih konkurenčnih mestih obravnavata v četrtem poglavju, kjer proučujeta, kakšno preobrazba se dogaja v mestih, da bi ta povečala svojo svetovno konkurenčnost. Urbanistično politiko in strategije, ki so jih grške oblasti sprejele pred olimpijado in takoj po njej, na kratko predstavita v petem poglavju. V šestem poglavju nato proučujeta prostorske posledice zadevnih urbanističnih načrtov, pri čemer posebno pozornost posvetita preobrazbi Mezogejske ravnine, ki je eno izmed območij, na katero se Atene najbolj širijo. Za to uporabita statistične podat- ke grškega državnega statističnega urada in diahrone letalske posnetke programa Google Earth. 2 Širjenje Aten: dolgotrajna urbanizacija Proučevano območje obsega upravno območje Atika v osre- dnjem delu južne Grčije. Atika pokriva samo 3  % grškega ozemlja, vendar je v njej ustvarjena skoraj polovica grškega BDP  (slika  1). Leta  2001 je v širši atiški regiji živelo pribli- žno  3,5  milijona ljudi oziroma 34  % celotnega grškega pre- bivalstva  (Salvati, 2016). Atene so grška prestolnica in daleč najpomembnejše mesto v državi, v katerem so skoncentrirana vsa gospodarska področja in dejavnosti  (najvišje ravni javne uprave, sedeži podjetij in najrazličnejše storitve). V evropskem urbanem sistemu pa Atene ne zasedajo visokega mesta, saj po raznih klasifikacijah evropskih mest veljajo za obrobno mesto z razmeroma majhnim vplivom na Sredozemlje in širšo Evro- po (Rontos idr., 2016). Kostas Rontos in Luca Salvati (2014) sta določila štiri obdobja rasti v Atenah. V prvem, ki je trajalo od leta 1850 do leta 1900, Slika 1: Prostorska razporeditev osnovnih kategorij rabe zemljišč v atenski metropolitanski regiji  (vir: Evropska agencija za okolje, 2012) pozidane površine kmetijske površine gozdovi in druge naravne površine 0 5 10 km S uiiziv-28-2_02.indd 34 12.12.2017 7:49:58 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 35Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki: gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene) se je število prebivalcev na mestnih in podeželskih območjih večalo v podobnem obsegu in je bilo prebivalstvo precej ena- komerno razporejeno po regiji. Na začetku šestdesetih let 19.  stoletja so Atene začele rasti hitreje kot druga območja v Atiki. V drugem obdobju  (1900–1940) se je razvila strnjena policentrična oblika, ki temelji na dveh glavnih mestnih sre- diščih – Atenah in Pireju (Leontidou, 1990). Širše območje Aten je utrdilo svojo vlogo grške prestolnice, s čimer je postalo privlačnejše za industrializacijo, še zlasti v Pireju, kjer je komercialno pristanišče. Posledično je bila sto- pnja rasti prebivalstva na teh dveh območjih izjemno visoka, predvsem zaradi priseljevanja iz Male Azije. Prišleki so se na- selili v nenačrtovana predmestja v okolici Aten in Pireja. Ob tem ko neformalna naselja niso bila ravno redko pozidana, so se v tem obdobju že kazali prvi znaki nenačrtnega širjenja mesta. Tretje obdobje (1950–1980) je zaznamovala postopna preobrazba tradicionalne dvosrediščne zgradbe Atike. Delavci, predstavniki nižjih slojev in podeželski priseljenci so se preselili v okolico Aten in Pireja v iskanju cenovno dostopnih stanovanj v bližini tovarn. Posledično so se razlike v gostoti poselitve mestnih središč in obrobij hitro zmanjševale, poleg tega pa se je v tem obdobju tudi urbaniziralo podeželje v okolici Aten in Pireja, še zlasti Mezogejske ravnine. Zmanjšanje razlik me- stnih območij je bilo mogoče predvsem zaradi infrastruktur- nega razvoja regije, ugodne urbanistične politike in ohlapnih gradbenih predpisov (Leontidou, 1996). Razpršena urbanizacija se je okrepila v četrtem obdobju (1980– 1990), ko se je močno povečalo odseljevanje srednjega razreda in najvišjega sloja iz mesta. Za obrobje Aten, tj. podeželska in obalna območja je bil v teh letih značilen hiter razmah gospo- darstva, za urbano območje Aten pa sta bila značilna rast in nenačrtno širjenje mestnih površin. Končna ugotovitev glede demografskega in urbanega razvoja te regije je, da so se tra- dicionalne razlike med mestom in podeželjem v 20.  stoletju temeljito spremenile. Strnjeno policentrično zgradbo Atike, ki je temeljila na dvojici Atene-Pirej, čedalje bolj nadomešča bolj razpršena metropolitanska zgradba  (Sayas, 2004, 2006; Polyzos idr., 2008; Salvati, 2013). 3 Tekmovanje za organizacijo megadogodkov: zgodnji znaki konkurenčnega mesta v Atenah Atensko metropolitansko območje je s približno tretjino celo- tnega grškega prebivalstva in več kot tretjino vseh ustvarjenih prihodkov v državi najpomembnejše območje v grškem urba- nem sistemu. Kljub temu je bil kazalnik konkurenčnosti za Atene mnogo desetletij med najnižjimi v Evropi, kar je bila posledica različnih dejavnikov, povezanih z vase zaprto gospo- darsko usmeritvijo mesta ter njegovimi dolgotrajnimi social- nimi težavami in zastarelo infrastrukturo  (Prevelakis, 2000). Olimpijada je bila zato priložnost, da se grška prestolnica svetu pokaže v novi podobi zmagovalke in mu  (po besedah orga- nizatorjev) dokaže, da ima poleg veličastne preteklosti tudi obetavno prihodnost. S tega vidika je bilo pri organizaciji iger bolj v ospredju nacionalno kot lokalno prizadevanje (Beriatos in Gospodini, 2004). Centralna vlada je k temu cilju usmerila regionalno politiko in dodelila precejšnja sredstva za izvedbo projektov, s katerimi naj bi se izboljšala konkurenčnost me- sta (Chorianopoulos idr., 2010). Na podlagi tega sta nastali dve glavni vrsti projektov. Prva je vključevala projekte, s katerimi bi se izboljšali privlačnost me- stnega okolja in sposobnost mesta, da deluje kot mednarodno prizorišče celoletnega turizma  (na primer projekt združitve arheoloških najdišč v starem mestnem jedru, projekt obnove zahodnega obrežja in projekt preureditve športnih objektov v konferenčne, poslovne in zabaviščne prostore po olimpijadi). Druga vrsta pa je obsegala projekte, s katerimi naj bi ublažili go- spodarsko obrobnost in izboljšali funkcionalne vidike metro- politanskega območja, zlasti na področju telekomunikacij in prometne infrastrukture (na primer projekt atenske podzemne železnice z novima progama 2 in 3 ter razširitvijo proge 1, pro- jekt povezave mestnega središča z zahodnim obrežjem s pred- mestno železniško in tramvajsko progo, odprtje mednarodnega letališča Eleftherios Venizelos in gradnja atenske obvoznice). Olimpijske igre so torej spodbudile preusmeritev prostorske politike v spodbujanje konkurenčnosti mesta  (Gospodini, 2006). Namesto razpravljanja o obsegu gospodarske rasti mesta in države se bomo v tem prispevku raje osredotočili na vpli- ve tovrstne politike na urbani razvoj proučevanega območja. Pri usmerjanju urbanega razvoja v tej regiji sta ključno vlogo imela dva glavna vidika:  (a) pojav novih prostorskih povezav na podlagi gradnje pomembnih prometnih projektov, ki so vzpostavili nove povezave med obrobnimi območji, razširili funkcionalne meje mesta in preoblikovali podobo metropo- le, ter  (b) spremembe v dinamiki nepremičnin, povezane z visoko stopnjo naložb v infrastrukturo in pomembnimi ar- hitekturnimi deli  (Panagiotis in Tassos, 2004). Prvi vidik je pomagal povečati privlačnost podeželja v okolici mesta (nova infrastruktura je bila v glavnem zgrajena na Mezogejski ravni- ni ter vzdolž vzhodne in zahodne obale), drugi pa je vplival na oblikovanje kulturnih in prostočasnih središč, za katera sta značilni inovativna oblika ter posebna arhitekturna in urbana morfologija, ki ima bolj mednarodni kot lokalni pridih  (Be- riatos in Gospodini, 2004). Pojav združenj investitorjev, ki se osredotočajo na priložnosti za naložbe v gradnjo velikih trgovskih središč, poslovnih prostorov, zabaviščnih objektov uiiziv-28-2_02.indd 35 12.12.2017 7:49:58 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 36 in stanovanjskih naselij, čedalje bolj vpliva na ceno zemljišč, kar otežuje razvoj  (Delladetsima, 2006). Infrastruktura se je gradila na različnih lokacijah v Atenah, večina naložb pa je bila usmerjena v vzhodni del metropole: na Mezogejsko rav- nino (Couch idr., 2007). 4 Razvoj infrastrukture in širjenje mestnih površin v Atenah Širjenje mesta, povezano z življenjskim slogom, in širjenje mesta, ki ga spodbuja razvoj infrastrukture, sta glavna dejav- nika, ki vplivata na razpršeno gradnjo v mestih  (Richardson in Chang-Hee, 2004; Bruegmann, 2005; Salvati in Carlucci, 2016). Proučevanje razvoja infrastrukture na območju Atike je uporabno za razumevanje prejšnjih vzorcev širjenja mest in napovedovanje prihodnjih. Infrastruktura, ki najpomembneje določa naravo in značilnosti procesov nenačrtnega širjenja me- stnega območja, vključuje letališča, ceste in podzemno železni- co  (Zagorianakos, 2004). Z gradnjo prve podzemne železni- ce (proge 1) na širšem območju Aten, uradno odprte leta 1869, je bilo središče Pireja povezano s središčem Aten. Šlo je za enega izmed prvih podzemnih železniških sistemov na svetu. Pozneje, leta  1957, so začeli progo  1 pospešeno podaljševati, tako da je danes dolga 20 km in poteka od jugozahodnega dela širšega območja Aten  (Pireja) do njegovega severovzhodnega dela (Kifisie). Leta 1992 je upravljanje atenske podzemne železnice prevzelo podjetje Attiko Metro in začelo graditi progi 2 in 3 ter doda- tno podaljševati progo 1. Skupen strošek teh gradbenih del je bil približno 4,3 milijarde evrov. Današnja atenska podzemna železnica je dolga več kot 60 km, v gradnji pa je še ena (četrta) proga. Celoten sistem javnega prevoza v Atenah je bil sčasoma preoblikovan, da bi pokrival čim več območij v Atenski kotlini. Javni prevoz prinaša številne koristi: hitrost, udobje, varnost in zanesljivost. Z gradnjo proge  4 in načrtovanimi razširitvami prog 2 in 3 bodo obrobna območja na severovzhodu in jugu šir- še atenske regije povezana s središčem mesta, posredni učinek vsega navedenega pa je tudi krepitev nesklenjenega mestnega tkiva, še zlasti v severovzhodnih okrožjih širšega območja Aten. Poleg tega je smiselno napovedati, da se bo nenadzorovano širjenje mestnih površin na teh območjih neizogibno okrepilo, saj bodo zaradi zgrajene infrastrukture postala bolj zaželena. Avtocesta A6 (v grščini znana kot Attiki Odos) je sodobna av- tocesta, dolga 65 km, ki tvori obvoznico atenskega metropo- litanskega območja. Je najpomembnejši del cestnega omrežja atiške regije, ki povezuje mednarodno letališče Eleftherios Ve- nizelos v Spati s Korintom in Patrasom. Glavni namen njene gradnje je bil zmanjšati promet v prestolnici in Atenski kotlini ter spodbuditi razvoj fizičnega in urbanističnega načrtovanja v atiških prefekturah. Avtocesta A6 tako ključno vpliva na urba- ni razvoj na obrobju širšega območja Aten in drugod po Atiki, poleg tega sta tudi prostorsko nesklenjen razvoj (ang. leapfrog sprawl) in trakasto oziroma linearno širjenje poselitve vzdolž prometnih poti (ang. ribbon sprawl) v zadnjem desetletju po- sledica predvsem gradnje te avtoceste. Tudi njeno načrtovano podaljšanje na Mezogejski ravnini (s čimer bi to območje prek gorovja Himet povezali s širšim območjem Aten) bo verje- tno pomembno vplivalo na razpršeno urbanizacijo te ravni- ne (Chorianopoulos idr., 2014). 5 Kandidatura za organizacijo olimpijskih iger in priložnost Aten, da postanejo konkurenčne: posledice z vidika nenačrtnega širjenja mesta Megadogodki so izvrstna priložnost za prenovo urbanega oko- lja mest, vendar če pri tem niso sprejete ustrezne načrtovalske strategije, lahko tudi negativno vplivajo na kakovost življenja v mestu, ki gosti dogodek. Kot v številnih drugih mestih je bil tudi v Atenah uspeh strateškega načrta mestnega razvoja morebiten vzrok težav, ki so se pojavile zaradi prevrednote- nja nekaterih mestnih območij. Kot navaja Francisco-Javier Monclùs (2003), so pospešene težnje po decentralizaciji razvo- ja in eksponentno povečanje mobilnosti na metropolitanskem območju povezani s precejšnjimi energijskimi stroški, večjo rabo zemljišč in daljšim časom vsakodnevne vožnje na delo. V nasprotju z uspešnimi mednarodnimi izkušnjami številnih mest, ki so organizacijo megadogodkov izkoristila za prenovo obsežnih območij v središču mesta, se Atene niso odločile za takšno strategijo (Petsimeris, 2008). Čeprav je bilo dovolj pri- mernih lokacij na nekdanjih industrijskih območjih v središču mesta (na primer v predelu Eleonas v atenski občini), se pro- jekti za olimpijado leta 2004 niso osredotočali na to območje, ampak so bili razpršeni po vsej Atiki. Kot ugotavljata Elias Beriatos in Aspasia Gospodini (2004), ta vzorec nakazuje strategijo, ki spodbuja policentrično mestno prenovo in razvoj. Poleg tega načrtovalcem z več kulturnimi in prostočasnimi središči, ki so bila zgrajena v okviru olimpijskih iger in v katere je bilo vloženih ogromno javnih sredstev, ni uspelo oblikovati nove kulturne in prostočasne četrti v mestni krajini, saj so bili ti projekti razpršeni po vsej Atiki  (slika  2). Večina atletskih kompleksov je bila dopolnjena z drugimi objekti, kot so konferenčne in razstavne dvorane, trgovine, objekti, namenjeni razvedrilu, parki in sprehajališča, kar naj bi izboljšalo kakovost mestnega prostora. S tega vidika tvorijo L. SALVATI, M. ZITTI uiiziv-28-2_02.indd 36 12.12.2017 7:49:58 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 37 gruče kulturnih in prostočasnih dejavnosti (Gospodini, 2001), ki so razpršene po vseh atiških metropolitanskih okrožjih  (v središču mesta, na njegovem obrobju in v predmestjih). V preglednici  1 so prikazani odstotni deleži sprememb vre- dnosti zemljišč v dveh izbranih obdobjih  (1997–2000 in 2004–2009) na ravni Grčije, Atike in štirih atiških prefek- tur  (Aten, Pireja ter Zahodne in Vzhodne Atike). Vrednosti zemljišč so se v obeh obdobjih povečale na vseh proučevanih območjih. Porast je bil največji v obdobju  1997–2000, in si- cer na vseh območjih, razen v prefekturi Pirej, ki je med vse- mi območji verjetno še najbolj strnjeno. Poleg tega je treba poudariti, da se je vrednost zemljišč v obeh obdobjih najbolj enakomerno večala v prefekturi Vzhodna Atika (oziroma Mez- ogejskem okrožju), kjer je bila urbanizacija v zadnjih desetletjih najmočnejša. Najbolj zanimive rezultate dobimo, če spremem- be vrednosti zemljišč obravnavamo kot absolutni odklon od podatkov za atensko prefekturo, ki je že od nekdaj najdražje območje v državi. Te spremembe so se na vseh proučevanih območjih močno povečale med letoma 2004 in 2009, razen v prefekturi Zahodna Atika, kjer so vrednosti ostale skoraj ena- ke v celotnem obdobju. Na podlagi tega lahko sklepamo, da vrednosti zemljišč po vsej Atiki sčasoma postajajo enotnejše. Povpraševanje po zemljiščih zunaj atenske prefekture se je po- stopoma večalo po urbanizaciji in razvoju infrastrukture tudi drugje po Atiki (Panagiotis in Tassos, 2004). Prostorsko nesklenjen razvoj in linearno širjenje poselitve vzdolž prometnih poti sta močno spodbudila razpršenost olimpijskih prizorišč po vsej regiji, ki je posledica razvoja Olimpijska prizorišča 1. Olimpijska vas Thrakomakedones 2. Olimpijski športni kompleks Maroussi 3. Boksarska dvorana Peristeri 4. Olimpijska dvorana Galatsi 5. Olimpijski kompleks Goudi 6. Dvorana za dviganje uteži Nikaia 7. Obalno območje Faliro 8. Olimpijski kompleks Elliniko 9. Olimpijsko središče Vouliagmeni 10. Strelsko središče Markoupoulo 11. Jahalno središče Markoupoulo 12. Veslaško središče Schinias 13. Prizorišče za gorsko kolesarjenje Parnitha 14. Dvorana Ane Liossie 15. Olimpijsko jadralsko središče Agios Kosmas 16. Stadion Karaiskaki 17. Stadion Panathinaikos Slika 2: Olimpijski objekti na širšem območju Aten; prizorišči št. 10 in 11 sta na Mezogejski ravnini  (vir: Google Earth, 2010) Preglednica 1: Odstotni deleži sprememb vrednosti zemljišč glede na območje in referenčno obdobje (vir: Grški nacionalni statistični urad, 2014) Območje Sprememba (v %) Razlika v primerjavi z Atenami 1997–2000 2004–2009 2004 2009 Grčija 51,9 17,7 0,7 0,8 Atika 40,6 10,5 1,0 0,9 Prefektura Atene 122,7 7,8 1,0 1,0 Prefektura Vzhodna Atika 23,5 20,9 0,8 0,9 Prefektura Zahodna Atika 8,3 5,5 0,6 0,6 Prefektura Pirej 8,1 12,6 0,8 0,8 Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki: gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene) uiiziv-28-2_02.indd 37 12.12.2017 7:49:59 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 38 prometnega sektorja, zlasti na Mezogejski ravnini. Zaradi tovrstnega nenačrtnega širjenja mestnega območja, ki so ga posredno spodbujali novozgrajeni športni objekti, se je v Atiki oblikovala policentrična prostorska zgradba, pri čemer se je po okrožjih razvila gručasta pozidava, ki je sledila precej liberal- nemu programu prostorskega razvoja, kar je bilo v nasprotju s strateškim glavnim načrtom mesta (slika 3). Razvoj policen- trične ozemeljske zgradbe je še zlasti značilen za Mezogejsko ravnino, obsežno območje vzhodno od atenskega somestja. Gora Himet na zahodu deluje kot fizična pregrada, ki ločuje ravnino od glavnega somestja. Preobrazba Mezogejske ravnine se je začela v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je bila sprejeta odločitev o preselitvi mednarodnega mestnega letališča na to območje. Razlastitvi kmetijskih zemljišč za gradnjo letališča so sledile nadaljnje naložbe v infrastrukturo, ki so jih omogočala sredstva, dodeljena za organizacijo olimpijskih iger. Nove ceste in železniške proge, ki so letališče povezale z mestom, so močno izboljšale dostopnost območja. Vse skupaj je zaokrožila gradnja dveh pomembnih olimpijskih prizorišč (jahalnega in strelske- ga središča blizu kraja Markopoulo), tudi ti dve sta nastali na razlaščenih kmetijskih zemljiščih. Širjenje mestnih površin na Mezogejski ravnini ni bilo načr- tovano, nanj pa je močno vplival infrastrukturni razvoj tega območja. Zaradi koncentracije industrijskih dejavnosti, po- membnih naložb v prometno infrastrukturo, ki je to območje povezala s preostalo Atiko, in razmeroma nizkih stroškov ze- mljišč je Mezogejska ravnina postala zelo ugodna za gradnjo in rast predmestij (Chorianopoulos idr., 2014). Posledično se je število tamkajšnjih prebivalcev v osemdesetih letih 20. sto- letja povečalo za  26.207, v devetdesetih letih 20.  stoletja pa za 38.737. Število gospodinjstev na Mezogejski ravnini se je od leta 1981 do leta 2001 povečalo s 15.800 na 37.117 (+135 %), povprečna velikost gospodinjstev pa se je s 3,3  osebe zmanj- šala na 1,3 osebe. V istem obdobju se je število prebivalcev na širšem območju Aten zmanjševalo, na okoliških območjih pa povečevalo (Couch idr., 2007). Da bi določile družbenoekonomske posledice tovrstnih na- ložb v infrastrukturo, so oblasti v zgodnjih devetdesetih letih 20.  stoletja naročile izdelavo podrobne prostorskonačrtoval- ske študije Mezogejske ravnine. Na podlagi te študije so bili oblikovani novi predpisi za rabo tal na tem območju, vključ- no z omejitvami parcelacij in gradnje, ki pa so začele veljati šele leta  2003, torej leto pred začetkom olimpijskih iger in skoraj dve desetletji po sprejetju glavnega strateškega načrta za Atene  (Giannakourou, 2005). V tem obdobju je bil obseg nove mestne rabe tal na območju obsežnih infrastrukturnih projektov 15  % celotne rabe tal na Mezogejski ravnini. Več kot 50  % novih mestnih zemljišč oziroma zemljišč z mestno rabo tal je bilo na zavarovanih območjih  (zelenih površinah ali kmetijskih zemljiščih). Tovrstna območja so zavzemala do 10 % vseh zemljišč na Mezogejski ravnini in zanje je bil značilen največji porast mestne rabe tal. Poleg tega so se razširila pozi- dana zemljišča tako na starih kot novih industrijskih območjih, kar kaže na porast proizvodnih dejavnosti na tem območju. Manj kot 15  % novih mestnih zemljišč je bilo na območjih, ki so jih urejali strukturni urbanistični načrti. Za ta območja je bil značilen tudi najnižji porast mestne rabe tal med vsemi načrtovalskimi območji na Mezogejski ravnini  (Chorianopo- ulos idr., 2010). 6 Posledice konkurenčnega mesta: olimpijski val nenačrtnega širjenja mestnih površin v Atenah Atene so tipičen primer sredozemskega mesta, v katerem je urbani razvoj dolgo potekal večinoma nenačrtno in sponta- no  (Carlucci  idr., 2017). Ker gre za tipičen primer južnoe- vropskega urbanega območja z zmerno rastjo prebivalstva in čezmerno urbanizacijo, razrast Aten ponazarja zapleteno raz- merje med megadogodki in nenačrtnim širjenjem mestnega Slika 3: Širjenje mesta v bližini olimpijskega veslaškega središča Schi- nias: (a) aprila 2004 in (b) junija 2010; za prostorsko nesklenjen razvoj so značilna izolirana naselja in majhna urbana jedra, ki se širijo na podeželje, za trakasto ali linearno širjenje mestnega območja pa je značilna poselitev vzdolž cest in drugih infrastrukturnih omrežij (vir: Google Earth, 2012) a b L. SALVATI, M. ZITTI uiiziv-28-2_02.indd 38 12.12.2017 7:49:59 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 39 območja (Ioannidis idr., 2009). Na podlagi obsežne literature o procesih nenačrtnega širjenja mestnih površin na tem ob- močju pred olimpijado  (Leontidou, 1996; Maloutas, 2007; Arapoglou in Sayas, 2009; Chorianopoulos  idr., 2014) je v tem članku predstavljen pregled načinov in dinamik tovrstnega širjenja v primeru Atike, pri čemer avtorja na podlagi družbe- noekonomskih dinamik na lokalni ravni izločita štiri procese, značilne za olimpijsko obdobje širjenja mesta: (a)  prostorsko nesklenjen razvoj, (b) industrijski razvoj na metropolitanskem obrobju, (c)  trakasti ali linearni razvoj in (d) preobrazbo po- čitniških domov v glavna bivališča. Razvidni so številni primeri prostorsko nesklenjenega širjenja mesta na območja zunaj somestja, ki pa še vedno niso predaleč za vsakodnevno vožnjo na delo. Po vsej Atiki lahko najdemo primere širjenja mestnih površin na obstoječe vasi zunaj mesta, okoli zelenih vasi in vzdolž obalnih mestec, to širjenje pa je lah- ko povezano tudi z zakonodajo, ki ureja načrtovanje ukrepov. Prostorsko nesklenjeno širjenje mesta je bilo običajno poveza- no z gradnjo velikih objektov ali industrijskih območij, zato so tudi olimpijske igre leta 2004 z vsemi deli, povezanimi s tem megadogodkom, močno okrepile tovrstno nenačrtno širjenje mesta. Gradnja olimpijske vasi je bila na primer še en primer nesklenjenega širjenja mesta na še nepozidana zemljišča, ki se zdaj spreminja v oddaljen, a prestižen stanovanjski kompleks za delavce. Druge skupine prebivalcev pa so se zaradi različnih razlogov selile v bližino glavnih olimpijskih objektov in dru- gam na obrobje Aten (Emmanuel, 2004). Z vidika regionalnega industrijskega razvoja so se prve tovar- ne na obrobju Aten pojavile na meji med Atiko in Beocijo. Ta predmestna industrijska rast je najprej potekala spontano v obliki gručaste pozidave blizu glavnih prometnih žil  (Ko- urliouros, 1997), temu pa je sledilo priseljevanje delavcev na primestna industrijska območja na Mezogejski ravnini in zunaj Atike  (vzdolž državne avtoceste med Atenami in Lamio na severu ter med Atenami in Korintom na jugozahodu). Zaradi soobstoja podeželske in mestne ter stanovanjske, industrijske in trgovske rabe tal so nastale mešane krajine. Tovrstno nenačrtno širjenje mesta je morfološko podobno trakastemu, vendar sta tukaj obravnavana ločeno, ker imata različne vzroke. Če se osredotočimo na trakasto obliko nenačrtnega širjenja mesta in robna mesta, so urbanizacijo kmetijskih zemljišč v prvih povojnih desetletjih urejali gradbeni predpisi v okviru sprejetih mestnih načrtov, ki so dovoljevali razvoj več vrst me- stne rabe prostora (stanovanjsko, industrijsko in trgovsko rabo) vzdolž prometnih osi, zaradi česar se je tam razvila trakasta oblika urbanizacije (Economou, 1997). Gre za obliko nenačr- tnega širjenja mesta, ki ga spodbuja razvoj infrastrukture in pri kateri imajo ključno vlogo prometne poti. Zaradi čedalje večje uporabe avtomobilov so se hiše dobro prodajale tudi, če so bile oddaljene od trgovin in drugih storitev. Glavni dejavniki, ki so spodbudili tovrstno širjenje mesta, so vključevali razne urbane dejavnosti na obrobju mesta, ki so zavzemale obsežna zemljišča in so bile odvisne od prometnih povezav (na primer podružnice tovarn, skladišča, razstavišča in hipermarketi). To- vrstnega prostorskega razvoja niso urejali predpisi namenske rabe prostora ali kateri koli drugi predpisi, ki bi nadzirali rabo prostora, zaradi česar so se oblikovali predeli, kjer so prevlado- vale podobne dejavnosti, ki so bile močno odvisne od prome- tnih sistemov (Coccossis idr., 2005). Tovrsten urbani razvoj je povzročil postopno opuščanje tradicionalne strnjene pozidave, značilne za sredozemska mesta (Economidou, 1993). Posebna oblika trakastega prostorskega razvoja je bila mogoča, ko sta bili vzhodna in zahodna atiška obala povezani z me- stom. Številni pripadniki atenskega srednjega sloja so imeli na mestnem obrobju blizu obale v lasti počitniške domove, kjer so lahko v prostem času uživali v mirnih kotičkih ob mor- ju  (Sayas, 2006). Z razvojem prometne infrastrukture so ta območja postala lažje dostopna tudi iz mestnega središča, kar je omogočilo dnevno vožnjo na delo (Couch idr., 2007). Tako so se središča na mestnem obrobju iz poletnih lokacij spremenila v glavna bivališča pripadnikov srednjega in višjega sloja. Z nadalj- njim združevanjem Evrope in zlasti po sprejetju Maastrichtske pogodbe so se bogatejši prebivalci sezonsko selili iz mest in v tujino, tovrstno sezonsko preseljevanje pa se je precej okrepilo s prihodom nizkocenovnih letalskih družb, zaradi katerih si je potovanje lahko privoščilo več ljudi. Posledično je sredozemske obale zajel val rezidenčnega turiz- ma, pri katerem so se ljudje sezonsko selili s severa na jug, kar je povzročilo nekakšno nenačrtno širjenje mest na dolge raz- dalje. Poleg Španije in Italije velja Grčija za najbolj priljubljeno sredozemsko destinacijo med sezonskimi migranti. Olimpijske igre v Atenah leta 2004 so močno spodbudile turizem v državi, nemški, britanski in avstrijski državljani pa so začeli kupovati hiše na obalah Atike. Skoraj 30 % vseh novih hiš na tem ob- močju so kupili tujci, mednarodni vlagatelji pa napovedujejo, da bo v bližnji prihodnosti povpraševanje po najmanj milijonu hiš za turiste (Couch idr., 2007). 7 Razprava Za boljše razumevanje družbenoekonomske dinamike in morfoloških značilnosti najnovejšega vala nenačrtnega širje- nja mest pri urbanizaciji Sredozemlja sta se avtorja v raziskavi osredotočila na primer tovrstnega širjenja v olimpijskih Ate- nah, kjer so olimpijske igre leta  2004 ključno vplivale na di- namiko tega širjenja na tem območju. Razlogov za podrobno analizo najnovejšega razvoja Aten kot tipičnega primera sre- dozemskega mesta, ki privablja več prebivalcev kot je delovnih mest, je več (Allen idr., 2004). Urbani razrast Aten na splošno Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki: gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene) uiiziv-28-2_02.indd 39 12.12.2017 7:49:59 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 40 velja za tipičen primer novejših smeri družbenoekonomskega razvoja južnoevropskih mest, za katera je značilna preobrazba iz strnjene pozidave v nenačrtno širjenje mestnega območja, pri katerem gre lahko tudi za policentrični prostorski razvoj (Tu- rok in Mychnenko, 2007). Do devetdesetih let 20. stoletja so bile Atene strnjeno mesto, danes pa pozornost raziskovalcev vzbuja postopen premik mesta k nenačrtnemu prostorskemu širjenju. Proučevanje razlogov in vzrokov za prehod iz strnjene pozidave v trenutni proces nenadzorovane prostorske širitve je pomembno za boljše razumevanje prihodnjih urbanih vzorcev v Sredozemlju in drugje po Evropi. Druga tipična lastnost sredozemskih mest, ki je še zlasti do- bro vidna v primeru Aten, je nenačrtna oblika njihovega širje- nja (Vaiou, 1997). V večini sredozemskih mest urbanizacija ne temelji na zakonih, ki urejajo rabo zemljišč in poselitev, kot je to značilno za druga evropska mesta. Poleg tega so Atene eno redkih večjih urbanih območij v Evropi, na katerem je število prebivalstva vsaj do leta  2010 intenzivno naraščalo, čemur je sledil močan proces čezmerne urbanizacije, ki je preoblikoval značilno podeželsko krajino okoli mesta  (Weber  idr., 2005). Zaradi tega to območje bolj kot kdaj koli prej zahteva po- drobno prostorsko analizo, na podlagi katere bi lahko uvedli ustrezne strategije za nadzor razpršene urbanizacije, ki je v za- dnjem času še zlasti intenzivna (Kasanko idr., 2006; Schneider in Woodcock, 2008; Salvati, 2014). Atene so tudi dober primer za proučevanje pomena megado- godkov v novem kontekstu mestnih regij. Grčija je z olimpij- skimi igrami vzbudila pozornost svetovne javnosti, poleg tega pa so zaradi tega megadogodka Atene postale dober primer za preučevanje tega, kako nova konkurenčna dinamika mesta vpliva na procese urbanizacije (Gospodini, 2009). Dela, ki so bila izvedena za ta megadogodek v Atiki, so povzročila dve glavni posledici: pojav novih prostorskih povezav (vključno z razširitvijo funkcionalnih mej mesta) in spremembe v dinamiki nepremičnin (dvig vrednosti zemljišč na podeželju in mestnem obrobju). Tovrstni posegi so bili razpršeni po vseh Atenah, na podlagi česar se je oblikoval nekakšen program policentrične urbane prenove (Gospodini, 2006). To je spodbudilo trakast in prostorsko nesklenjen urbani razvoj, ki je povzročil proces ne- nadzorovanega širjenja mesta, ki je najbolj viden na Mezogejski ravnini, torej na nekdanjem kmetijskem območju. Vse skupaj je omogočilo povečano mestno rabo prostora v okolici tovarn in olimpijskih prizorišč (na primer strelskega in jahalnega sre- dišča), na zavarovanih območjih in vzdolž glavnih prometnih poti. Poleg tega se je na tem območju število prebivalcev močno povečalo, povprečna velikost gospodinjstev pa se je zmanjšala. Za Atiko je značilna predvsem prostorsko nesklenjena širitev mestnih območij, pri čemer so se okoli olimpijskih prizorišč razvila številna manjša, od mesta ločena središča, ki pa so z mestom povezana s cestami in železnico. Razvile so se tudi druge oblike prostorsko nesklenjenega razvoja, kot so na pri- mer nova naselja, ki so jih okoli industrijskih con zgradile in- teresne skupine. Druga značilna oblika nenačrtne prostorske širitve na celotnem proučevanem območju je trakasta poselitev oziroma pozidava, ki se pojavlja vzdolž glavnih prometnih osi, kot je na primer avtocesta A6. To kaže na to, da je najnovejša nenačrtna prostorska širitev Aten predvsem posledica razvoja infrastrukture. Na ta vzorec močno vpliva tudi decentraliza- cija dejavnosti, ki zavzemajo veliko prostora in so odvisne od prometnih povezav, vključno s tovarnami in trgovskimi sre- dišči. Ena izmed oblik trakastega prostorskega razvoja je tudi preobrazba počitniških domov v glavna bivališča. Z boljšimi povezavami med obalo in mestom so se številni predstavniki srednjega razreda, ki so živeli v mestu, odločili svoje sezonske počitniške hiše spremeniti v glavna bivališča. Zaradi tega se je družbenoekonomska podoba nekdanjih počitniških krajev temeljito spremenila in se približala mestni prostorski rabi. Na splošno velja, da so bile oblike urbanega razvoja Aten v 20.  stoletju posledica tako posrednih kot neposrednih dejav- nikov, raziskovalci pa so pred tem podobno ugotovili tudi za druga mesta (Arbaci, 2008; Catalàn idr., 2008; Terzi in Bolen, 2009; Bayona-Carrasco in Gil-Alonso, 2012; Litynski, 2016; Salvati in Carlucci, 2016). Zaradi morfoloških lastnosti grškega ozemlja je bila za grški urbani sistem vedno značilna delitev med mesti in podeželjem (Costa idr., 1991), v 20. stoletju pa je kljub vsemu značilna hitra preobrazba tradicionalnega razmer- ja med mestnimi in podeželskimi območji. Zaradi te preobraz- be, ki so jo spodbujali gospodarski razvoj prestolnice in njene nenavadne razsežnosti, močno priseljevanje, slab načrtovalski sistem z ohlapnimi gradbenimi predpisi in infrastrukturni razvoj območja, se je spremenila prostorska kakovost atiške regije, kar je povzročilo postopno  (in nesklenjeno) urbaniza- cijo okolice širšega območja Aten (Di Feliciantonio in Salva- ti, 2015). Vse to postopno zmanjšuje razlike med mestom in podeželjem, značilne za sredozemski prostor. Podobno kot pri španskih, portugalskih in italijanskih mestih je tudi gospodar- ska zgradba Aten v povojnem obdobju hitre urbanizacije teme- ljila na urbanizacijskih ekonomijah, ki so sprožale posamične primere industrializacije  (Carlucci  idr., 2017). Mesta zato ni zadel običajni val deindustrializacije in dezurbanizacije, ki je bil od sedemdesetih let 20. stoletja značilen za severnoevrop- ska mesta. Število prebivalcev v mestu se še naprej povečuje v samosvojem življenjskem ciklu (Gargiulo Morelli  idr., 2014). Hkrati v večini sredozemskih mest urbanizacija ni temeljila na zakonodaji, ki ureja rabo zemljišč in mestno poselitev, tako kot je to značilno za druga evropska mesta (Coccossis idr., 2005). Urbani razvoj je večinoma potekal s širjenjem nezakonitih samogradenj na poceni zemljiščih v predmestjih, kjer ni bilo dovolj primerne infrastrukture (Economou, 1997). Zaradi tega L. SALVATI, M. ZITTI uiiziv-28-2_02.indd 40 12.12.2017 7:49:59 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 41 so prebivalci teh območij postali socialno izključeni in ranlji- vi  (Emmanuel, 2004). S tega vidika nedavna smer prostorske rasti v Atenah ponazarja obliko individualiziranega urbanega razvoja, saj mesto še naprej raste nenačrtovano in predvsem na podlagi majhnih gradbenih projektov, ki jih lastniki sami financirajo, pri čemer so omejena javna sredstva za gradnjo mestne infrastrukture večinoma odvisna od organizacije ob- časnih (čeprav pomembnih) dogodkov (Couch idr., 2007). 8 Sklep Družbenoekonomske razmere, na katerih temelji prikrita po- vezava med gospodarsko rastjo, ki so jo spodbudile olimpijske igre leta 2004, in preveliko liberalnostjo urbanizma, ki je pri- spevala k nenadzorovanemu širjenju Aten, lahko pojasnimo kot znak šibkosti konkurenčnega mesta na slabo načrtovanem in dolgotrajno dereguliranem urbanem območju. Podrobna analiza nedavnih obdobij gospodarske rasti in nesklenjenega mestnega razvoja daje dodaten vpogled v kompleksne meha- nizme razpršene urbanizacije v današnjem metropolitanskem območju. Zaradi nove spreminjajoče se ozemeljske zgradbe atiške regije bi bilo treba na novo razmisliti o vlogah metro- politanskih območij. Atika leži na sredini prometnih poti med industrijskim severnim delom države, kmetijskim vzhodom in jugom ter turističnimi Egejskimi otoki. Bi morala biti torej Atika nova prestolnica Grčije? Gre pri tem za preprost proces širjenja mesta na preostali nezaseden prostor ob upoštevanju geografskih ovir ali pa gre mogoče za učinek preseljevanja me- stnega prebivalstva in infrastrukture, kar celotno regijo povezu- je v kompleksno mrežo ne glede na metropolitansko hierarhijo, prostorsko sklenjenost, funkcionalna proizvodna območja in različno rabo tal? V tem pogledu bo pravila te spreminjajoče se kompleksne sredozemske regije določala nova atiška regija, in ne več samo Atene, pri čemer bo pomembno vlogo imela poli- tika, ki ureja metropolitansko območje. V nasprotju s projekti, zgrajenimi za olimpijske igre, se regionalno načrtovanje ne bi smelo več usmerjati v konkretne posege na redko poseljenih in pozidanih območjih (ki so bili včasih potrebni zaradi izjemnih razmer), s čimer bi se oblikoval program razvoja atenske regi- je, ki bi bil lahko zgled za prihodnji razvoj več sredozemskih mest, ki doživljajo gospodarsko rast, hkrati pa se spopadajo s propadanjem mestnih središč. Luca Salvati Italian Council for Agricultural Research and Economics (CREA), Rim, Italija E-naslov: luca.salvati@uniroma1.it Marco Zitti Sapienza University of Rome, Rim, Italija E-naslov: marcozitti@libero.it Viri in literatura Allen, J., Barlow, J., Leal, J., Maloutas, T., in Padovani, L.  (2004): Housing in southern Europe. London, Blackwell. DOI: 10.1002/9780470757536 Andersen, H. T., Møller-Jensen, L., in Engelstoft, S.  (2011): The end of urbanization? Towards a new urban concept or rethinking urbanization. European Planning Studies, 19(4), str. 595–611. DOI: 10.1080/09654313.2011.548472 Angel, S., Parent, J., Civco, D. L., Blei, A., in Potere, D.  (2011): The di- mensions of global urban expansion: Estimates and projections for all countries, 2000–2050. Progress in Planning, 75(2), str. 53–107. DOI: 10.1016/j.progress.2011.04.001 Arapoglou, V. P., in Sayas, J.  (2009): New facets of urban segregation in southern Europe. European Urban and Regional Studies, 16(4), str. 345– 362. DOI: 10.1177/0969776409340187 Arbaci, S.  (2008):  (Re)viewing ethnic residential segregation in southern European cities: Housing and urban regimes as me- chanisms of marginalisation. Housing Studies, 23(4), str. 589–613. DOI: 10.1080/02673030802117050 Bayona-Carrasco, J., in Gil-Alonso, F.  (2012): Suburbanisation and international immigration: The case of the Barcelona Metropolitan Region (1998–2009). Tijdschrift voor Economische en Sociale Geographie, 103(3), str. 312–329. DOI: 10.1111/j.1467-9663.2011.00687.x Bennett, R., in Savani, S.  (2003): The rebranding of city places: An in- ternational comparative investigation. International Public Management Review, 4(2), str. 70–87. Beriatos, E., in Gospodini, A.  (2004): Glocalising urban landsca- pes: Athens and the 2004 Olympics. Cities, 21(3), str. 187–202. DOI: 10.1016/j.cities.2004.03.004 Bruegmann, R.  (2005): Sprawl: A compact history. Chicago, University of Chicago Press. DOI: 10.7208/chicago/9780226076973.001.0001 Carlucci, M., Grigoriadis, E., Rontos, K., in Salvati, L.  (2017): Revisiting a hegemonic concept: Long-term “Mediterranean urbanization” in between city re-polarization and metropolitan decline. Applied Spatial Analysis and Policy, 10(3), str. 347–362. DOI: 10.1007/s12061-016-9186-2 Catalàn, B., Sauri, D., in Serra, P.  (2008): Urban sprawl in the Mediterra- nean? Patterns of growth and change in the Barcelona metropolitan region 1993–2000. Landscape and Urban Planning, 85(3–4), str. 174–184. Chorianopoulos, I., Pagonis, T., Koukoulas, S., in Drymoniti, S.  (2010): Planning, competitiveness and sprawl in the Mediterranean city: The case of Athens. Cities, 27(4), str. 249–259. DOI: 10.1016/j.cities.2009.12.011 Chorianopoulos, I., Tsilimigkas, G., Koukoulas, S., in Balatsos, T.  (2014): The shift to competitiveness and a new phase of sprawl in the Mediter- ranean city: Enterprises guiding growth in Messoghia – Athens. Cities, 39, str. 133–143. DOI: 10.1016/j.cities.2014.03.005 Coccossis, H., Economou, D., in Petrakos, G.  (2005): The ESDP relevance to a distant partner: Greece. European Planning Studies, 13(2), str. 253– 264. DOI: 10.1080/0965431042000321811 Costa, F. J., Noble, A. G., in Pendeleton, G.  (1991): Evolving planning systems in Madrid, Rome, and Athens. Geojournal, 24(3), str. 293–303. DOI: 10.1007/BF00189030 Couch, C., Petschel-Held, G., in Leontidou, L.  (2007): Urban sprawl in Europe: Landscapes, land-use change and policy. Oxford, Blackwell. DOI: 10.1002/9780470692066 Delladetsima, P.  (2006): The emerging property development pattern in Greece and its impact on spatial development. European Urban and Regional Studies, 13(3), str. 245–278. DOI: 10.1177/0969776406065428 Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki: gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene) uiiziv-28-2_02.indd 41 12.12.2017 7:49:59 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 42 Di Feliciantonio, C., in Salvati, L.  (2015): “Southern” alternatives of urban diffusion: Investigating settlement characteristics and socioeconomic patterns in three Mediterranean regions. Tijdschrift voor Economische en Sociale Geografie, 106(4), str. 453–470. DOI: 10.1111/tesg.12102 Dura-Guimera, A.  (2003): Population deconcentration and social re- structuring in Barcelona, a European Mediterranean city. Cities, 20(6), str. 387–394. DOI: 10.1016/j.cities.2003.08.004 Economidou, E.  (1993): The Attic landscape throughout the centuries and its human degradation. Landscape and Urban Planning, 24(1), str. 33–37. DOI: 10.1016/0169-2046(93)90079-S Economou, D.  (1997): The planning system and rural land use control in Greece: A European perspective. European Planning Studies, 5(4), str. 461–476. DOI: 10.1080/09654319708720412 Emmanuel, D.  (2004): Socio-economics inequalities and housing in Athens: Impacts of the monetary revolution of the 1990s. The Greek Review of Social Research, 113(A), str. 121–143. DOI: 10.12681/grsr.9355 Evropska agencija za okolje (2012): CORINE Land Cover geospatial database. Dostopno na: http://land.copernicus.eu/pan-european/corine- land-cover/view (sneto 11. 5. 2017). Gargiulo Morelli, V., Rontos, K., in Salvati, L.  (2014): Between suburbani- sation and re-urbanisation? Revisiting the urban life cycle in a Mediter- ranean compact city. Urban Research and Practice, 7(1), str. 74–88. DOI: 10.1080/17535069.2014.885744 Giannakourou, G.  (2005): Transforming spatial planning policy in Medi- terranean countries. Europeanization and domestic change. European Planning Studies, 13(2), str. 253–264. DOI: 10.1080/0365431042000321857 Google Earth (2010): Pro images collection. Dostopno na: https://www. google.it/intl/it/earth/ (sneto 11. 5. 2017). Google Earth (2012): Pro images collection. Dostopno na: https://www. google.it/intl/it/earth/ (sneto 11. 5. 2017). Gospodini, A.  (2001): Urban waterfront redevelopment in Greek cities. Cities, 18(5), str. 285–295. DOI: 10.1016/S0264-2751(01)00022-1 Gospodini, A.  (2006): Portraying, classifying and understanding the emerging landscapes in the post-industrial city. Cities, 23(5), str. 311– 330. DOI: 10.1016/j.cities.2006.06.002 Gospodini, A.  (2009): Post-industrial trajectories of Mediterranean Euro- pean cities: The case of post-Olympics Athens. Urban Studies, 46(5–6), str. 1157–1186. DOI: 10.1177/0042098009103859 Grški nacionalni statistični urad (2014): Population and housing cenzus. Dostopno na: http://www.statistics.gr (sneto 5. 5. 2017). Ioannidis, C., Psaltis, C., in Potsiou, C.  (2009): Towards a strategy for control of suburban informal buildings through automatic change detection. Computers, Environment and Urban Systems, 33(1), str. 64–74. DOI: 10.1016/j.compenvurbsys.2008.09.010 Kasanko, M., Barredo, J. I., Lavalle, C., McCormick, N., Demicheli, L., Sagris, V.,  idr.  (2006): Are European cities becoming dispersed? A com- parative analysis of fifteen European urban areas. Landscape and Urban Planning, 77(1–2), str. 111–130. DOI: 10.1016/j.landurbplan.2005.02.003 Kourliouros, E.  (1997): Planning industrial location in Greater Athens: The interaction between deindustrialization and anti-industriali- sm during the 1980s. European Planning Studies, 5(4), str. 435–460. DOI: 10.1080/09654319708720411 Kresl, P. K.  (2007): Planning cities for the future. The successes and failures of urban economic strategies in Europe. Cheltenham, VB, Edward Elgar. DOI: 10.4337/9781847204332 Leontidou, L.  (1990): The Mediterranean city in transition. Cambridge, Cambridge University Press. DOI: 10.1017/CBO9780511522208 Leontidou, L.  (1996): Alternatives to modernism in (southern) urban theory: Exploring in-between spaces. International Journal of Urban and Regional Research, 20(2), str. 180–197. DOI: 10.1111/j.1468-2427.1996. tb00310.x Litynski, P.  (2016): The correlation between urban sprawl and the local economy in Poland. Urbani izziv, 27(2), str. 86–96. Longhi, C., in Musolesi, A.  (2007): European cities in the process of eco- nomic integration: Towards structural convergence. Annals of Regional Science, 41(2), str. 333–351. DOI: 10.1007/s00168-006-0104-4 Maloutas, T.  (2007): Segregation, social polarization and immigration in Athens during the 1990s: Theoretical expectations and contextual difference. International Journal of Urban and Regional Research, 31(4), str. 733–758. DOI: 10.1111/j.1468-2427.2007.00760.x Monclùs, F. J.  (2003): El “Modelo Barcelona” ¿Una fórmula original? De la “reconstrucción” a los proyectos urbanos estratégicos. Urban Perspecti- ves, 3, str. 1–13. OECD (Organisation for Economic Co-operation and Deve- lopment) (2006): Competitive cities in the global economy. Pariz. Panagiotis, Z., in Tassos, L.  (2004): The impact of the Athens 2004 Olym- pic games on real estate value in Greece. Journal of Property Tax Asses- sment and Administration, 1(3), str. 5–20. Petsimeris, P.  (2008): Playing with scales: Doxiadis legacy in urban theo- ry and practice. Ekistics, 442, str. 326–352. Phelps, N. A., Parsons, N., Ballas, D., in Dowling, A.  (2006): Post-suburban Europe: Planning and politics at the margins of Europe’s capital cities. Basingstoke, VB, Palgrave Macmillan. DOI: 10.1057/9780230625389 Polyzos, S., Christopoulou, O., Minetos, D., in Leal Filho, W. (2008): An overview of urban-rural land use interactions in Greece. International Journal of Agricultural Resources, Governance and Ecology, 7(3), str. 276– 296. DOI: 10.1504/IJARGE.2008.018330 Prevelakis, G.  (2000): Athenes. Urbanism, culture et politique. Pariz, L’Harmattan. Richardson, H. W., in Chang-Hee, C. B.  (2004): Urban sprawl in Western Europe and the United States. London, Ashgate. Rontos, K., Grigoriadis, S., Sateriano, A., Syrmali, M., Vavouras, I., in Salvati, L.  (2016): Lost in protest, found in segregation: Divided cities in the light of the 2015 “Oki” referendum in Greece. City, Culture and Society, 7(3), str. 139–148. DOI: 10.1016/j.ccs.2016.05.006 Rontos, K., in Salvati, L.  (2014): Is the ratio of present to resident popu- lation a proxy for urban diffusion? A case study. International Journal of Ecological and Economic Statistics, 32(1), str. 75–82. Salvati, L.  (2013): Exploring the spatial pattern of soil sealing in a Medi- terranean peri-urban area. Journal of Environmental Planning and Mana- gement, 57(6), str. 848–861. DOI: 10.1080/09640568.2013.770730 Salvati, L.  (2014): Towards a polycentric region? The socioeconomic trajectory of Rome, an “ethernal” Mediterranean city. Tijdschrift voor Economische en Sociale Geografie, 105(3), str. 268–284. DOI: 10.1111/tesg.12054 Salvati, L.  (2016): The dark side of the crisis: Disparities in per-capita income (2000–2012) and the urban-rural gradient in Greece. Tijd- schrift voor Economische en Sociale Geografie, 107(5), str. 628–641. DOI: 10.1111/tesg.12203 Salvati, L., in Carlucci, M. (2016): Patterns of sprawl: The socioeconomic and territorial profile of dispersed urban areas in Italy. Regional Studies, 50(8), str. 1346–1359. DOI: 10.1080/00343404.2015.1009435 L. SALVATI, M. ZITTI uiiziv-28-2_02.indd 42 12.12.2017 7:50:00 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 43 Salvati, L., Sateriano, A., in Grigoriadis, S.  (2016): Crisis and the city: Pro- filing urban growth under economic expansion and stagnation. Letters in Spatial and Resource Science, 9(3), str. 329–342. DOI: 10.1007/s12076-015-0160-4 Sayas, J. P.  (2004): An exploration of the social and spatial division of labour in the Athenian urban space. The Greek Review of Social Research, 113, str. 167–206. DOI: 10.12681/grsr.9357 Sayas, J. P.  (2006): Urban sprawl in the periurban coastal zones of Athens. The Greek Review of Social Research, 120(B), str. 71–104. Schneider, A., in Woodcock, C. E.  (2008): Compact, dispersed, fragmen- ted, extensive? A comparison of urban growth in 25 global cities using remotely sensed data, pattern metrics and census information. Urban Studies, 45(3), str. 659–692. DOI: 10.1177/0042098007087340 Scott, A. J.  (2001): Global city-regions. Trends, theory, policy. Oxford, Oxford University Press. Terzi, F., in Bolen, F.  (2009): Urban sprawl measurement of Is- tanbul. European Planning Studies, 17(10), str. 1559–1570. DOI: 10.1080/09654310903141797 Turok, I., in Mykhnenko, V.  (2007): The trajectories of European cities, 1960–2005. Cities, 24(3), str. 165–182. DOI: 10.1016/j.cities.2007.01.007 Vaiou, D.  (1997): Facets of spatial development and plan- ning in Greece. European Planning Studies, 5(4), str. 431–433. DOI: 10.1080/09654319708720410 Weber, C., Petropoulou, C., in Hirsch, J.  (2005): Urban development in the Athens metropolitan area using remote sensing data with super- vised analysis and GIS. International Journal of Remote Sensing, 26(4), str. 785–796. DOI: 10.1080/01431160512331316856 Zagorianakos, E.  (2004): Athens 2004 Olympic Games’ transporta- tion plan: A missed opportunity for strategic environmental asses- sment (SEA) integration. Journal of Transport Geography, 12(2), str. 115– 125. DOI: 10.1016/j.jtrangeo.2003.12.001 Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki: gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene) uiiziv-28-2_02.indd 43 12.12.2017 7:50:00