6 O "i O O 2 ASKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _ _ postale 1 gruppo CeM 5UU LlT Lelo XXXVIIL Šl. 207 (11.335) TRST, sobota, 25. septembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 8. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* »Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do t. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi MEDTEM KO TELAVIVSKA VOJSKA ZAVLAČUJE Z UMIKOM IZ BEJRUTA V Izraelu rase odpor proti Beginovi vladi Sirija ponuja umik svojih čet iz Libanona v Iz Damaska pa obenem zahtevajo tudi umik izraelske vojske - Se o polemikah v Izraelu TEL AVIV, BEJRUT — Če bi v Izraela ta čas razpisali volitve ,bi najbrž prišlo do zmage laburistične opozicije in padca Beginove desničarske vlade. Zadnje preiskave javnega mnenja so pokazale, da najmanj 60 odstotkov izraelskega prebivalstva meni, da je vlada posredno ali neposredno odgovorna za strahoviti pokol v palestinskih taboriščih Sabra in Šatila. Da bi po eni strani pomiril razjarjeno javnost, obenem pa se izognil ustanovitvi uradne preiskovalne komisije, je Begin s spretno politično potezo vprašal predsednika vrhovnega sodišča Ichaka Kaha-na, naj osebno uvede preiskavo o okoliščinah bejrutskega pokola. I-zraelski premier pa se je vendarle uštel. Kahan, ki se dobro zaveda, pati o dveh pritožbah v zvezi s sklepom parlamenta, da se ne uvede uradna preiskava. Tkivo izraelske družbe medtem še naprej pretresajo odstopi številnih visokih funkcionarjev, ki nasprotujejo vladni politiki Begina in Predsednik izraelskega vrhovnega sodišča Yitzhak Kahan mejene, ker bi na primer ne imel pravice, da ukaže zaplembo dokumentov, uvede stanovanjske preiskave, prisili priče, da se odzovejo zasliševanju in sprejme števhne druge ukrepe, pa mu je odvrnil, da postopka ne more sprožiti, ker mora vrhovno sodišče predhodno skle- da bi bile njegove pristojnosti o- Šarona. Oba sta tarča izredno o- strih napadov. Ugledni »Jerusalem poste je včeraj objavil nove podrobnosti o bejrutskem pokolu, ki razkrivajo odgovornosti telavivskih o-blasti. Časnik piše, da je poveljnik falangistienih sil v Šatili že v četrtek zvečer ob 23.11 sporočil izraelskemu vojaškemu poveljstvu, da .................................................mm.,,,,,,,,.,,,,,.,.,,,,,,,,,,,,. VLADA PRISPEVA K NARAŠČANJU DRAGINJE BENCIN DANES DRAŽJI ZA 25 LIR OBČUTNI POVIŠKI POŠTNIH TARIF RIM — Mimo vseh proglasov o Omejevanju inflacije pod 16 odstotki je včeraj vlada sklenila uvesti oove podražitve, ki bodo gotovo, “eposredno ali posredno, vplivale O* naraščanje draginje. Medmlni-*(rski odbor za cene je odredil nov Povišek cene bencina, tako da sta-od danes »super* 1.145 Ur liter, •normalni* pa 1.095 lir liter, torej Ur več kot včeraj. > Sam ministrski svet pa je odlo-«U občutno povišanje poštnih tarif, 'n sicer v dveh obrokih: od 1. oktobra letos in od 1. februarja k teto. Za normalno pismo bo treba '»mesto dosedanjih 300 nalepiti od J- oktobra 350 lir kolekov, od februarja pa kar 400 lir. Za dopisnico in raz.glednice bo treba oktobra Plačati 250 Ur (doslej 200), februa-r.ia pa 300, za tiskovine (sedaj 120) "ajprej 150, nato pa 200 lir. Odposlati zavoj do 5 kg stanc sedaj 1,900 'Ir, oktobra bo stalo 2.200, februarja Pa 2.600 lir, 10 besed v brzojavki pa (doslej 2.000 Ur) najprej 2.300, nato pa 2.700 Ur. K temu je treba še prišteti dodatke za »priporočeno* ali »ekspresno* pošiljko: prvi velja sedaj 600 Ur in bo narastel oktobra na 700 in februarja na 1.000 lir, kolikor b> končno stal tudi drugi, ki se bo s 1. oktobrom povišal od dosedanjih 700 na 800 Ur. Vsi poviški veljajo le za notranje pošiljke, ker se (za sedaj) niso povišale tarife za dopisovanje s tujino. Predsednik Pertini ima danes 86 let RIM — Italijanski predsednik Sandro Pertini slavi danes svoj 86. rojstni dan. Ta svoj visoki življenjski praznik je dočakal sredi napornega dela in velikih državniških skrbi, ki pa mu niso odvzele njegove iskrivnosti, ni- IM VČERAJŠNJI SEM MINISTBSKISA ŠTETA Imenovani predsedniki družb IRI, ENI in EFIM Ere za splošno priznana strokovnjaka Prodija in Colomba in socialdemokrata Fiaccaventa ti zmanjšale izredne delavnosti. Predsednik Pertini, ki uživa v Ita-Uji in v svetu izjemno naklonjenost ter je zaradi svoje človeške in politične premočrtnosti tudi izredno priljubljen in spoštovan, je prejel ob svojem prazniku številne čestitke. Med drugim so mu izrekb najboljše želje tudi predsednik senata Fanfara, predsednica poslanske zbornice Jotti, ministrski prdsednik Spa-dolini, v imenu vojske obrambni minister Lagorio ter predstavniki pobtičnih strank RIM — Ministrski svet je vče-toj naposled imenoval nove voditelje javnih gospodarskih ustanov. Umberto Colombo (ki ga je predla-Sal socialistični minister za državne udeležbe De Michelis) je novi Predsednik državne petrolejske dražje ENI, Paolo Prodi (na predlog yD) je novi predsednik Zavoda za todustrijsko obnovo (IRI), ki zdru-toje veliko večino državnih indu-Jteijskih podjetij, medtem ko je bil V°ri'ado Fiaccavento (PSDI) potrjen za predsednika EFIM, ki vključuje le manufakturne industrije, riadi je torej uspelo prebresti tu to to težavo, ki je dolgo ustvarjate napetost v koaliciji in to celo toko, da je postavila na čelo dveh Najpomembnejših javnih ustanov ®va splošno spoštovana tehnika, ki Ne odražata običajne lotizacije. Največja novost je imenovanje na Tfh ENI Umberta Colomba, ki je N*1 doslej predsednik Državne usta-N°ve za jedrsko energijo, menažer J* demokratičnih vrst, prijatelj Gior-8te Napolitana in socialistov, kate-tomu ni nenaklonjena niti demokr-*čanska levica. Craxi se je zadovoljil z njim po propadu poskusa, Na bi imenovali Leonarda Di Don-N°. doslej podpredsednika ENI. Kar *adeva Paola Prodija, gre za prelenega strokovnjaka iz vrst KD, ** je že bil tudi minister za indu-*toijo in uživa splošno spoštovanje ,v.®6h strank. Kot je dejal Spado-jtoi, so izbiro tokrat »navdihovali k^terij profesionalnosti in sposob-Nosti, mimo vsake lotizacije, po-Vs*m avtonomno in po vesti*. Vso operacijo so izpeljali na ne-NNičajno kratki seji. Imenovali so todi Dina Marchettija za predsed novoustanovljene ustanove za Nadzorstvo nad zavarovalnicami, toedtem ko jim ni uspelo doseči so klasja glede vrhov Ustanove za totianjo trgovino in Ustanove za Nadzorstvo nad borzami (CONSOB) ** katero je bil najresnejši kandi-parlamentarec neodvisne levice .Paventa. »Odločili smo se le za 'toenovanja, o katerih smo dosegli 'Oortomp*. j« naivno povedal »u nanji minister Colombo, ko je zapustil sejo. V bistvu je treba zabeležiti precej prestižno rešitev za predsednika vlade in njegova moralistična nagnjenja, v zadevi, ki bi mogla postati za vlado nemalo vroča. Ni pa mogoče prezirati političnega mo menta, ki je bil v ozadju: neuspeh socialistov v poskusu, da bi vsilili na vrh ENI svojega zaupnika. Ob tem so se stranke vladne koalicije sporazumele, da sprožijo tisto, kar bi mogli imenovati »operacija de vištvo*. R. G. Craxi kritičen do odnosov s RPI RIM — V intervjuju, ki bo objavljen v ponedeljkovem L’Espressu, se je glavni tajnik socialistične stranke Bettino Craxi dotaknil odnosov s KPI, ustavne reforme, avgustovske krize, omenil pa je še nekaj kulturnih vprašanj širšega pomena. Iz Craxijevega intervjuja jasno izhaja, da do odtajanja odnosov med KPI in PSI še ne bo prišlo tako kmalu. Po njegovem mnenju manjkajo za vzpostavitev leve alternative še mnoge postavke, tako politične kot številčnost PSI. Do pravega dvogovora med obema najmočnejšima levičarskima strankama v Italiji naj bi prišlo šele tedaj, ko bodo socialisti močnejši. Edino pozitivno postavko v Craxijevih izvajanjih predstavlja nedavni Berlinguerjev govor na prazniku «Unita» v Tirrenii. , je prišlo do uboja «300 civilistov in otrok*. To dejstvo postavlja na laž Saronove trditve v parlamentu, da je bil s prvimi vestmi o pokolu seznanjen šele v petek, diskreditira pa predvsem šefa vrhovnega poveljstva generala Ejtana, ki vztraja, da je do pokola prišlo šele v soboto. »Leader* opozicije Peres in vodja stranke »Sinui* Rubinstein pa sta »zaradi obrekovanja* zahtevala odstop obrambnega ministra Šarona, ki je dejal, da so izraelske o-borožene sile sodelovale pri množičnem pokolu Palestincev v Tel El Zaataru leta 1976, v času ko so bili v Izraelu na oblasti laburisti. V zvezi s takratnimi dogodki je Ša-ron že zahteval uvedbo preiskave, ki naj bi dokazala, da se laburisti »ne razlikujejo* od konservativcev. Za ustanovitev polnomočne in neodvisne preiskovalne komisije se je s peticijo izreklo tudi preko 200 znanstvenikov raziskovalnega inštituta Weizman in 27 bivših izraelskih veleposlanikov. Danes bo v Tel Avivu najmanj tristo tisoč, ljudi na skupnem zborovanju protestiralo proti surovi in trdovratni Beginovi politiki, ki ogroža ugled in varnost Izraela in njegovih državljanov ter Židov po vsem svetu, kjer so že tarča številnih antisemitskih pojavov. Begina in Šarona pa očitki niso prizadeli. Številni diplomatski viri poročajo, da postavljajo izraelske oblasti za umik svojih sil iz zahodnega Bejruta »nesprejemljive pogoje*. Tel Aviv bi namreč hotel tudi po prihodu mednarodnih mirovnih sil v mesto ohraniti nadzorstvo nad letališčem in pristaniščem, lasti pa si tudi pravico, da smejo njegove čete nadzorovati prehod med zahodnim in vzhodnim delom libanonske prestolnice. Tudi zaradi tega se francoski in italijanski padalci sinoči še niso izkrcali v Bejrutu. Na cesti, ki vodi v Izrael, se medtem rije dolga kolona tovornjakov, ki odvažajo vsakovrstni vojni plen: orožje, dokumente, razne predmete. Vojaki z Davidovo zvezdo še naprej lovijo Palestince in libanonske levičarje, ki jih zapirajo v posebna taborišča na jugu države. A-tentat, ki je zahteval smrt nekega izraelskega oficirja, je bil sinoči povod za širokopotezno »čistko* v eni izmed razdejanih mestnih četrti. O vlogi mednarodne mirovne si- Reaganova poslanica Petru Stamboliču BEOGRAD - Predsednik ZDA Ronald Reagan je predsedniku predsedstva SFRJ Petru Stamboliču poslal poročilo, v katerem, kot se je izvedelo, so zajeti ameriški pogledi v zvezi z razvojem položaja na Bližnjem vzhodu. le je včeraj v Jeruzalemu razpravljal Reaganov odposlanec Habib, ki se je vrnil na bližnjevzhodno prizorišče, da bi pretehtal možnost za dosego globalne rešitve libanonske krize. Njegov prihod sovpada s spravljivimi izjavami sirskih državnikov, ki so včeraj podprli novoizvoljenega libanonskega predsednika Amina Gemayela. Dobroobveščeni krogi trdijo, da je Sirija pripravljena umakniti svojo vojsko iz doline Bekaa, če bodo državo zapustili tudi Izraelci. Gemayel počasi pridobiva naklonjenost domala vseh libanonskih političnih sil. Levico in muslimane še posebej razveseljuje dejstvo, da je Gemayel v svojem programskem govoru zahteval umik Izraelcev, včeraj pa je ukazal u-vedbo preiskave v zvezi s pokolom Palestincev v Bejrutu. Gemayel je sinoči čestital tudi vodja levice Jumblat. V Gorici predstavili knjige ZTT V Kulturnem domu v Gorici, kjer se je za to izredno putiko zbralo zelo veliko ljudi, so bile predstavljene najnovejše knjige, ki jih je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Gre za pesniške zbirke, prozo, eseje avtorjev iz zamejstva in iz matične domovine. Na večeru so bili prisotni tudi avtorji del, predstavil jih je Marko Kravos (Podrobno o tem na goriški strani) nHilililiiiilliliillliiiiilililliilii>liniuililiniiiilnnnniiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiliuiiiimniiiiiilliiiiiiiliiiliiliiimini>iiimiinilliiliiHililiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiliiiHmiiiiiiimiliiiiiliiMiiiimiiiiiiiiiiiililiilliiiliimiiilia IZČRPNO IN PODROBNO POROČILO MITJE RIBIČIČA Premostitev sedanjih gospodarskih težav osrednja točka v programu dela CK ZKJ Voditi skupno politiko, če ne gre drugače, tudi z državnimi posegi - Prednost izvozu, zagotoviti izplačevanje dolgov tujini in premostiti težave likvidnosti z ljudskim posojilom BEOGRAD — Včeraj je bila v Beogradu tretja seja centralnega komiteja ZKJ, na kateri naj bi določili aktualne idejnopolitične naloge komunistov ter orientacijski program dela CK in predsedstva. Uvodni referat je imel predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Povzemamo nekaj misli iz njegovega uvoda. »Železo je treba kovati, dokler je vroče,* je dejal Mitja Ribičič. »V našem predsedstvu je zato pravo vzdušje In volja, prepričan pa sem, da je tako v vsej ZKJ, da se v metodi svojega dela in krepitve političnih stališč odlepimo od prakse, ki nas spreminja v goli registra-tor različnih stališč in razmer v republikah in pokrajinah. Znano je, li proces uveljavitve ZKJ, ki je na vseh ravneh še vedno preveč vprežen v ekonomski prakticizern in pragmatizem. Dejali srno, da načelo demokratskega centralizma ni abstraktna fraza, ampak, da mora na večnarodnostni skupini omogočiti, da republiška in pokrajinska vodstva izvajajo skupaj sprejeto jugoslovansko politiko, ne glede na to. da so bila stališča in predlogi nji- ali odgovarja njihovemu trenutne-hovih partijskih teles pogosto sorod- rau stanju ini interesom tekoče gona s stališči izvršnih svetov in raz- spodarske politike.* ličnih političnih koordinacijskih se- »Spominjam se besed tovariša Stankov. Mi smo to vedno imenova-1 Kardelja po brionskem plenumu na Florjančič sprejel poslanika Calamio BEOGRAD — Zvezni sekretar za finance Jože Florjančič je sprejel včeraj italijanskega veleposlanika Pietra Calamio. Med prijateljskim razgovorom sta si Florjančič in Ca-lamia izmenjala gledišča o mednarodnih razmerah in o trgovinskih ter finančno-gospodarskih odnosih med obema državama. Višji sodni svet premestil vrhove bolonjskega sodstva RIM — Višji sodni svet je včeraj premestil bolonjske sodnike Vella, Marina in Gentileja Medtem ko bo moral Angelo Vella zapustiti Bologno, so Guidv Marinu odvzeli funkcijo državnega pravdnika, Aldu Gentileju pa funkcijo preiskovalnega sodnika. Oba bosta ostala v Bologni, le u-kvarjala se bosta z drugimi sodnimi funkcijami. Najvišji forum italijanskega sodstva ie premestitev Angela Velle sprejel soglas no. glede Gentileja sta se dva vzdržala, 18 svetovalcev te ala-sovalo za premestitev bolonjskega državnega pravnika, trinajst ie nasprotovalo temu sklepu, eden pa se je vzdržal. Da je bila odločitev višjega sodnega sveta vse prej kot enostavna zadeva zgovorno priča tudi ugotovitev, da je bila včerajšnja ena najdaljših dosedanjih sej višjega sodnega sveta. RIM — Kitajski veleposlanik v Italiji. Zan* Yue, se bo po štirih letih službovanja v Rimu zopet vrnil v domovino. Ime njegovega na mestnika še ni znano. V bistvu so v Rimu obglavili bolonjsko sodstvo, saj ie sodnik Persico sam zaprosil za premesti- tev, o usodi javnega tožilca Ut tavia ho Cigna pa bo morala razpravljati pristojiui komisija. Tak sklep višjega sodnega sveta ie povsem razumljivo povzročil pravi potres v Bologni, saj ie Genlile vodil preiskavo o pokolu na bolonjski železniški postaji, prav bolonjski sodniki va so v Švico poslali aradivo. ki bi morala omogočiti izročitev Licia Gel-lija in Flavia Carbonija. Kot prvi rezultat tega presenetljivega sklepa lahko pričakujemo popoln zastoj v preiskavi, saj je Gentile-iev pomočnik v preiskavi Florida predčasno izjavil, da ne bo nada Ijeval s svoiim delom, če k Gentileja odstranili. Po zaslugi italijanskega sodstva prihaja torej v preiskavi o naj-huišem pokolu v zgodovini povoj ne Italije do nedopustnega zastoja in to prav v trenutku, ko so se porajali upi. da so sodniki končno na pravi sledi. Trditve, da so spori med javnim tožilstvom, preiskovalnim soanikom in državnim pravdništvom v Bologni že stara zadeva, ki prišla na dan ie v preiskavi o pokolu na vlaku dtalicus» te prej obremenilna kot olajševalna okoliščino, saj bi morali spore že prej odpraviti. Tako pa nedvomno izpade, da je bila prav preiskava o bolonjskem pokolu in o prevratniški dejavnosti lote »P 2» tisti ukrep, ki je sodu izbil dno in povzročil včerajšnje premestitve. V vsakem primeru, ah je sklep višjega sodnega sve'a pravilen ali ne, je sodstvo včeraj precej izgubilo na svojem ugledu Marsikdo lahko podvomi v metode raznih bolonjskih sodnikov, a z njimi so dosegli prve otipljive rezultate. Zakaj ni višji sodn< svet ukrepal že prej in ne prav sedaj? Zakaj ie dopustil, da so v Bologni «nesposobnb> sodniki, proti katerim so šele sedai sprožili disciplinske postopke? Morda pa so bili sodniki boli «nezanesljivi» kot *nesposobni» in so se vse preveč spuščali v niim prepovedane resorje? aktivu v Ljubljani, ko je dejal, da se ljudje v družbeni praksi različno obnašajo: enkrat zavzemajo napredna, drugič pa konservativna sta lišča, hkrati celo oboje. Konservati-vizem je v vsakem človeku, zato ni mogoče deliti ljudi naprej in za vedno na napredne in nazadnjaške. Menim, da to še bolj velja za repu-blike in pokrajini. Niso že vnaprej samo napredne zaradi svojih stališč oziroma samo konservativne pri o-brambi obstoječega. Zato moramo zelo strpno in uporno iskati tisto skupno napredno usmeritev in ne dovoljevati, da se tendence konser-vativizma politično oblikujejo in organizirajo v fronti proti naši politični ureditvi socialističnega samoupravljanja in politike ZK.» »Vprašanje zunanje likvidnosti na še države je zaostreno do skrajnosti. Ne bi našteval razlogov za takšno stanje, želim pa opozoriti, da je največja naloga vseli organiza cij združenega dela, prebivalcev in celotne družbe zagotoviti redna odplačila naših dolgov tujini. Do zdaj smo obveznosti, ob velikih naporih uresničili v določenih rokih in tako moramo delati tudi v prihodnje, moramo pomagati drug drugemu, saj smo enotna država, ki deli isto usodo, ker smo skupaj dosegali velike uspehe in moramo tudi skupaj premostiti težave. Ne smemo dovoliti, da bi izbruhnile velike gospodarske in politične posledice za našo državo in njen mednarodni ugled.* »Seveda se postavlja vprašanje,* je nadaljeval Ribičič, »ali smo pripravljeni, da te težke razmere obvladamo. Predsedstvo CK ZKJ je prepričano, da to lahko naredimo, da imamo za to materialne možnosti in moč ter pripravljenost delov nih ljudi, 'naših narodov in narodnosti, ki svojo osebno in družbeno bodočnost vse bolj povezujejo z našimi gospodarskimi razmerami, te pa z varnostno pozicijo naše države. Naši ljudje zahtevajo oliranitev kontinuitete tistih zgodovinskih desetletij Titove dobe, ki smo živeli, u-stvarjali in se razvijali v miru. V tem obdobju je bilo veliko težkih položajev, nekateri so bili celo težji kot današnji, vendar smo jih za ceno lastnih žrtev reševali in razrešili, ker smo bili enotni.* »Odpovedovanje predvsem pomeni, da moramo v naši gospodarski po litiki in družbeni praksi zavrniti vse. ker je nerealno, preambiciozno, unitaristično in kar je pripeljalo do tega, da živimo in se privajamo na življenje nad našimi stvarnimi možnostmi, nad rezultati dela. Posledica tega so bile. širjenje potrošniška miselnosti in malomeščanske ideologije razsipništva in, če želite, tudi vračanje k določenim normam in vrednotam meščanske kapitalistične družile. Ko govorimo, da se je treba odrekati, mislimo na to, da mora vsakdo živeti od svojega dela in rezultatov dela. V sedanjem zaostrenem gospodarskem položaju moramo pričakovati tudi odrekanja od nekaterih oblik potrošnje, pa tudi zmanjševanje posameznih dejavnikov družbenega standarda. To moramo narediti, ker smo v doseda- la plenili seznam italijanskih prostozidarjev Ženevski preiskovalni sodnik zaslišal G el lija ŽENEVA, RIM, MONTEVIDEO — Ženevski preiskovalni sodnik Maurice Harari je včeraj v zaporu »Champ Dollon* dve uri zasliševal Licia Gellija. Bolj kot pravo zasliševanje so v ženevskem zaporu pregledali do kumente. ki so jih Gelliju zaplemb po njegovi aretaciji na sedežu Zveze švicarskih bank v Ženevi. V bistvu se je torej sodnik Herari omejil na preiskavo javnega tožilstva iz Lu gana o finančnih operacijah pokojnega predsednika »Banca Ambrosiana* Roberta Calvi-ja v Švici, ni pa še vzel v pretres italijansko zahtevo o ekstradiciji »častitljivega mojstra* tajne prostozidarske lože «P 2». Kdaj se bo to zgodilo, hi za sedaj še jasno, bržkone bo Harari vzporedno zasliševal Gellija o Calvije-vih poslih v Švici in jemal v pretres italijanske zahteve. Kot pa so že napovedati, bo o izročitvi odločalo zvezno sodišče ali pa celo zvezni »vet (vlada). Te ničkaj spodbudne vesti iz Švice niso bistveno vpbvale na delo parlamentarne preiskovalne komisije o prostozidarski loži »P 2», saj so komisarji končno prešli od besed k dejstvom. Včeraj so namreč v spremstvu karabinjerjev zaplenili seznam članov Vebkega vzhoda Itabje, ki jim ga ni hotel izročiti veliki mojster Armando Corona. Preiskovalna komisija upa, da bo lahko s tega seznama ugotovila, katere člane tajne prostozidarske lože »P 2» je italijansko framasonsko vodstvo suspendiralo, katere pa je razpršilo po drugih ložah. Medtem je italijansko tajništvo bratovščine »opus dei* včeraj ogorčeno zanikalo, da bi njihova ustanova kdaj v preteklosti navezala stike s prostozidarji. »Opus dei* je po besedah tajništva bratovščine, ki išče »izključno duhovne cilje* in se zgleduje po načelih ka- toliške morale. Bivši Calvijev svetovalec Pa-zienca, ki se bo moral v kratkem zagovarjati pred parlamentarno komisijo pa v svojem intervjuju nekemu tedniku trdi, da je Carbo-ni večkrat poudarjal svoje prijateljstvo s kardinalom Palazzinijem, ki je skrbnik bratovščine «opus dei*. Najrazličnejša ogorčena zanikanja pa ne morejo bistveno vplivati na nadaljnji potek preiskave o zločinskih poslih lože »P 2*. ki pa bo vsekakor lažja, če bodo potrdili govorice iz Montevidea, da je tamkajšnji vojaški režim pripravljen izročiti italijanskemu sod stvu dokumente, ki so jih pred letom dni zaplenili v Gellijevi vili v predmestju Montevidea. V preteklosti je urugvajski vojaški re žim vedno dosledno zavrnil italijanske zahteve, nekega funkcionarja italijanskega notranjega ministrstva, ki je pred časom prispel v Montevideo, pa so nediplomatsko odslovili. Govor o vlogi gledališč v prostoru Alpe-Adria VIC EN ZA — Včeraj se je v Vicenzi pričelo dvodnevno zasedanje gledališč dežel Alpe Adria. Luciano Perselli, kulturni svetnik italijanskega veleposlaništva v Bonnu, je v uvodnem poročilu »Gledališče, most iznad meja* orisal izredno kulturno vlogo gledahšč kot izraz kulturne dejavnosti. V tej zvezi je omenil tudi pomembnost manjšinskega gledahšča in manjšinske kulture, ki jo je treba obravnavati z modernega vidika kot obogatitev celotne skupnosti. Perselli se je zavzel za sodelovanje gledahšč in za visoko profesionalnost gleda liških ustanov. V diskusiji so to vprašanje obravnavah različni predstavniki, ki so se izrekli za čimtesnejše sodelovanje vseh gledališč. V imenu Slovenskega stalnega gledahšča je ravnatelj Miroslav Košuta podčrtal važno vlogo slovenske kulturne ustanove, ki je posrednik med slovanskim in italijanskim svetom. Med drugim je navedel, da je bilo slovensko gledališče ustanovljeno takoj po vojni in da je predstavilo 45 del 29 italijanskih avtorjev. Slovensko gledališče mnogo gostuje po Jugoslaviji in je v tej zvezi omenil izredno uspešno lansko gostovanje v Bosni in Hercegovini. Slovensko gledališče je nastopilo tudi na Koroškem in na Dunaju in išče poti, kako bi okrepilo kulturno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter lahko tudi v kontekstu sodelovanja Alpe Adria pomeni važen povezovalni člen. (bs). To noč povratek k «sončni uri» RLM — To noč bomo morah ob 3. uri pomakniti kazalce na urah za 66 minut nazaj. Po 182 dneh »legalne ure* bomo tako spet merili čas po «sončni uri* (kajpak, ne taki. kot so jih včasih imeh ponekod na cerkvenih zvonikih). Razen v Italiji bodo to noč prebivalci Evrope spali uro več še v 23 drugih državah, medtem ko bodo uro «zamenjali* na Malti 29. t.m., v Sovjetski zvezi v začetku oktobra. najbolj trdovratno pa se poletne ure (in s tem poletja) oklepajo v Vel. Britaniji in na Irskem, kjer bodo kazalce ustavili za 60 minut šele čez mesec dni. Skrbi z zamenjavo ure pa ne bo imela Jugoslavija, ki sodi med že zelo redke evropske države z vse leto enakim časom. Zimski čas bo trajal V Italiji do 27. marca 1933. njem razvoju poskušali napredovati mnogo hitreje, kot pa so' nam materialne možnosti dovoljevale, ker bomo v nasprotnem primeru prisiljeni k stagnaciji.* «Opozoril bi, da zaostrenost položaja zahteva tudi skupno solidarno reševanje ključnih ekonomskih problemov. V tem smislu smo v sklepe. v dogovora s socialistično zvezo in sindikatom, vključili možnost razpisa splošnega ljudskega posojila in določanje programa njegovega uresničevanja. Odločno moramo obračunati s pojavi, da se člani ZK obnašajo, kot da jih ne zanima niti politika stabilizacije, delitev po rezultatih dela, ampak samo, kako bi si zagotovili položaj in materialne dobrine. »Ob koncu svoje razprave želim poudariti,* je rekel Mitja Ribičič, «da moramo v ZK razčistiti z dilemo glede vloge državnih ukrepov. Takšne ukrepe moramo podpirati vedno, kadar z uporabo samoupravnih mehanizmom nismo sposobni razreševati problemov, ki so usodni za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Zls je treba podpreti in ga ohrabriti, da v o-kviru pooblastil predlaga in sprejema takšne ukrepe. Zaradi tega smo v našo ustavno ureditev tudi vgradili možnost uvedla? administrativnih ukrepov v interesu samoupravljanja in revolucije.* Po uvodnem referatu se je za razpravo prijavilo zelo veliko razpravljavcev. Kritično so spregovorili o trenutnem stanju v družbi ter o vzrokih zanj. (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SEJI KI JE BILA POSVEČENA SAMO TEMU VPRAŠANJU S SINOČNJE SEJE SKUPŠČINE Deželna skupščina je odločno obsodila Ponovni poziv dolinskega občinskega sveta pokol palestinskega ljudstva v Bejrutu Predsednik Colli: «Tragedija v Libanonu je tudi naš problem» Razprava potekala ob brezbrižnosti večine svetovalcev Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je posvetil celotno včerajšnjo sejo, da bi obsodil okrutni pokol palestinskega ljudstva v Bejrutu, kar je v svetovni javnosti vzbudilo veliko ogorčenje in val obsodb, ki sedaj letijo tudi na telaviv-sko vlado, potem ko je ta prinzala, da je pokole dovolila. Sejo je odprl predsednik skupščine Colli, ki je uvodoma med drugim podčrtal, da deželni svet F-JK s to razpravo odigrava svojo važno in pomenljivo vlogo: to vlogo je v teh zadnjih letih spričo številnih tragedij v svetu in Italiji vedno opravljal tudi zaradi geopolitične lokacije F-JK, ki je nekakšno stičišče miru in prijateljstva med narodi. Ta mir in to prijateljstvo — je nadaljeval Colli — sta v našem prebivalstvu močno občutena zaradi težkih izkušenj dveh svetovnih vojn in posledic, ki so jima sledile in zaradi odmevov, ki so jih v Trstu in deželi, bolj kot kje drugje, imele tako imenovane krajevne vojne. Mir, svoboda, državna neodvisnost, mirno sožitje in mednarodno sodelovanje so univerzalne in ne razdeljive dobrine, je nadaljeval Colli in pristal, da ni vojn, nasilij, kršenja človekovih pravic, ki bi jih lahko imeli kot tuje naši deželni stvarnosti. Tragedija v Libanonu je zato — je odločno podčrtal predsednik skupščine Colli — tudi naš problem. Njegove besede so bile uvod v razpravo, v kateri se je po en predstavnik vsake svetovalske skupine, Cavallo (DP), Giuricin (LpT), Morelli (MSI-DN), Dal Mas (PSDI), Štoka (SSk), Barazzutti (PDUP), Ermano (PSI), Proserpio (KPI) in Cocianni (KD), seveda v različnih tonih in tudi z različnimi utemeljitvami dotaknili tega okrutnega dogodka. Spregovoril je tudi predsednik odbora Comelli, ki je podprl resolucijo, ki so jo poleg strank večine podpisali še KPI, LpT in P’ur-lansko gibanje. Potem ko odločno obsoja krivce, ki so odgovorni za to, kar se je zgodilo v palestinskih taboriščih, resolucija izraža željo, da bi v najkrajšem času palestinskemu narodu prinzali pravico do obstoja in samoodločbe. Istočasno se tudi odobravajo zadržanje in pobude parlamenta in italijanske vlade glede teh tragičnih dogodkov. Sprejeta je bila tudi druga resolucija, ki sta jo predstavili svetovalski skupini DP in PDUP, toda ne v celoti: zavržen (z glasovi KD, PSDI, PLI in MSI) je^jil namreč tisti del, kjer je bilo podčrtano. da je treba takoj priznati Organizacijo za osvoboditev Palestine; za to zahtevo so glasovali komunisti, socialisti, DP in PDUP, medtem ko sta se vzdržala Furlansko gibanje in svetovalec KD Cocianni. Ob koncu je bil tudi sprejet en del še tretje resolucije, ki so jo predložili misovci. K vsemu temu je treba dodati še nekaj: spričo resnosti argumenta bi pričakovali, da bi razpravi' sledilo kaj več svetovalcev, medtem ko so pa bile svetovalske klopi skoraj vedno prazne. S tem v zvezi je svetovalska skupina PDUP izdala tiskovno sporočilo, v katerem obsoja zadržanje številnih sve tovalcev nove večine, ki jim ni bilo do tega, da bi seji sploh sledili. Deželni svet se bo ponovno sestal v petek, 1. oktobra; na dnevnem redu bodo odgovori na vprašanja in interpelacije. Izjava tržaških višješolcev za Palestinec V četrtek so se v dvorani «Di Vittorio* na Ulici Pondares sestali na skupnem zborovanju demokratični višješolci. Skupščina dijakov je podprla programski dokument, ki je bil izdan že aprila lani in ki poudarja potrebo po miroljubnem Sožitju v Trstu ter po enotnem boju za mir v svetu in za demokratizacijo šole. Poudarili so tudi, da bo skupščina demokratičnih študentov tudi letos opravljala nalogo koordinatorja med naprednimi, antifašističnimi študenti tržaških višjih šol. Na skupnem zborovanju so štu dentje tudi izglasovali izjavo, ki obsoja zadnji genocid Palestincev v Libanonu. Tržaški demokratični dijaki zahtevajo od italijanske vlade, naj takoj prekine diplomatske stike ter vojaško podporo Izraelu ter naj prepozna vodstvo Organizacije za osvoboditev Palestine za edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva. ZAHTEVA SINDIKATA SICET Na občini ustanoviti komisijo za urejanje stanovanjskih zadev Predstavniki sindikata stanovanjskih upravičencev SICET so se se-šli z občinskim odbornikom za socialne zadeve Fragiacomom in mu iznesli nekaj najbolj perečih nerešenih vprašanj, ki zadevajo stano- vanjsko krizo. V prvi vrsti so mu predočili nujo, da se na občini u-stanovi posebna komisija za reševanje stanovanjske problematike, kajti zdajšnji pristojni urad ne zadostuje in tudi sicer ni prave povezave med njim in drugimi podobnimi uradi. Sindikat meni, da je v mestu 8200 stanovanj praznih, ne ve pa se, koliko je vseljivih, ker menda nihče ne vodi takšne evidence. Sindikalisti so izrazili zaskrbljenost spričo previsokih pravičnih stanarin in zahtevali pravično rešitev za vse, ki so podvrženi sodnemu izgonu. • V ponedeljek, 27. t.m., ob 8.30 bo v dvorani Ancifap (Trg Valmau-ra) seja glavnega sveta CGIL, ki se je udeležijo tudi vodilni predstavniki posamičnih stanovskih sindikatov. Govor bo o delovnih pogodbah in predlogu CGIL o preustroju plač (cena dela, draginjska doklada). za čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona Ustrezna resolucija je bila sprejeta soglasno - Ostra obsodba pokola v palestinskih taboriščih • Skupščina je sprejela celo vrsto sklepov Dolinski občinski svet je na sinočnji seji soglasno sprejel resolucijo o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji: odposlana bo predsedniku vlade Spadoliniju, predsednikoma obeh vej, parlamenta Fanfaniju in Jottijevi ter v vednost predsedniku italijanske republike Pertiniju in preko juoslovanskega konzulata predsedniku republike Slovenije in jugoslovanske vlade. Resolucija se glasi: «Občinski svet občine Dolina je v zadnjih desetletjih in še posebej po podpisu osimskih sporazumov med našo republiko in sosednjo republiko Jugoslanijo izglasoval vrsto priporočil, zahtev in tudi ostrih kritik v zvezi z zakonsko zaščito Slovencev brez kakršnegakoli razlikovanja, ki živijo v republiki Ita liji. Vse te soglasno sprejete resolucije smo poslali na pristojna mesta vlade in p>arlamenta. Z obžalovanjem in jezo ugotav- Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Razplet krize v deželni skupščini pogojeval potek sinočnje razprave . Cecovini obsodil pokol v Bejrutu - Nesramen poseg listarja Camberja, ki je označil borce PIO za teroristično golazen» Upravno - politični program, ki ga je izdelala koalicija Liste za Trst in laično - socialističnega pola, je bil sinoči še vedno v središču zasedanja tržaškega občinskega sveta. Pred pričetkom debate je župan Cecovini ostro obsodil pokol palestinskega prebivalstva v Bejrutu ter izrazil nujnost, da se tako v Libanonu kot tudi v Izraelu takoj uvede preiskava o genocidu, ki je pretresel vso svetovno javnost. Obsodbi se je pridružil tudi komunist Monfal-con, ki pa je dodal, da bi moral Trst v teh tragičnih trenutkih izkazati odločno in zlasti stvarno solidarnost in pomoč pobratenemu mestu Bejrut. Temu je sledil kratko-malo nesramen poseg svetovalca LpT Camberja, ki je med drugim očital svojemu strankarskemu kolegu Cecoviniju, da se je »predrznil imenovati pripadnike PLO za bojevnike, medtem ko so v resnici le teroristična golazen*. Dogodek res ne potrebuje dodatnih komentarjev. Vso sinočnjo razpravo je preve-valo vzdušje dokajšnje negotovosti o bodočnosti in tudi o konkretnih političnih perspektivah na občini in pokrajini, ki smo ji priča po ponovni izvolitvi petstrankarske koalicije na deželi. V tem okviru je treba omeniti kratek poseg listarja, sicer občinskega odbornika Salvagna, ki je poudaril, da osebno nasprotuje kakršnemukoli sodelovanju KD v V PONEDELJEK V Lonjerju srečanje razlaščencev Koordinacijski odbor razlaščencev iz Lonjerja, s Katinare in iz Rovt prireja v sodelovanju s Kmečko' zvezo v ponedeljek ob 20. uri na sedežu društva Lonjer - Katinara. v Lonjerju sestanek vseh razlaščencev s tega področja. Zaradi važnosti srečanja se koordinacijski odbor priporoča za množično udeležbo. DEM0KRŠČANSK0 ZASEDANJE 0 PROBLEMIH TRSTA Poslanec Beki poudaril voljo po spravi in trezni presoji Zasedanje, ki ga prireja krožek ^Giuseppe Toniolo», se nadaljuje danes - Zaključek bo podal sanator Luigi Granelli občinskem in [»krajinskem odboru vse dokler ne bo rimska vlada v celoti sprejela tako imenovani »paket za Trst*. To je baje tudi stali šče vodstva LpT, ki je hotelo pre ko Salvagna o tem še enkrat »ob vestiti* demokristjane. V debati so med drugim posegi’ tudi komunisti Burlova, Poli, Hikel in De Rosa. Prva je opozorila na piereče vprašanje pomanjkanja stanovanj v našem mestu, medtem ko je Hikel posvetil pozornost številnim nerešenim problemom tržaškega pristanišča. Včeraj se je v kongresni dvorani tržaškega sejmišča pričelo dvodnevno zasedanje na temo »Politični predlogi za Trst in obmejne kraje v luči krščanskih vrednot*, ki ga je priredil krožek za socialne vede »Giuseppe Toniolc*. V bistvu gre za srečanje, na katerem vidni predstavniki krajevne, a ne samo krajevne KD, razpravljajo o predlogih za rešitev Trsta iz sedanje krize. Srečanje je včeraj vodil demokrščanski senator Luigi Granelli, ki bo danes podal po razpravi zaključke. Osrednje poročilo, ki je brez dvoma pomenilo politično osnovo srečanju, pa je podal poslanec Corrado Belci. V svojem po-segu se je govornik dotaknil vseh bistvenih vprašanj, ki »žulijo* naše mesto. Poseg je razvil iz osnovne misli, da Trst ne sme ostati v precepu med nostalgijami in pričakovanjem nečesa, ki bi vrnilo me- P0LITIČN0 RAZČIŠČEVANJE ZNOTRAJ VEČINE NA POKRAJINI CLARICI PUŠČA ODPRTA VRATA DEMOKRISTJANOM cTretji pol lahko postane temelj alternative z drugačno KPb Na sinočnji seji [»krajinskega zeta je predsednik odbora Clarici Igovoril na posege, s katerimi so zetovalei tako ali drugače ocenili jegove programske izjave z dne ). septembra. Potrdil je veljavnost tično-socialistične fronte in pozivno označil njeno raztegnitev na isto za Trst ter pripomnil, da se i fronta ne zapira nasproti drugim emokratičnim strankam, temveč i, nasprotno, z njimi želi dialoga a enakopravni ravni. To p»meni, da se obstoječo vemo da še razširiti na druge po-tične sile. ki bi bile pripravljene odpreti program [»krajinske u-rave. O specifičnem stališču PSI glede olitične stvarnosti na pokrajini je a Clarici dejal: »Socialisti menijo, a je v interesu vseh nadaljevati oočanje z vsemi strankami brez redsodkov in dogem. Prednost pri tem pa naj ima težnja laičnega pola k hipotezi sodelovanja s KD, torej k politični operaciji, ki jo gre sp»dbuditi v okviru alternacije, pojmovane kot krepitve tistega tretjega pola, ki naj danes vlada na ravni enakopravnega dostojanstva, zato, da bo jutri lahko p»stal te melj alternative z drugačno in ne-hegemonično komunistično partijo.* Predsednikova diplomatska izvajanja so botrovala različnim tolmačenjem, tako da so se nekateri začeli vpraševati, kako je pravzaprav sestavljena večina, ki upravlja pokrajino; je KD v njej ali ne? Locchi je v lastni resoluciji dal razumeti, da demokristjani utegnejo pristopiti k upravljanju, če jim bodo vrata odprta, Cavicchioli (LpT) je pa v svoji resoluciji taki rešitvi nasprotoval. Predsednik ni dovolil razprave o resolucijah, ta naj bo na prihodnji seji. stu habsburški sijaj. Trst mora gledati v bodočnost, vendar trezno in na podlagi jasne analize sedanjega stanja. Osrednja vloga našega mesta, je dejal Belci, je vloga miru. Osimski sporazumi so to vlogo potrdili in pomenijo danes pozitivno stvarnost. Drugačne rešitve ne bi bile možne in bi [»menile velike pretrese. Tu se je Belci navezal na gospodarska vprašanja in [»udaril, da ima Trst svojo vlogo v sklopu EGS, v stikih z državami izven EGS, kot tudi v sodelovanju z državami vzhodnega bloka. Posebej je poslanec omenil odnose z Avstrijo in Jugoslavijo. Vse to Trstu ne bo vrnilo nekdanje trgovske moči, kljub temu pa se lahko mesto razvija in sicer s tem, da krepi po samezne gospodarske, panoge; od luke pa do industrije. V tem smislu, je dejal Belci, ne gre opustiti možnosti za proizvodno kooperacijo z Jugoslavijo, lokacijo industrijske proste cone se lahko prediskutira, važna pa je osnovna zamisel. Cede sožitja v mestu je Belci poudaril, da mora priti do sprave in da je treba odpraviti nacionalizem. Tu je Belci dejal, da je treba čimprej izglasovati zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki p>a ne sme [»meniti prevlade manjšine nad večino, ampak mora biti osnova za sožitje med tu živečima narodnosti-ma. Dejal je tudi, da niso koristne kritike delov manjšine na račun določenih zakonskih osnutkov (očitno je mislil na osnutek KD). O vlogi strank je Belci [»udaril, da slednje ne smejo vsrkati vsega družbenega življenja, lahko si želimo sprememb v strankah, nesmiselno pa je misliti na izničenje strank. Kar se tiče same KD je Belci dejal, da je pripravljena na soočanje z drugimi silami, tudi s KPI. Slednjo je Belci tudi kritiziral, češ da zoperstavlja buržoaznemu loka lizmu nek drug, proletarski lokali-zem, kar ni koristno. Osnovna govornikova tematika je torej ostala klic k treznosti, k spravi in sožitju na poti. ki naj postopoma pelje Trst iz sedanjega stanja. Po Belciju sta govorila Foresti in p»slanec Bressani, predvideni so tudi drugi posegi, med katerimi poseg podtajnika v zunanjem ministrstvu Fioreta, Danes in jutri v Trstu pastoralna srečanja V dvorani S. M. Maggiore (Ul. del Collegio 6) se bodo danes in jutri odvijala škofovska pastoralna srečanja na temo »Z družino za ljubezen in za življenje*. Srečanja predstavljajo pomemben dogodek za tržaško katoliško skupnost, saj bodo na njih stvarno preverili pastoralni program osemdesetih let, ki posveča {»sebno [»zornost družini. Gost pastoralnih srečanj, ki se obetajo zanimiva, bo tudi nadškof Jožef Tomko, glavni tajnik škofovske sinode, srečanje pa bo jutri zvečer sklenil škof Bellomi, ki bo ob 19. uri daroval mašo v cerkvi S. M. Maggiore. Deželni odborniki ohranili ista pooblastila Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj podpisal odlok o porazdelitvi [»oblastil posameznim odbornikom. Vsi so ohranili ista pooblastila, ki so jih imeli v prejšnji deželni vladi, v kateri je, kot znano, prišlo le do ene spremembe, ko je socialdemokrat Bertoli prevzel mesto efektivnega odbornika, republikanec Barnaba p>a je postal suplent. Višje podpore pacientom bivše psihiatrične bolnic« Z oktobrom bodo bivši bolniki tržaške psihiatrične bolnice, za katere sedaj skrbijo centri za mentalno zdravje, prejemali višjo mesečno podporo. Krajevna zdravstvena enota za Trst bo namreč odslej vsakemu oskrbovancu nudila meseč no p»dporo v znesku 250.000 lir, ki jo bo prejemnik lahko dvignil v običajnem kraju, se pravi v banki «An-toniana* in v podružnicah. Skupini znesek oktobrskih socialnih podpor znaša 85 milijonov lir, ta vsota pa je namenjena 514 oskrbovancem, od katerih prejemajo nekateri še pose ben prispevek v znesku 100.000 lir mesečno. ljamo, da do danes g. predsednik vlade in gg. predsednika poslanske zbornice in senata še niso zadeve ugodno rešili. Razumemo, da se povsod in tudi pri našem upravljanju kopičijo! zamude, ki pa ne smejo biti bistvene in prikrajšati življenjsko važnih interesov občanov. Ali niso bile prav take zamude usodne za tragično smrt na pr. posl. Alda Mora. posl. Pia La Torreja in gen. Dalla Chiese? Zato vas ponovno odločno vabimo. da te zamude skrajšate na minimum.* Kot rečeno, so resolucijo, ki so jo pripravili načelniki svetovalskih skupin na [»nedeljkovi in včerajšnji seji, odobrile KPI, PSI, SSk, KD in Drugo soboto in nedeljo prost prehod čez državno mejo pri Botaču Med sporočili župana Švaba na sinočnji občinski seji je bilo eno še [»sebno važno: prebral je uradno sp»ročilo do-dinske občine in skupščine občine Sežana, ki pravi: «Občina Dolina in Skupščina občine Sežana sp»ročata, da bo v soboto in nedeljo, 2. in 3. oktobra letos, v času od 8. do 17. ure državna meja pri Botaču v dolini Glinščice odprta za prost prehod. Izletniki naj imajo pri sebi veljaven osebni dokument in čim manj osebne prtljage.* PSDI. Soglasno je bila na sinočnji seji odobrena tudi druga resolucija: z njo je dolinska skupščina izrazila svojo solidarnost palestinskemu ljudstvu in ostro obsodila stopnjevanje nasilja, ki zajema vedno večje število držav in je sedaj doseglo svoj višek v libanonskem pokolu. Sicer pa se je sinočnja seja, kot običajno, začela s sporočili župana Švaba o raznih občinskih zadevah: glede izdajanja dovoljenj za nabiranje gob je župan povedal, da je ostalo kar 48 dovolilnic neizkoriščenih, katerih bi se lahko poslužili do linski občani. Poročal je o raznin javnih delih in o razsvetljavi v občini, ki je z novo napeljavo in luč mi sedaj komaj polovico sodobno razsvetljena: za drugo p»lovico. je pristavil, pa bo p»trebno na loy za, milijoni. Glede družbenega centra pri Domju je Švab skupščino seznanil, da so dela zaradi upravičenih tehničnih razlogov za nekaj časa prekinjena; otvoritev centra bo predvidoma sp»mladi. Potem ko je ratificiral vrsto nujnih sklepov občinskega odbora, je dolinski občinski svet odobril še druge točke dnevnega reda: s sklep»m se je prilagodil (SSk se je pri glasovanju vzdržala) odloku predsednika deželnega odbora (izbral je srednjo pot: tarif, ki jih odlok predvideva ni ne višal, ne nižal) o določitvi novega davka v smislu čl. 3 zakona 10/77 (Bucalos-si): [»razdelil je prispevke kultur nim in športnim društvom ter godbam na pihala iž občine ter dodelil prispevek dolinskemu župniku za popravilo župnijske cerkve. Kot je dejal župan Švab. so ti prispevki domačim društvom zelo skromni v sorazmerju z vlogo, ki jo opravljajo in njihovo dejavnostjo: s porazdelitvijo prispevkov pa je občina priznala obstoj vseh društev, ne glede na njihovo delovanje. Ob kon cu je dolinski svet še odobril načrt in finansiranje izdatka za razširitev občinskega pokopališča v Borštu. ZAKASNELA, TODA PREPOTREBNA PUBLIKACIJA Izšla so «lzvestja» slovenskih srednjih šol na Tržaškem 1979/80 Izid so omogočili slovenski denarni zavodi na Tržaškem in sama tiskarna Graphart jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih: skrbno smo jo dolžni ohraniti, lepšati in zapustiti svojim mlajšim.* Sledi še razprava Neve Godini - Godnič »Ponovno o Hrabru*, nato pa si sledijo pregledi za posamezne slovenske srednje (najprej višje potem nižje) šole na Tržaškem. Ti pregledi za šolsko leto 1979/80 obsegajo najprej seznam učnih in neučnih moči na vsaki šoli, sezname dijakov po razredih z navedbo če so izdelali au ne (imena odličnjakov so tiskana z velikimi črkami) oziroma če so opravili zrelostni izpit (z navedbo naslovov pismenih nalog) in kratko šolsko kroniko, ki zajema tako šolsko kot tudi izvenšolsko dejavnost dijakov. Na koncu je še statistični pregled v obliki tabele za vse o-bravnavane šole in nekaj fotografske dokumentacije, seznam publikacij profesorjev in šolskih knjig, ki so jih napisali (zabeležena J* Te dni so izšla »Izvestja srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju* za šolsko leto 1979/80. Gre za prepotrebno publikacijo neglede na to, da zadnja leta izhaja — žal — z zakasnitvijo. Prepotrebno predvsem zato, ker so v njej zbrani podatki, ki bedo za bodoče zgodovinopisce slovenskega šolstva na Tržaškem še kako dragoceni. Tudi ta letnik je uredil prof. Robert Petaros, izdala pa so ga ravnateljstva slovenskih srednjih šol z odločilno finančno podporo slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem (Kmečke in obrtne hranilnice v Nabrežini, Hranilnice in posojilnice na Opčinah in Tržaške kreditne banke) ter same tiskarne Graphart, ki je zvezek tudi natisnila. Hvalevredna je ta gesta, toda ob njej se nujno postavlja vprašanje. zakaj takih pobud ne financira šolska ali katera druga javna o-blast? Za uvod so v «Izvestjih» natisnjene besede Antona Martina Slomška o materinem jeziku: »Materinski NA VPRAŠANJE SEN. CERBČEVE IZMIKAJOČ ODGOVOR MINISTRA ZA ŠOLSTVO Zakaj ministrstvo ne vpraša za mnenje deželno komisijo za slovensko šolo, ko gre za priznanje enakovrednosti jugoslovanskih diplom Minister za šolstvo Bodrato je pred dnevi odgovoril na vprašanje slovenske senatorke Jelke Gerbec, v katerem ga je predstavnica KPI spraševala ali ne bi lahko ministrstvo vprašalo za mnenje komisijo za slovensko šolo pri deželnem šolskem nadzorniku Furlanije - Julijske krajine, ko bi razpravljalo o enakovrednosti jugoslovanskih diplom italijanskim in s tem omogočilo šolnikom z jugoslovanskimi diplomami, da se udeležijo vsedržavnih natečajev. Minister Bodrato je sen. Gerbčevi odgovoril, da je deželna komisija za probleme slovenskega šolstva posvetovalni organ, ki spada pod okrilje deželnega šolskega nadzor nika, medtem ko se ministrstvo, ob potrebi, obrne za nasvet, ki pa seveda ni obvezujoč, na vsedržavni šolski svet. Člen štev. 70 zakona o nestalnem šolskem osebju, ki odpira možnosti za nostrifikaci jo v Jugoslaviji doseženih diplom predvideva prav ta primer, torej, da se ministrstvo obrne na vsedržavni šolski svet, meni minister Bo drato v svojem odgovoru. Sen Gerbec je prav zaradi tega nadalje vprašala, ali ne bi lahko minister na lastno pest slišal mnenje, neuradno in vsekakor neobve zujoče, deželne komisije slovenske ga šolstva kot pa vsedržavni šolski svet in prav zaradi tega bi bilo njeno mnenje o diplomah, ki so jih dosegli slovenski šolniki v Jugoslaviji, strokovno bolj podkovano, kar bi — omenja sen. Gerbec — navsezadnje olajšalo delo ministra za šolstvo. TV ekipa bo snemala skupino «la Contrada» Tržaška gledališka škupifttf' »La Contrada* bo v sredo, četrtek in petek v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu uprizorila delo »Starka in luna*, ki ga je režiral Francesco Macedonio. Uprizoritev bo snemala ekipa druge vsedržavne televizijske mreže, ki jo vodi režiserka Maria Pia Bellizzi. Nova aparatura za žarčenje tumorjev tudi ugotovitev, da so v tem šol- skem letu začasno prenehale izhajati Literarne vaje) in še druge kratke informacije. Objavljen P nekrolog za prof. Ivanom Zadnikom. Iz razgovora z urednikom pr°j; Robertom Petarosom (sicer pa tudi iz natisnjenega «sporočila uredništva*) smo izvedeli za nekatere probleme, ki nastajajo pri urejanju. Gre predvsem za neenotne ozirom* pomanjkljive informacije o izven-učnih dejavnosti posameznih šol m njihovih dijakov. Glede imen in Pr*‘ imkov dijakov in profesorjev se J® urednik odločil za navajanje tiste oblike, ki jo imajo na uradnih dokumentih (to velja seveda Pre. vsem za priimke), zato je tudi se vedno toliko poitalijančenih oblik pristnih slovenskih priimkov. PraV tako nam je urednik zaupal, da s® izvestja za šolsko leto 1980/81 ze v tisku in da si prizadeva, da °* v teku dveh let lahko nadoknadi* zamudo in ujel sprotni ritem izh*’ janja publikacije. Njegov napor v tem smislu je vsekakor vreden P°" hvale. TPPZ «Pinko Tomažič* v Bassano d«l Grappa Na povabilo krajevne občinske U; prave bo Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič* nocoj nastop** s celovečernim koncertom v ml®" dinskem gledališču v kraju Bassano del Grappa. Naš ansambel bo * partizansko, borbeno in mednarodno delavsko pesmijo ■ povzdignil uradno počastitev 171 talcev, ki so jih P?" strelili nacisti, pa tudi 700 mož *** žena, ki so jih odgnali v koncentracijska taborišča. Ob županu Aflj toniu Bassu se bo zvrstilo veC parlamentarcev. V KRAŠKI GALERIJI V REPNU Drevi odprtje razstave Deziderija Švare V Kraški galeriji v Repnu bo drevi ob 20.30 odprtje razstave tria' škega slikarja Deziderija Švare-Švara je doma iz Ricmanj, diplom"' ral je na liceju za likovno umetnost v Benetkah, v Bologni pa je opv°v' habilitacijo za poučevanje likovne vzgoje. Imel je že vrsto samostoF nih razstav, med drugim številne v raznih krajih Slovenije, dve * južni Italiji in celo vrsto v naši d>' želi, od teh kar tri v tržaški obči**" ski galeriji. Razstava, ki jo prireP zadruga «Naš Kras», bo odprta d® 17. oktobra ob nedeljah in praznik'" od 11. do 12.30 in od 14.30 do ll-*' V centru za rakasta obolenja tržaške splošne bolnice razpolagajo z novo aparaturo za žarčenje rakastih tvorb. Gre za tako imenovani »linearni pospeševalec*, ki ga je tržaška KZE kupila s prispevkom Sklada za Trst v višini ene mili jarde in 200 milijonov lir. Predstavniki bolnice in radiološkega inštituta so včeraj orisali tisku delovanje nove aparature. Povedali so, da je za učinkovito žarčenje rakastih tvorb bistvenega po mena, da se žarki koncentrirajo na središču tvorbe same in da ne prizadenejo kosti in kože okrog obo- MALA ČRNA KRONIKA Tatovi na delu Mestni tatovi so si v četrtek izbrali za tarčo neko poslopje na ulici Conti 9/3, kamor so morali a genti letečega oddelka prihiteti kar dvakrat v enem jutru. Prvič so lopovi vdrli v stanovanje 33-letne Marie Ambrosanio poročene D’An-geri, potem, ko .je gospodinja odšla na delo, varuška z dveletnim o-trkom pa na sprehod, čeprav je varuška ob vrnitvi našla stanovanje odprto, kaže, da tatovom ni uspelo odnesti ničesar. Bolj uspešen pa je bil poznejši poseg v stanovanje 41-letne Marie Anne Binkar, ki je ob vrnitvi z dela našla odprta vrata ter razbito ključavnico. Tatovi so iz stanova nja odnesli nekaj zlatega nakita in tristo tisoč lir. Težka noč za vinske bratce Noč med četrtkom in petkom je bila, kot vse kaže, za vinske bratce izredno naporna, saj se jih je kar lepo število podalo na rajžo Žara di tega so imeli tudi policijski a-genti veliko dela. Ponoči so aretirali 41-letnega Fulvia Cimadora iz Nabrežine ter 30-letnega Agosti na Pisasale iz Ul. Monte Canin 3 Pisasale je dolgčas preganjal ta ko, da je od časa do časa poklical Rdeči križ ter najavil namišljenega bolnika, Cimadora pa so zaprli zaradi žaljivega vedenja v javnosti. Prav tako so agenti letečega od delka aretirali tudi 23-letnei'a Angela Floro iz zavetišča Gasparc Gozzi, ki je v vinjenem stanju raz grajal v nekem baru na Ul. Caprin. Povozil ji je nogo Kaže, da ni vedno dobro delati uslug, niti svojemu zaročencu. V četrtek zjutraj so agenti letečega oddelka našli, na nekem parkirišču pri trgu Sv. Antona, mlade dekle, ki je jokalo. Šlo je za 24-letno Marinello Stefani iz Arene Metato pri Piši, ki je agentom povedala naslednjo zgodbo: medtem ko .jena neki parkirni ploščadi čakala, da bi zaročenec pripeljal avto v parkirišče, je 63-letni Libero Costan-tin - Spel iz Ul. Ghirlandaio 5 nenadoma privozil v parkirišče s svojim fičkom in s kolesom povozil de kletu nogo. Zaročenec je dekle od peljal v tržaško glavno bolnico, kjer so ji zagotovili, da bo oovože na noga ozdravela v petih dneh. lenja. Prav to pa omogoča nova elektronska aparatura, ki jo u-pravija majhen kompjuter. Elektrone ali X žarke je z njim mogoče osredotočiti na zelo majhni površini z visoko energijo in intenzivnostjo ter preprečiti, da bi bila oškodovana periferna tkiva. Na ta način je žarčenje bolj učinkovito, reakcije zdravih tkiv so omejene ter pacient bolj prenaša žarčenje. Na sliki: nova aparatura Trst dobi novo fakulteto za zobozdravstvo V uradnem listu z dne 23. septembra je bil objavljen dekret, ki ustanavlja fakulteto za zobozdravstvo na tržaški univerzi. V mestnih univerzitetnih in zdravniških krogih je vest naletela na ugoden od mev, saj se je marsikdo bal, da bodo novo fakulteto »preusmerili* v Videm. Kot je povedal predsednik tržaške KZE Pangher, bo nova fakulteta delovala v prostorih splošne bolnice, tik ob kliniki za odontostorna tologijo. Naj povemo, da bo študij na tej fakulteti trajal pet let in da bo obiskovanje predavanj ob vezno. Ciklus filmov Anteja Wajde V tržaškem kinu Ariston tečejo * teh dneh zadnje priprave za dokooe no sestavo sporeda tretje izved"* Festivala festivalov, ki se tudi r' tos obeta zelo pester in zanim' ’ saj si bomo lahko v okviru Vn[. ditve ogledali najboljša filmska j la iz lanske sezone ter fHme’.JZ so prejeli razne nagrade na najf". membnejših festivalih. V prvih dno oktobra pa bodo v Arislonu Pre°v° jali znani film jugoslovanskega T žiserja Dušana Makavejeva " gora tango*, ki je bil najavljen * v lanski sezoni, pred pričetkomi J stivala pa bodo vrteli tudi film I"a ca Bellocchia »Gli occhi e la b°cC?.[ ki je žel spodbudne uspehe na neškem festivalu. Pravo poslasM za ljubitelje filmske umetnostiJr nedvomno predstavlja ciklus f' rrZ^ poljskega režiserja Wajde, ki bo **? sporedu od 21. do 27. oktobra. vajanju filmov bo prisostvoval s° režiser, ki se bo v tistih dneh ‘"''j dil v Trstu kot gost italijanske9 stalnega gledališča. Razna obvestila Slovenska zamejska skavtska 0 ganizadja, vodstvo veja volčičev veveric Trst, vabi jutri, 26. vse svoje najmlajše člane na ska sko srečanje z goriškimi volčič* vevericami. ( V Gorico odpotujemo z vlakom ^ tržaške železniške postaje ob '• in se vrnemo ob 17.45. ^ KD Rdeča zvezda obvešča, d* v prva vaja za mešani pevski zbor torek, 28. t.m., v društvenih P*"j štorih v Saležu. Vabljeni tudi 0° pevci. Sindikat slovenske Sole -Trst obvešča člane, da je sedež prt vsako sredo od 16. do 18, KRUT sprejema prijave za *** ; vadbo, ki bo na stadionu 1- n’j7 vsak torek in četrtek, od 11- V, 18. ure, vključno do 30. t.m.. “ sedežu v Ul. Montecchi 6. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE KRAJEVNI ODBOR PROSEK - KONTOVEL priredi jutri, 26. t.m., ob 35. obletnici odkritja spomenika padlim partizanom na Kontovelu in 10. obletnici odkritja spomenika padlim partizanom na Proseku POČASTITEV SPOMINA PADLIH V NOB IN UMRLIH V NACISTIČNIH TABORIŠČIH s sledečim programom: ob 14. uri pri spomeniku na Kontovelu in ob 15.30 pri spomeniku na Proseku. Ob 18. uri bo v Soščevi hiš: na Proseku podelitev častnih članskih izkaznic pokrajinskega oabora VZPI-ANPI svojcem padlih borcev in podelitev priznanj »Garibaldinske zveze* zaslužnim članom krajevnega odbora sekcije VZPI-ANPI. Na svečanosti bodo sodelovali domači pevski zbor «Vasilij Mirk*, domača godba, člani amaterskega odra »Jaka Štoka* in harmonikarska skupina krajevnega odseka Glasbene matice. Govorila bosta predstavnika VZPI-ANPI. Zbirališče na Kontovelu pred zadružno gostilno, na Proseku pa pred Soščevo hišo ŠZ GAJA vabi danes, 25. in jutri, 26. septembra 1982, na ŠPORTNI PRAZNIK Igral bo ansambel TAIMS Delovali bodo dobro založeni kioski. V petek, 1. oktobra, ob 18.30 bo o-tvoritev razstave slikarke Nore Ca-relle na sedežu Novinarskega krožka — Korzo Italia 12. Razstava bo odprta do 9. oktobra s sledečim urnikom : od 10. ure do 12.30 in od 17. dre do 19.30, razen nedelje. V galeriji TK - Ul. sv. Frančiška, je na ogled bogat izbor slovenske grafike. Danes, 25. t.m., ob 20.30 bo v Kraški galeriji v Repnu odprl razstavo svojih del tržaški slovenski slikar Deziderij Švara, ki bo razstavljal do 17. oktobra. Danes, 25. t.m., bo ob 18.30 o-tvoritev razstave slikarja Baldana v galeriji »Cartesius*. V galeriji «11 Tribbio* v Trstu bo danes ob 18. uri odprla razstavo svojih del tržaška slikarka Megi Pepeu. V galeriji «11 Mandracchio* v Miljah bo danes. 25. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Tiberia Carlinija. Razstava bo odprta do 10. oktobra. V občinski galeriji bo v torek, 28. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Scattareggia. Mestna galerija - Ljubljana. Društvo slovenskih likovnikov vabi v torek, 28. t.m., ob 18. uri na otvo-Htev razstave «Problem kontinuitete*. ZADRUGA «NAŠ KRAS* vabi tla odprtje slikarske razstave DEZIDERIJA ŠVARE *K»no» om> ki bo danes, 25. t.m., ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu. f Čestitke Gledališča SSG Danes, 25. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu »Krvava svatba* Federica Garcie Lorce. VERDI Drevi ob 20.30 bo v gledališču Verdi najavljeni koncert s predstavitvijo nagrajene partiture z lanskega XX. mednarodnega natečaja za simfonične skladbe »Premio citta di Trieste*. Gre za skladbo »La Se-renissima, sette ritratti veneziani per orchestra* Gundarisa Poneja, ki bo tudi vodil orkester pri izvedbi svojega dela. V drugem delu koncerta bo na sporedu «Simfonija št. 4* v f-molu op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega. Dirigiral bo Massimo de Bemart. CANKARJEV DOM I. preddverje Do 8. 10. — Razstava: Slovenski slikarji. Sprejemna dvorana Do 7. 10 — Razstava: Od risanja do likovne vzgoje. V ponedeljek, 27. t.m., ob 15. uri: Slikanje pod vodstvom akad. slikarke Mojce Pengov - Tomšič. V sredo, 29. t.m., ob 10. uri: Slikanje pod vodstvom akad. slikarke Cvete Leban. BITEF - Danes, 25. t.m.. ob 19.30: Frank Wedekind - Lulu, American Repertory Theatrp, Boston ZDA. V ponedeljek, 27. t.m., ob 19.30 W. Shakespeare - Hamlet, Divadlo na Zabradli, Praga, ČSSR. V torek, 28. t.m., ob 19.30: G. Gershwin: Porgy in Bess, gostuje Slovensko narodno gledališče, Opera iz Maribora, dirigent Samo Hubad. Mala dvorana Danes, 25. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja - Matija Logar: «Kvik, žabe rig*. Prešernovo gledališče, Kranj, lutke. Sejna dvorana I. BITEF na filmu 27. t.m., ob 22. uri stave «Schaubnehne am Halleschen Ufer Berlin*, ZRN - Shakespeare’s Memory. V torek, 28. t.m.,•-ob,!#, .uri: Posnetek predstave Schauspielhaus Bo-chum, ZRN - J. W. Goethe: Tor-quato Tasso. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan (razen nedelje) od 9. do 14. in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave. SLOVENSKO 'GLEDAUŠČE V TRSTU FEDERICO GARCIA LORCA KRVAVA SVATBA Danes, 25. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA V torek, 28. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini. V sredo, 29. t.m., ob 20. uri v Domu »Jakob Ukmar* v Skednju SESTANEK V RAVNATELJSTVU IACP Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Godba na pihala iz Ricmanj obvešča. da je vpisovanje v Glasbeno šolo še danes, 25. septembra, od 18. do 20. ure v Kulturnem domu v Ricmanjih. V oktobru se bo nadaljevala zbo-rovodska šola. K vpisu vabimo vse lanske obiskovalce, sprejemamo pa tudi nove. Vse potrebne informacije nudimo na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303 do vključno 1. 10. 1982. Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča ves ansambel, da bo odhod v Bassano del Grappa, kjer se bo z mednarodno partizansko pesmijo poklonil 171 talcem, ki jih je nacistična roka zverinsko umorila, danes, 25. t.m., ob 15. uri. Glasbena matica - Trst obvešča, da bo prva pevska vaja mešanega mladinskega zbora v torek, 28. t.m., ob 19.30 na Glasbeni matici. V ponedeljek Posnetek pred- Naša draga ANICA iz Saleža je °d danes za eno leto bolj zrela. Da M bila vedno tako pridna in vese-1» ter da bi se ji uresničile vse »krite želje, ji voščijo prijateljice ta prijatelji. Naši novopečen* profesorici klavirja VIHRI KODRIČ iskreno čestitata. Društvo Slovencev miljske občine in Združenje staršev osnovne šole Milje. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 25. septembra UROŠ Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.58 — Dolžina dneva 12.03 — Lu-ha vzide ob 14.59 in zatone ob 23.49. Jutri, NEDELJA, 26. septembra JUSTA vreme včeraj: najvišja temperatura ?1,2 stopinje, najnižja 19,5 stopinje, °b 18, uri 20,4 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb raste, veter 18 km na bro severovzhodnik, vlaga 63-odstot-ba, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Longato, Elisa Bacci, Eva Folla, Pamela Spa-oal, Stefano Barelli, Tatjana Udovič, Laura Bone, Serena Volk. UMRLI SO Cevar Kino - BEJS3 ' BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA * : : S. P. A. TRST - ULICA F. FlLZI 10 - S ST-dJriG ZARAm°zw[ANJšANE gradnje ^sP^en sezone v Kulturnem domu Gradbena podjetja za večje upošteva-nje domačih podjetij in delovne sile 24. 9. 1982 Ameriški dolar 1.410.— Kanadski dolar 1.120.— Švicarski frank 653.5 Danska krona 155.— Norveška krona 198.— Švedska krona 222.— Holandski florint 509,— Francoski frank 197.— Belgijski frank 24.— Funt šterling 2.405.— Irski šterling 1.900,- Nemška r.iarka 561.— Avstrijski šiling 79.75 Portugalski escudo 12,75 Pezeta 11.75 Jen — - -> 4,50 Avstralski dolar 1.250,- Drahma 16,— Debeli dinar 19,- Srednji dinar 19,- MENJALNICA vseh tujih valut Arlston 16.00—22.00 «Gli anni spez zati (Gallipoli)*. Eden 16.30 «Poltergeist (demoniache presenze)*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 17.00 «Rocky III*. S. Stallone. Grattacielo 17.00—22.15 «Porky’s — auesti pazzi, pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00—22.00 «Interceptor -il guerriero della strada*. Brian Hannat. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Questa e 1’America II.». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 »Bilitis*. Filodrammatico 15.00—22.00 «11 ma rito erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Conan il barbaro*. Capitol 17.00 «Paradise». Cristallo 17.00 »Zio Adolfo in arte Fuhrer*. A. Celentano. Moderno 15.30 »Teste di cuoio*. Radio 15.30 «Pussy Talk - il sesso parlante*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «11 marchese del grillo*. Alberto Sordi. Lumiere 16.00 »Fuga di mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 14 tetom. __________86-letna Raffaela Ho- *var vd. fapoce, 57 letni Pasquale kposito, 67-letni Elvino Giuressi, 56-stni Americo Ceschia, 48 letni Beni-|« Tuniz. 41 letni Giampaolo Deluca, ®2 letna Lucia Bartole vd. Lepedote. OMetni Teodolindo Ptaczek, 87-letna “tefania Ženi vd. Stefanin, 93 letna pemma Castellani vd. Dolliani, 63-Jstna Maria Umek vd. Lorenzon, 86-*etna Emma Pirievez vd. Capone. DNEVNA SMitR* I FKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Gariba'di 5. Ul Diaz 2, Ul. bei Soncini 179, Ul. Rovnltella 41. "pčine in Žavlie. tod 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Trg S Giovanni 5 in Trg S. Gia C(>mo 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S Giovanni 5. Trg S. Gia bomo 1, Opčine in Žavlje. LKKAKNK V OKOLICI Bol junec, tel 328 124 Bazovica. 226 165, Opčine: tel 2111101, trosek tel 225 141, Božje polje Jgoink tel 225 596; Nabrežina: tel 400121. Seslian tel 209 197 žavlje Nravstvena dežurna služba Nočna služba od 21 do 8. ure 732 627. prenpraznična od 14 do "■ ure in praznična od do 20 ore. tel. 68-441. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Že nekajkrat smo čuli pritožbe tukajšnjih gradbenikov ter sindikatov, da prevzemajo večja gradbena dela na Goriškem podjetja iz drugih pokrajin ter celo dežel (mišljen je tu Veneto), ki pridejo k nam tudi s svojo delovno silo. Tukajšnja gradbena podjetja in delavci pa o-stajajo brez dela in mirno gledajo konkurente od drugod, kako jim praktično odvzemajo kruh. Če je bilo to razumljivo v času, ko je bilo dela dovolj, postaja to antipatično v trenutku, ko je gradbene dejavnosti precej manj kot prej in ko si tukajšnji gradbeniki prizadevajo dobiti vsako delo. O tem so govorili tudi na sestanku, ki je bil v četrtek v ravnateljstvu goriškega zavoda za ljudske hiše. Vodil ga je predsednik IACP Candussi, prisotni so bili zastopniki enotnega sindikata gradbincev FLC ter predsednik goriške zveze indu-strijcev geom. Pietro Protto, ki je sam lastnik gradbenega podjetja. Skupno so ugotovili, da je trenutno dela zelo malo, tudi zato ker zasebniku je težko dobiti dolgoročno posojilo za gradnjo stanovanja in tudi ker so cene tako narasle, da ni moč graditi brez raznih podpor. Zaradi tega so se vsi tudi zavzeli za to, da bi se dotekala večja sredstva iz državne in deželne blagajne. Zastopniki zveze indu-strijcev so tudi poudarili, da pri nas na Goriškem docela spoštujejo delovne pogodbe, kar se potem o-draža v cenah gradnje. Tega pa ni moč reči o drugih pokrajinah, kjer delodajalci marsikdaj pozabijo plačati delavcu vse kar bi mu pri-tikalo po pogodbi. Zaradi tega naj bi bile tudi ponudene cene za izvedbo gradbenega dela manjše. Zaradi tega si industrijci prizadevajo, da bi javne ustanove, med temi tudi zavod za ljudske hiše, sestavile nove sezname gradbenih podjetij. V te sezname naj bi prišla predvsem domača podjetja, predvsem taka, ki dajejo zadostno garancijo, da izpeljejo delo do konca. Čeprav ni to v tiskovnem poročilu o tem sestanku izrecno omenjeno, so tu brez dvoma mislili na tisto tržaško gradbeno podjetje, ki je imelo na Goriškem precej del in ki je zašlo v stečaj ter pustilo na cedilu pri nas veliko zasebnih lastnikov hiš, zadružnike ter tudi zavod za ljudske hiše. Avtobusni prevoz za učence iz Štandreža Občinska uprava v Gorici sporoča, da so ‘uy%^ redni prevoz iz. 'Štandreža v goriske šole. Za prevoz se poslužujejo avtobusov pokra-, inskega prevoznega podjetja APT. Avtobus vodi po sledečem voznem redu: Ob 7.40 se odpelje izpred upepe-ljevalnika in pelje do srednje šole »V. Locchi* in srednje šole «P. V. Marone*. Ustavi se pri hišah IN CIS in na zadnji postaji mestnega avtobusa na trgu v Štandrežu. INCIS, ustavi pa se pri avtobusni postaji na trgu v štandrežu, v Ul. Žara in nadaljuje pot po Ul. Ter-za Armata, ustavi se pri delavnici Mlakar in se v Ul. Alviano, kjer so slovenske šole, pripelje ob 8.20. NADVSE USPELA OTVORITVENA PRIREDITEV Marko Kravos je orisal vlogo zamejske založbe - Avtorji so publiki povedali, kaj vsebujejo njih dela, kaj ustvarjajo, kaj mislijo Štefan Cigoj visok funkcionar v ZKS Bivši generalni konzul Jugoslavije v Trstu Štefan Cigoj bo v kratkem prevzel novo visoko politično funkcijo v Zvezi komunistov Slovenije. Imenovan je bil namreč za podpredsednika komisije predsedstva CK ZK Slovenije za mednarodno sodelovanje. V tem svojstvu bo seveda še nadalje prihajal v stik s problemi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pri čemer mu bodo izkušnje pridobljene med skoraj štiriletnim službovanjem v Trstu in še prej med petletnim službovanjem v Rimu, kjer je bil politični svetovalec jugoslovanskega veleposlaništva, lahko zelo koristile. Štefan Cigoj je doma iz Nove Go rice ter je med svojo politično ka riero bil tudi mladinski funkcionar, sekretar občinske organizacije zveze komunistov ter poslanec v skupščini Jugoslavije. STROKOVNI POSVET NA SEJMU V VIDMU Prireditve V nedeljo, 26. ..m., ob 17. uri bo v repentabrski cerkvi na sporedu drugi koncert iz cikla koncertov oddelka za staro glasbo pri GM. Nastopila bosta Nenneke Schaap in Carlo Denti z baročnimi skladbami za dve violi da gamba. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 3. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano. Izlet je primeren za vse, hoje sicer ne bo dosti, ker je predvidena skupna družabnost s planinci pobratenega društva PD Integral. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vključno do srede, 29. t.m. POTOVALNI URAD «AURORA» vabi na naslednje izlete: 2. in 3. oktobra — v Bovec in k izviru Soče. Cena 50.000 lir. 9. in 10. oktobra — na Plitvič-ka jezera. Cena 68.000 lir. 16. in 17. oktobra — na Štajersko (Celje, Rogaška Slatina, Dobrna, Velenje). Cena 56.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA*, Ul. Cicerone 4., telefon 60.261. PRODAM alfa sud 1300 S letnik 79, kovinsko sive barve, prevoženih 44.000 km. Telefon 61034 od 10. do 12. ure. Vpfašati po dr. Švabu. PRODAM motor honda CB 400N letnik 80. Telef. 410476. PRODAM vrtno kletko in kanarčke. Prostornina kletke 4 kub. m. Telef. 299 488. PRODAM kilni pas dolg 100 cm, po ugodni ceni. Telef 040-53441. PRODAM avto minor letnik 70 v od ličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. od 19. do 20. ure na št. 229234. PRODAM zazidljiv in nezazidljiv teren na Krasu od 12. do 14. ure na št. (040) 226577. SLOVENSKA družina kupi tudi starejšo hišo z vrtom na Proseku ali v bližini. Ponudbe pod šifro »Hiša* ali tel. 794672 int. 48. PRODAM hišo v dobrem stanju v okolici mesta. Telefonirati od 17. do 20. ure na št. 040 - 826242. SLOVENSKO STALNO GLEDALI ŠČE razpisuje delovna mesta elek trikarja. odrskega delavca in re-kviziterja. Pogoji: italijansko dr žavljanstvo, obvladanje slovenšči ne, končana obvezna šola, odslu-žen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul Petronio 4 (Kulturni dom), do 30. septembra 1982 ali do zasedbe delovnega mesta. PRODAM simco 1100 ES v dobrem stanju letnik 76. Telefon 200-760. OBČINA DEVIN - NABREŽINA išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo sploš-ne(ga) bolničar-ke(ja), ki ga bo dodelila Domu za ostarele »B.tov Stuparich* v Sesljanu. Začetna neto plača 620.000 lir mesečno. Rekviziti: starostna meja najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem ki jih predvideva zakon, italijansko državljanstvo, spričevalo sploš-ne(ga) bolničar-ke(ja). Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo, do 25. septembra 1982. PRODAM popolnoma obnovljeno sta' novanje v Ul. Crispi s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, shrambo in balkonom. Telef. 226216. PRODAM 4-5 stotov grozdja zt. vino vrste tokaj. Cena po dogovoru. Telefonirati na št. (0481) 33 090. 17-LETNO dekle, z obvladanjem strojepisja in st-ojev IBM ter enoletno prakso, išče zaposlitev v uradu. Telefon 743781. ŠTUDENT išče majhno opremljeno stanovanje v mestu ali okolici mesta. Tel. 226169. Na sejmu Časa modema v Vidmu, ki ga bodo zaprli v nedeljo, 26. septembra, prirejajo okrogle mize in posvetovanja, da bi ilustrirali smisel sejma, ki ga tako lepo poudarja njegov naslov. Tako so prejšnji dan na široko razpravljali o e-nergetski politiki in o njenem izvajanju na vsedržavni in na deželni ravni. Deželni odbornik za javna dela Biasutti je na shodu z naslovom »Kako prihraniti električno e-nergijo v stanovanju* opredelil svojski značaj tega vprašanja: najprej je potrebno zgraditi objekte, ki bodo proizvajali elektriko, potem _ pa je potrebno sprejeti določila, ki1 u-re ju je jo načine proizvodnje in uporabo elektrike. A Proizvodnjo električne energije bi moral zagotavljati vsedržavni načrt, da bi se osvobodili petrolejskega suženjstva. Po zakonski plati pa bi bilo potrebno zmanjšati porabo električne energije. Na takšen način ima država skoraj absolutno pristojnost na energetskem področju, je dejal Biasutti, dežela pa ima zelo podrobno opredeljene in tudi . .. . omejene naloge. Ob 8.05 se odpelje v osnovno so- skrb deže,ne e se kaže na lo v Ul. Žara m srednio solo »Ivan , razhčnih sektorjih: načrtovanje Trinko*. Avtobus odnebe iznred his I fa proračun, Marija in javna dela. V okviru načrta reorganizacije deželne uprave, ki še ni bil odobren, bo za posege na energetskem ENERGETSKI DEFICIT V DEŽELI JE LETOS DOSEGEL 17 ODSTOTKOV Položaj se bo izboljšal, ko bodo pognali termične in vodne centrale, ki so v gradnji Danes se poročila AVGUŠTIN DEVETAK in GABRIELLA COTTALI Obilo sreče na skupni življenjski poti jima želijo KD Danica. Gospodarska zadruga in sekcija VZPI - ANP1 z Vrha. področju skrbel oddelek za gospodarske in proizvodne dejavnosti. Biasutti je v nadaljevanju svojega govora navedel nekaj podatkov o proizvodnji elektrike v naši deželi in o prizadevanjih, da je bo dovolj. Deželi Furlaniji - Julijski krajini primanjkuje električne energije OLIVIERI OPREMA ZA HIŠO IN URAD Ulica Cipriani 78 telefon 83708 SH0W ROOM Korzo Italia 58 telefon 85611 v višini 17 odstotkov. V letu 1980 smo razpolagali s 4 milijardami, lani pa s 4,9 milijarde kWh. Položaj v preskrbi se bo izboljšal, brž ko bodo pognali dve nori termoelek-trični centrali v Tržiču z jakostjo 600 MW, električni centrali v A-maru in Cellini Inferiore za nadaljnjih 41 MW, kakor tudi centralo v Lesis Arcoli za 32 MW. S pogonom teh central bomo v naši deželi proizvajali toliko elektrike, da bomo pokrili potrebe. Zaradi električnega deficita se dežela ukvarja z različnimi načrti, da bi odpomogla slabemu stanju na tem področju. -Prizadeva-M, da bi izkoristili neizrabljene vire, preučiti morajo -razvojne možnosti i.iiiiii..i.nn.i..H..........n..i.m...»i.il.»i.l..ii...»l...u» OB TRIDNEVNEM SEMINARJU V LIPICI JOGA, ALI DRUGAČEN NAČIN ŽIVLJENJA Vzdušje v lipiškem hotelu Maestoso je bilo te dni neobičajno: poleg vsakdanjih turistov, ki so sem prišli zaradi sprehoda na konju, se je v hotelu zadrževala še večja skupina gostov iz Slovenije, Italije ter iz drugih jugoslovanskih republik. V Lipici se je namreč v četrtek zaključil tridnevni seminar o jogi, ki ga je priredil center Satj a-nSncla Y&ga Ashram iz Turina v sodelovanju z . ostalimi italijanskimi centri za jogi/ In katerega je ..vodil svetovno znani indijski guru Swami Satvananda Paramahamsa. Lipiški seminar, katerega se je udeležilo nad sedemdeset stalnih gostov in več ob časnih poslušalcev, je bil torej zanimiv tudi zaradi prisotnosti enega izmed največjih sve tovnih učiteljev joge Svvami Paramahamsa je med drugim leta 1964 ustanovil «Bihar School of, yoga» ter gibanje »International Yoga Fellovvahip Moviment». Na ta način je pripomogel k razširitvi te vede v najrazličnejših deželah sveta. Rodil se je na Himalaji leta 1923 in je potem, ko je dvanajst let študiral jogo pri velikem učitelju Svvamiju Shivanandi iz Rishikesha še veliko potoval po Indiji in širom po svetu. V Lipici smo ga obiskali, da bi iz daljšega razgovora z njim, zvedeli kaj več o jogi ter o njem samem. Vpr.: »Najprej nekaj o vašem življenju. Predvsem o tem. kako ste se odločili za takšen način dela in življenja.* »Odg.: «Mislil sem, da bom živel čisto o-bi čajno življenje. Prav tako pa mi e bilo jasno, da mi takšnega življenja ni potrebno živeti. Študija in preverjanja, za katera sem se zavzel, nisem maral prekiniti zaradi dolžnosti družinskega moža. Prepričan sem nam- reč, da so na svetu ljudje, katerim m nujno živeti na običajen način.* «Vpr.: «0 jogi dandanes veliko govorimo, dejansko pa le malokdo bolje pozna defini-:ijo in pomenite vede. Kaj je pravzaprav joga?* Odg.: «Po definiciji indijske filozofije je joga združenje med empiričnim in višjim mišljenjem. Človek se mora nanj pripravlja ti skozi vrsto specifičnih vežb. To so pravzaprav različne vrste joga: Karma Yoga, Bhdlz- „ ti Toga, Raja Yoga itd. Joga je torej žela., splošen termin, ki pomeni marsikaj: podob no kot naša beseda »izobrazba*. Vpr.: »Kako pa gledate na prodiranje joge v zahodni svet?» »Odg.: * Kultura joge je zelo stara, imamo zgodovinske dokaze, da so jogo poznali že stari Babionci. Egipčani in Židje ter praktično velika večina precthe’enskih kultur. To pomeni, da je bila nekoč joga svetovna kultura. V zadnjih desetletjih pa so za hodni znanstveniki in misleci ponovno posvetili pozornost tej vedi. Ugotovili so, da je prav joga tisto, kar v naši zahodni civilizaciji manjka. Kot rezultat tega izostanka pa so se v zahodni civilizaciji pojavili problemi, ki so zavzeli vse širše dimenzije.* Vpr : »Kako gledate na terapevtično u porabo joge, npr. v umobolnicah? Ali je ta ka uporaba joge sploh mogoča?* > Odg. «V Indiji imamo centre za jogo ali «ashrame». Vodijo jih guruji. Take centre gradijo v osamljenih krajih, v stiku z narava. L 'udje, ki živijo sicer običa no življenje prihajajo sem s svojimi fizičnimi in mentalnimi problemi. Tu živijo za določen čas in prakticirajo jogo. V Indiji je zato zelo tnalo umobolnic m prav tako malo umskih bolnikov. Nasprotno pa je na zahodu zelo veliko število tako enih, kot drugih. Tudi vzdušje v umobolnici, ni talco primerno za zdravljenje, kot v »ashramu*. Duševne bolezni se namreč pojavljajo v problematičnih oko Ijih, kot posledica zmede in napetosti. Bol-n;’-a zdravimo torej tako, da spremenimo fCsakdanje okolje.* . ,\«Vpr. «Joga je prodrla na zahod in pri tegnila .zanimanje zdravnikov,-psiholcgov in sociologov Kakšen pa je odnos do nje v vzhodnih državah in kakšne so bile doslej yaše izkušnje y socialističnih deželah?* Odg.: »Joga se je porodila ih razvila v družbi, ki je bila socialistično razvita. Vsi »ashrami* v Indiji so še danes organizi rani v smislu socialistične miselnosti. V ta kih centrih živi po tri do šest tisoč ljudi. Ti nimajo privatne lastnine, nobenega nagiba do denarnih dobičkov in nobenih privi egi-ranih odnosov. Tudi jaz, recimo, ki sem vod ja mnogih takih centrov nimam privatne lastnine in bančnega računa. Kar pa zadeva jogo. naj povem, da je v bistvu ateistična filozofija. V Indiji je šest sistemov hinduistične filozofije, med katerimi Samkhgo, in joga se je razvila iz te fi lozofije. S svojimi učenci sem obiskal prale lično vse socialistične, države, Sovjetsko zve zo in tudi Jugoslavijo. Moj vtis je. da v teh deželah jogo veliko bolj cenijo po in telektualni plati. Noj še dodam, da sem bil leta 1979 gost češke vlade in da sem na Češko prispel na pobavdo češkoslovaškega ministrstva za šport in fizično rekreacijo.* SUZI PERTOT •llllrtIHII.IH.nin.............n.................................................................................m.................................. VZHODNI IN ZAHODNI TISK OBŠIRNO POROČA O GOSPODARSKI KRIZI V VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH BOLJ POSTNO KOSILO V DRŽA VAH SEV V zadnjih tednih so se vzhodni m zahodni častniki m ve iko dotaknili gospodarskega položaja v državah članicah SEV (gospodarski blok vzhodnoevropskih držav s SZ na čelu), brez Mongolije, Kube in Vietnama, ki so tudi članice organizacije. Na dnevnem redu je gospodarska recesija, ki je zajela te države in o katerih približno enako pišejo L'Uni-ta„ Dalo. EKonomičeskaja Gazeta. angleški Econo-mišt in drugi. Gospodarski zakoni ne gledajo nobenemu v obraz, udarijo tako po vzhodni kot po zahodni strani, če nekaj m v redu. In v redu ni proizvodnja, organizacija dela. ki je šibka in po manjkljiva, v redu ni tehnološki razvoj m še marsikaj. da ne bi preveč naštevali. Podobne pojave je sicer zabeležil tudi kapitalistični svet. Gospodar ska rast ie v socialističnih deželah že nekaj ča sc v upad vju. zmanMa'a se je industrijska proiz vodnja, slaba celo zelo zlaba je preskrba ter vrsta drugih negativnih pojavov, za katere pravijo po znavalci razmer, je krivo premajhno ali nobeno od loianie delavskega razreda. To je vodilo do za ostrovanja gospodarskih razmer in sile. ki so na ob’asti (partija, vlada) bodo morale poiskati po vstrovitel e takega stanja in najti nove gospodarske reš‘‘ve. Nacete hibe. ki so bolj ali mani enake v vseh državah SEV. so krive, da ni prišlo do pravega sodelovanja, kooperacije med lemi državami, do mednarodne delitve dela in so prav iz teh razlogov ostede še navrej odvisne od kapitalističnega speta. Nekatere države SEV v zadnjih letih vse bali sode’uje jo z zahodnimi državami od koder pre jem a jo tehnologi :o. iščejo kredite, zadolžujejo se či.merno. kar ni lahka zadeva, zgovorna je slika Poljske in Romunije. Od vseh vzhodnoevropskih socialističnih držav sta prav P Ijsl.a in Romunija v naivec-ii gospodarski stiski. Pet. šest let tega je njihova gospodarska feiit znašala 9-7 odstotkov letno. Danes je visok pa dec te rasti pripelal do odkritega spora med poljsko v’ado in delavskim razredom. V Romuniji so se po avili podobni znaki napetosti med osrednjo oblastjo in zahtevami delovnih ljudi Gospodarslca rast 'e pravzaprav v vseh državah SEV v upada n 'u, tudi do 59 odstotkov. Neustre zna proizvodnja blaga šfroke potrošnje in nezadovoljiv razvoj kmetijstva sta povzročila vrstno krizo v celotnem gospodarstvu znotraj bloka SEV. Socialistična integracija med članicami bloka m žetonih uspehov v pogledu narodnega dohodka v socialističnih državah. Naložbe so sicer rasle o proizvodnih dejavnostih a levji delež je sel v m dustrijo. Romunija je od vseh članic največ sredstev namenila celotni proizvodnji, kakih 78 odst., od tega več kot polovico v industrijo in gradbene namene a le za 30 odstotkov približno v vse ostale dejavnosti. V ostalih državah je bilo to razmer e precej manjše in se je gibalo med 65 in 35 odstotki. Poljska beleži največji padec industrijske rasti, od 9,3 (leta 1976) na 0 odstotka. Njej sledita Romu tiija in Madžarska. To je povzročilo v deželah SEV upadanje akumulativne sposobnosti (povečanje na '-ion- neaa bogastva), razen v Nemški DR in v ČSSR. Največje upadanje seveda ponovno m Polj skem. V Moskvi so pisali, da vse to kaže. da ne gre zgolj za težave prehodnega značaja ampak za težje probleme: ob zmanjšanju akumulativne sposobnosti povečanje naložb je šlo na račun upada nja osebne in družbene potrošnje. Če upoštevamo še, da skoro v vseh teh državah proizvodnja ne narašča tudi v drugih sektorjih, zlasti pa to velja za kmetijstvo, vidimo, da gospo darske težave vzhodnosocialističnih držav niso pre hodnega značaja, da so posledica dolgoletnih nere šenih problemov v družbenoekonomskem razvoju, t.j., nerešenih interesov in potreb Hudi zaradi si stema samega, ki ni dopuščal, da bi potrebe ljud stva prišle do izraza. Ni skrivnost, da nekatere socialistične države ršlevši SZ niso izp»'nile planov zlasti na energet skem področju, predvsem v pridobivanju nafte iv premoga. Statistični podatki objavljeni o SZ za lansko leto pokazujejo. da je 30 ministrstev objavilo podatke o svojem planu v odstotkih a letos, ja nuarja, izhaja, da enajst ministrstev ni doseglo za črtanega plana in da v seznamu šestdesetih gospo darskih sektorjev mankajo primerjalne številke s prejšnjim planom. Podatki za leto 1981 pravijo, do je 36 gospodarskih sektorjev v upadanju, nekateri že nekaj let. Gre za važne panoge kot so jeklarstvo in železarstvo, nafta in premog, gnn ila. avto matika in računalništvo, električni motorji, vagoni in kamioni, traktorji, avtomobili, papir, cement. Sem gre prišteti še potrošnjo in živilsko industrijo. proizvodnjo pralnih strojev, hladilnikov, mesa m mesnih izdelkov, olja masla in margarine. So panoge, ki beležijo občuten padec, kar nam tudi pove zakaj določenih artiklov v trgovini ni. Industrijska proizvodnja je dosegla januarja 1981 le 2.4 odst., v letošnjem januarju je verjetno nižja z oz i-romv na tozadevni molk. Taka gospodarska situacija je prisilila SZ, da meji dobave energetskih sredstev od nje odvisnim državam. To je imelo za posledico manjšo letno in dustrijsko rast v vseh industrijskih sektorjih. In to se nadaljuje. Z izjemo Madžarske se v vseh ostalih državah bloka delež proizvodnje blaga široke po trošnje zmanjšuje na račun deleža industrijskih naprav oziroma opreme. Največ sta tu prizadeti SZ iv Romunija, kjer znaša razmerje okrog 75:25 v korist opreme. Tako neugodno razmerje povzroča kro nično pomanjkanje določenih vrst blaga na tržišču in negativno vpliva na gospodarska gibanja teh dežel v celoti, še vedno je veliko povpraševanje po gospodinjskih strojili. V SZ, Romuniji in na Poljskem še vedno pada proizvodnja hladilnikov, pral nih strojev, televizorjev idr., ki resnici na ljubo so vsi ti aparati zelo preprosti, zlasti pralni stroji v SZ. Na boljšem so v tem pogledu Madžarska, NDR in Bolgarija. Problem zase je kmetijstvo s preskrbo hrane, kut posledica težav drugih sektorjev. V težkem položaju je SZ. kjer se zadnja leta kmetijska proizvodnja zmanjšuje v ce'oti. ki kljub ne moli m naporom in investicijam, beleži najnižjo produktivnost dela. Do nosnost žitaric na hektar pada. od 17 znaša danes ’e 15 metrskih centov na hektar, medlem ko je nu Madžarskem 40, več kot 30 v Bolgariji in NDR. Poleg velikih posojil Poljski bo morala SZ uvoziti o-krog 50 milijonov ton žitaric; kar jo bo sialo okoli 6 milijard dolarjev. Potiska je za SZ veliko breme, ker ji s posojili pomaga plačati dolgove v tujini, sama pa tan'ša devizne rezerve. Po verodostojnih vodatk!h sovjetski prebivalec porabi letno 57 kg mo sa in 93 kg zelenjave. Največ mesa pojedo v NDR (89 kg) iti v ČSSR (85). največ zelenjave v Bo’ga riji (136 kg). V SZ j« močna potrošnja krompirja (112 kg), testenin (139). mleka in mlečnih proizvodov (314 kg). Taka situacija je prisilila dežele SEV, da so se začele odpirati na zahod in iskati gospodarsko sodelovanje tudi z zapadnimi kapitalističnimi drža vami. V zadnjem petlelju so skoro vso sroio tr govinsko menjavo z zahodnimi državami EGS po dvojile, na;več SZ. Poljska. in Madžarska. Tam so kupovale tehnologijo, industrijsko blago in se o-skrbovale s krediti. Celotni dolg SEV. naj bi znašal ob koncu 1981 več kot 80 milijard dolarjev. Letno zadolževanje v tujini je v zadnjih letih dosegalo 10 milijonov dolarjev. Krediti za nekatere so sedaj ustavljeni oziroma jih dovoljujejo pod težkimi pogoji. Odplačevanje dolgov gre v milijarde dolarjev ali se odloži zaradi po manjkanja sredstev. Da bi sebi in tudi Poljski po magala iz težav SZ prodaja velike količine zlata, ki H rabijo za nakup visoke tehnologije brez katere ne more. če hoče produktivno rast dvigati. Težava k težavi, sedaj so se pojavile še močne podražitve živil. Na Poljskem so podražitve dosegle tudi 400 odstotkov za nekatere artikle. Podobni u-krepi so že sledili ali bodo tudi v drugih sociali stičnih državah. Do sedaj so veljale politične cene, dobavljanje poceni je povzročalo kronično pomanjkanje zalog. Nastopil ie čas sprememb. Proti koncu januarja je tudi ČSSR podražila živila in po dobne ukrepe je napovedal tudi romunski predsednik Ceausescu. ČSSR je v primerjavi s pol iškimi podražitvami na bol'šem. znašajo poprečno 40 odstotkov, le piva in hrenovk si niso upali podražiti. Romunske podražitve bodo dosegle 35 odstotkov. To je že in bo še sprožilo val nezadovoljstva tako na Poljskem, kot v Pragi in Bukarešti, ker se draginjske doklade, otroški dodatki in pokojnine niso povečale v enakem obsegu. Nezadovoljstvo prebivalstva ne bo odpravilo sprejetih ukrepov. Romuni, ki imajo najnižjo življenjsko raven v sklopu SEV, kot tudi ostali potrošniki bodo pač izdali za hrano več. Na primer v ČSSR je bila cena mesa za 40 odstotkov nižja od tržne cene, razliko je krila država. Subvencije za ohranitev takega slan ja so znašale 2.1 milijarde dolarjev sama za meso, za vse prehrambne artikle pa 5.2 milvarde. kar pomeni 10 odstotkov vseh izdatkov iz državnega proračuna. Vlada je sklenila s tako poli Oko nehati in io ie ukinila. Rešitev iz gospodar skeaa stanja r katerem se je znašel SEV. je v marsikateri žrtm in odpovedi delavskega razreda ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 TV dnevnik 13.45 Poletni maraton 14.00 Programi prihodnjega tedna 17.00 Astroboy - Risanke 17.20 Življenje na zemlji 18.10 Izžrebanje loterije 18.15 Vzroki upanja 18.25 Specialno iz parlamenta 18.50 Fresco fresco - glasba in zanimivosti 19.10 Angelica e il gran sultano -film 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV dnevnik 20.40 Evrovizija - 28. mednarodni festival lahke glasbe 23.00 TV dnevnik - vremenske razmere, ob koncu avtomobilizem - formula 1 Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Risanke 13.45 - 17.00 Športno popoldne 17.00 Programi prihodnjega tedna 17.15 TV za otroke Pika nogavička 18.20 Športni večer 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Figure, figure, figure 19.45 TV dnevnik 20.40 I Borgia - 4. del 21.40 Fantomas minaccia il mon-do - film 23.20 TV dnevnik Tretji kanal 18.45 Programi prihodnjega tedna 19.00 TV dnevnik 19.20 Stari in novi programi 19.50 Cineteca 20.25 Speciale Orecchiocchio 20.40 L’ispettore Hackett - 9. e-pizoda 21.55 Beseda in slika 22.30 Cantu: Košarka 23.10 SP v nogometu 1982 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Mali pingvin - otroška se rija 9.20 Zbis - Kovaška pravljica 9.35 Ciciban, dober dan 9.50 Begunec - otroška serija 10.15 Pisani svet 10.45 Gusarji kapitana Gancha 11.10 Novo vznemirja 12.10 Po sledeh napredka 12.40 Včeraj... za jutri - dok. serija 13.10 Poročila 16.10 Nogomet: OFK Beograd - Hajduk 18.00 Matej, zakaj te dekleta ne marajo - mladinski film 19.20 Glasbena oddaja 19.45 Naš kraj: Gornji Senik 20.00 Zlata ptica - Miškolin 20.10 Risanka 20.20 Cik-Cak 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vremenske razmere 20.57 Propagandna oddaja 21.00 Naše 18. srečanje 22.30 Propagandna oddaja 22.35 Zrcalo tedna 22.50 Pat in Mike - ameriški film 00.20 Poročila Koper 16.05 Nogomet: Beograd 18.15 TVD - Novice 18.20 Na lepem prijazni 18.45 Risanke 19.15 Inšpektor Bluey - TV film 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče 20.30 6000 km strahu - čelov, film 22.00 TVD - Danes 22.10 Čas v sliki - TV dnevnik av-sirijske TV 22.40 Dviganje uteži - 110 kg - SP Hajduk TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Almanah: Videti, vedeti, vaditi - mali leksikon telesne kulture in prostega časa: 8.30 Pctpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.35 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literar ni listi; 12.00 Magična ura, (vmes glasba); 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Karel May: «Win-netou» - 3. del: 14.55 Diskoteka; 15.30 Gremo v kino; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Poslušali boste; 17.40 Romantične melodije: 18.00 Genna-ro Pistilli: »Naloga je opravljena*: 18.30 Priljubljeni motivi: 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25. 14.00, 15.00. 17.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in EP; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in . filmski spored: 8.28 Zaključek: 8.30 Val 202: 14.00 Na valu radia Koper -Glasba, objave; 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj, glasba, informa cije, intervjuji; 15.55 EP; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.15 Objave in zabavna glasba: 17.30 Mladim poslušalcem; 17.55 Zaključek s pregledom noric. KOPER (Italiianski program) 7.30, 8.30, 16.30, 19.30 Radijski dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 14.30. 15.30. 17.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Igra orkester Pete Pearl; 10.32 Inter-tnezo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z . . .; 15.15 Igra orkester Kokkie Freeman; 15.36 Discarama: 16.45 Italijanski zbori pojejo: 17.15 Casadei; 17.32 Plavi val: 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00. 13 00, 14.00. 17.00. 19.00 Poročila: 6.00 ■ 9.00 Jutranja oddaja: 9.00 Zeleni val -Week end; 10.03 \Veek end lil. del; 10.15 Ornella Vanoni predstavlja; 11.44 Cinecitta; 11.58 Zeleni val; 12.23 Radijska priredba; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.20 Rock Vil-lage; 14.03 Renato Zero odgovarja; 14.58 Zeleni val Evropa; 15.03 L’estate di «Permette, cavallo*: 16.25 Zlata leta ameriške glasbe; 17.03 Radio camping; 17.30 Obstojamo tudi mi; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Autoradio; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 21.00 Z kakor zdravje; 21.30 ra-diodrama; -22.00 La Mongolfiera blu; 23.03 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30. 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 -8.45 Jutranja oddaja: 8.45 Radio dva predstavlja; 9.00 Missione confidenziale; 9.32 Deželni program; 11.00 Long Plajnng Hit; 12.10 Deželni programj 12.48 Su-bito quiz; 13.41 Sound-Track; 15.42 Hit parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Gerry Mulligan - glas beni portreti: 17.32 Glasbena oddaja; 19.50 Splash; 21.00 Salzburg - festival proze; 23.29 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 7.00. 7.30. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 18.00, 20.00 Poročila: 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremenska na poved za pomorščake; 7.45 Pro metne informacije: 7.50 Dobro ju tro, otroci; 8.00 Druga jutranja kronika; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pionirski tednik; 10.05 Zapojmo pesem; 10.20 Klavirski intermezzo...: 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine: 11.05 Panorama lahke glasbe: 11.40 Svetovna reportaža; 12.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev; 12.40 Zolta» Kodaly: Hary Janos. odlomki V simfonične suite (Simfonični orkester RTV Ljubijana, dirigent Uroš Prevoršek); 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Naši poslušalci čestitajo iu pozdravljajo; 14.00 Iz naših kra jev - Iz naših sporedov; 14.20 Ob vestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Glasbena panorama; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glas ba; 16.50 Radio danes, radio ju tri; 17.00 Vrtiljak: 18.05 Kulturna panorama; 19.00 Poje tenorist Ju rij Reja; 19 30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije: 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Mladi mostovi; 21-0® Sobotni zabavni večer; 22.00 00.00 Za Slovence po svetu. 5nL.CO PODJETJE PIPAN ALESSANDRO TRGOVINA NA DEBELO - KUHINJSKE POTREBŠČINE — KAMPIRANJE — STOPNICE IN OKNA ZA PODSTREŠJA Stopnice UNIV in okna za podstrešja BLEFA • SESLJAN VlžOVI.JE 1/B - TEL. 040 299 102 - TRSI • "Zžitta Cl-oUotti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika in vse za kompoziciji • Velika Izbira trnkov • Celofan - umetno cvetje > Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Riguttl 13 Telefon: trgovina 750-524 stan. 52-143 ŠPORT ŠPORT ŠPORT AVTOMOBILIZEM DREVI V LAS VEGASU Zadnja dirka avtomobilov formule 1 Vzhodni Nemci prvi bo določila novega svetovnega prvaka Največ možnosti za naslov ima Finec Rosberg - Tudi Watson in Lauda se borita za lovoriko - Na poskusnih vožnjah Arnoux najhitrejši Us VEGAS - Drevi ob 22. uri Po italijanskem času bo padla odločitev o letošnjem svetovnem prvenstvu formule 1. Avtomobilski fekalni svet je zato precej napet, joj se bo skupaj z dirko za VN Las Vegasa odločalo o marsičem, oe nazadnje o bajnih vsotah in angažmaju pilotov za prihodnjo sezono. Velika nagrada Las Vegasa je to-roj zelo pomembna. Tudi kar zade- SPEDU V LJUBLJANI Danes bodo dvigali pravi orjaki LJUBLJANA — Svetovno in evropsko prvenstvo v dviganju uteži se bližata h koncu, saj bo slovesen zaključek v Tivoliju jutri, ko se bodo spoprijeli še pravi velikani tega športa — dvigalci preko 110 kg. Danes pa bodo podelili kolajne v dveh kategorijah, in sicer do 100 kg in do 110 kg. Kaže, da so zlate kolajne ze oddane, saj so jih «rezervirali» sovjetski dvigalci. Gre za svetovnega prvaka Viktorja Sotsa in viceprvaka Vječeslava Klo-kova. Če pa bi namesto njiju tekmovala 19-letni Zaharevič, ki ima letos boljši rezultat od Sotsa in Arakelov, se položaj gotovo ne bi spremenil. V primeru, da bi tekmovali vsi štirje, pa bi bila oddana vsa prva štiri mesta. V kategoriji do 100 kg sta Scts in Zaharevič letos že šestkrat popravila svetovni rekord. Zaharevič je v potegu dvignil 195 kg, Sots pa v sunku 237,5 kg. Svetovni rekord v biatlonu pripada Zahareviču s 430 kg. Od Jugoslovanov bo v tej kategoriji nastopil Zdenko Korpar, šesti z mladinskega svetovnega prvenstva v Montrealu leta 1981. V kategoriji do 110 kg je največjo težo zmožen dvigniti Klokcv (425 kg), z isto težo je v Ljubljani prijavljen tudi njegov rojak Arakelov. Seveda imajo Sovjeti v tej kategoriji silne dvigalce, saj je Taranen-ko samo dva dni pred SP postavil nova rekorda v potegu (193 kg) in biatlonu (432,5 kg). Vendar olimpijskega prvaka Taranenka v Ljubljano ne bo. S še zadniimi preizkušnjami bi znali Sovjeti spremeniti bero osvojenih zlatih kolajn v svoio korist, saj sedaj vcdijo pred njimi Bolgari in Poljaki. ko si mislimo, kaj bi bilo, ko bi Lauda res pridrvel prvi skozi cilj. Watson in Rosberg pa bi ostala praznih rok . . Drevišnja dirka, ki jo bo v posnetku predvajala ob 23.30 tudi italijanska televizija, obeta torej napet boj. Iz tega boja kaže, da je odpadel Ferrari, ki je imel letos tako nesrečno sezono kot še malokdaj. Nastop Francoza Tambaya je namreč še v zraku zaradi znane poškodbe in tudi Andretti se je slabo znašel na progi v Las Ve-gasu. V zameno pa se je, kot je že običaj poskusnih voženj, izkazal Arnoux na renaultu. Renaulti pa so letos dokazali, da ne vzdržijo ritma celotne dirke, tako da bi se spet znalo pripetiti, da bodo renaulti ostali z dolgim nosom. Kar v določeni meri preseneča pa je drugi najboljši čas Alboreta na tyr- relu, ki še enkrat potrjuje vse kvalitete tega mladega pilota. Vrstni red uradnih poskusnih voženj 1. Arnoux (Fr.) renault 1’17"868 Alboreto (It.) tyrrel 1’18”756 Cheever (ZDA) ligier 1’18”842 Prost (Fr.) renault 1’18”922 Rosberg (Fin.) williams 1'19”162 Lauda (Av.) melaren 1’19”171 Piquet (Braz.) brabham 1’19”210 Jariere (Fr.) osel la 1’19”222 Andretti (ZDA) ferrari 1’19”246 ATLETIKA MITING V TOKIU Tako pri ženskah kot pri moških so atleti NDR zmagali Italijani so se izkazali z borbenostjo ■ Slabi Američani TOKIO — V japonskem glavnem mestu se je včeraj iztekel veliki a-tletski miting «osmih držav», katerega so se udeležile reprezentance Japonske, ZDA, SZ, Kanade, Italije, ZRN, NDR in Francije. Na mitingu niso dosegb prav rekordnih rezultatov tudi zato, ker so tekmovali atleti v slabih vremenskih pogojih. Italijanski atleti niso uspe-U osvojiti niti enega prvega mesta, v zameno pa so šla skoraj vsa odličja športnikom iz Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze. REZULTATI Kopje (ženske): 1. Kempe (NDR) 64,56 m, 2. Thyssen (ZRN) 61,28 m, 3. Quintavalla (It.) 58,52 m. Met diska (ženske): 1. Beyer (NDR) 67,60 m, 2. Savinkova (SZ) 64,06 m, 3. Ionesco (Kan.) 55,98 m. 800 m (moški): 1. Wagenknecht (NDR) 1’47"28, 2, Sabia (It.) 1’47”88, 3. Dupont (Fr.) 1'48”27. 1500 m (moški): 1. Busse (NDR) 3’52”26, 2. Patrignani (It.) 3’52”28, 3. Grothe (ZRN) 3’52’'69. 800 m (ženske): 1. Minejeva (SZ) 1’58"42, 2. Kiinger (ZRN) 1’58”89, 3. Dorio (It.) 3’52”26. Štafeta 4x100 m (ženske): 1. NDR 42"78, 2. Francija 43”73, 3. Kanada 44”03. Skok v daljino (ženske): Everts (ZRN) 6,77 m, 2. Neubert (NDR) 6.63 m, 3. Ivanova (SZ) 6,58 m. 200 m (moški): 1. Williams (Kan.) 20'”59, 2. Prenzler (NDR) 20”64, 3. Sokolov (SZ) 20”74 . 5.000 m (moški): 1. Kunze (NDR) 13’24”43, 2. Shintaku (Jap.) 13’24”69, 3. Abramov (SZ) 13’25”29. 200 m (ženske): 1. Taylor (Kan.) 22”73, 2. Wockel (NDR) 22’'84, 3. Ga-schet (Fr.) 23”49 . 400 m (ženske): Koch (NDR) 49”58, 2. Bussmann (ZRN) 49 ”95, 3. Korban (SZ) 52”58. Štafeta 4x100 m (moški): 1. NDR 38”74, 2. SZ 39* 07 , 3. Kanada 39”09. Ob vsej tej vrsti rezultatov gre zabeležiti še zmage Dombrovvskega (NDR) v skoku v daljino (8,17 m), sovjeta Kule v metu kopja z 90,96 m, Lewisa na 100 m s časom 10”32, medtem ko je bil Pavoni drugi z 10”36. V skoku v višino je Simeo-nijeva zasedla samo tretje mesto z 1,86 m, zmagala pa je Sovjetinja Bikova (1,92 m) pred Japonko Fu-kumitsu. Vrstni red držav je bil po končanem tekmovanju sledeč: ženske: NDR 74 točk. Sovjetska zveza 61, ZRN 59, Francija 49, Kanada 48, ZDA 36, Italija 33, Japonska 29. Moški: NDR 121, SZ 118, Italija 84, Japonska 74, Kanada 73, ZRN 72, Z DA 69, Francija 56. KOLESARSTVO Saronni prvi BRESCIA — Svetovni prvak v kolesarstvu Saronni je zmagal na prvi preizkušnji «Ruota d’oro». Na cilju je po 192 km prehitel Gavaz-zija ter glavnino z Moserjem in ostalimi kolesarji. Jutri bo na sporedu tretje kolo italijanskega prvoligaškega prvenstva. Najbolj zanimiva bo vsekakor tekma v Genovi, kjer se bo veliko presenečenje začetnega dela prvenstva Sampdoria na domačem igrišču pomerila z Romo. Glede na dejstvo, da je bil na istem igrišču poražen tudi Juventus, ni težko domnevati, da trener Rome Nils Lied-holm ne spi ravno brezskrbno. Poleg tega bo Roma ponovno igrala brez Contija, kar predstavlja za Sampdorio nemajhno prednost. Po drugi strani pa sta oba »tuja igralca Sampodie Brady in Francis v sredo odigrala s svojo državno reprezentanco tekmo za evropsko prvenstvo, zato bi lahko občutila malo utrujenosti. Vsekakor pa bi v primeru ponovnega uspeha Sampdoria lahko vzeli v poštev možnost, da je ekipa nekaj več od običajnega «presenetljivega» moštva. Tretja ekipa, ki s polnim številom točk vodi na lestvici, je Fiorentina, Connors v ospredju SAN FRANCISCO - V osmini finala mednarodnega teniškega tur nirja so včeraj zabeležili naslednje rezultate: Connors (ZDA) - Van Pat ten (ZDA) 6:2 in 6:1; McEnroe (ZDA) - Lewis (VB) 6:1, 6:1; Kriek (Južna Afr.) - Buehning (ZDA) 5:7, 7:6 in 6:1. John Watson zamišljeno stoji ob svojem avtomobilu — ali bo drevi osvojil 1. mesto in se potegoval za naslov svetovnega prvaka? Predstavitev Billyja MILAN — Včeraj so uradno predstavili ekipo Billyja, ki bo letos skušala braniti naslov državnega prvaka, tako v prvenstvu, ki se bo začelo jutri, kakor v pokalu prvakov. Edina novost je Dino Boselli KOŠARKA MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR V REPNU va osvojitev najvišjega naslova. V tem boiu sta soudeležena predvsem ji v a pilota, in sicer Finec Keke Kcsberg na williamsu in Anglež John VVatson na mclarenu. V ta Loj bi se lahko vmešal še Avstrijec Niki Lauda prav tako na mcla-renu in to v primeru, da bi mu Mednarodna avtomobilska zveza vr-riila štiri točke, ki mu jih je odpela na VN Belgije, ko je bil Lauda diskvalificiran. Na dlani pa je. da ima največ možnosti prav Rosberg, saj bi mu zadostovala ena sarna samcata točka, da postane rietočni prvak formule 1, skratka, Rosberg bi moral voziti skozi cilj I •M.imanj kot šesti. Drugačna razmišljanja veljajo za "atscna. Ta bi moral seveda zrnasti, da se izenači z Rosbergom M* 42 točkah, pri tem pa seveda Finec ne sme osvojiti nobene točite. Menimo, da ima Waston le Malo možnosti, kar je dokazal tudi ria poskusnih vožnjah v četrtek popeči. ko je zabe'ežil komaj 10. čas. Vendar so dirke formule 1 večkrat Prava loterija, tako da je vsaka napoved tvegana. Najbrž pa bi zmaga "ikija Laude spet sprožila vrsto polemik in razbur;enj v avtomobilom dirkalnem športu. Lauda ima »e možnost za zmago, če bi mu, Rot rečeno, vrnili štiri točke, ki jih je osvojil na VN Belgije. Lah ftliMun.......................................................................................« Po zmagi nad Jadranom Slovan prvi Ljubljančani so premagali peterko Jadrana s 94:78 - V tekmi za tretje mesto lahka zmaga Ježice - Jadran že v dobri formi Na turnirju v Repnu je Slovan po zmagi nad Jadranom osvojil 1. mesto, Ježica pa je v malem finalu z lahkoto premagala Servolano. MALI FINALE Ježica — Servolana 81:68 (43:39) JEŽICA: Premrl 34, Omahen 5 Križaj 2, Strah 2, Križnar 14, Le bar 18, Sivka 6. SERVOLANA: Pieri, Bubnich 6, Sculin 4, Meneghel 4, Jacuzzo 4, Oeser 14, Cassio 15, Krevatin 10, Rossi 2, Briganti 9, Del Ben. Ježica je z lahkoto premagala Servolano in tako osvojila 3. mesto na turnirju in s tem pokal Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ser volana ni nikoli prišla do izraza in se je morala zadovoljiti z zadnjim mestom (pokal Tržaške kreditne banke). V vrstah Ježice je Premrl zaigral izredno in navdušil občin stvo; FINALNA TEKMA Slovan — Jadran 94:78 (46:48) SLOVAN: Merklin, Vidmar, Zupe vec, Kovačič 17, Janžek, Tiringer NAMIZNI TENIS V PRIJATELJSKEM SREČANJU Naraščajnice Krasa zmagale v Vrtojbi v sklopu odličnega medsebojnega sodelovanja med ŠK Kras in Vrtojbo *o se v četrtek pomerile, na Novogoriškem najmiajše igralke obeh klubov. Razmerje sil je bilo dokaj ^enačeno, na koncu pa so le sla vila Kvasova dekleta z 9: V. IZIDI: Ilkmar - Kurtovič 2:0 (12, 18), N. Marušič - Lasič 0:2 (—25, —18), R' Marušič - Rakuša 2:0 (19, 12), Guštin - Šatej 1:2 (22, —18, —18), pkmar - Lasič 2:1 (16, -19. 16), N. Marušič - Kurtovič 0:2 ( 18, ~~14), K. Marušič - Šatej 2:0 (8, 9). Guštin - Rakuša 2:0 (15, 16), Uk-Mar - šatej 2:0 (11. 13), N. Marušič - Rakuša 2:1 (—21, 18, 15), K. JJUrušič - Lasič 0:2 (—13, —16), Guštin - Kurtovič 1:2 (—19, 19. -10). K. Marušič - Kurtovič 0:2 (—11, —20), Guštin - Lasič 0:2 (—11, —7), Ukmar - Rakuša 2:0 (12 16), N. Marušič (-19, 17, 19). - Šatej 2:1 Tudi Boris Stoka v reprezentanci F-JK Mladinsko športno srečanje treh obmejnih dežel, ki je bilo na sporedu konec prejšnjega tedna, je ne gle de na tekmovalne izide doseglo svoj namen. V vrstah reprezentance Furlanije - Julijske krajne so nastopili tudi nekateri slovenski igralci. Tako je v namiznem tenisu poleg Gori čanke Fabrove, o čemer je naš dnevnik že poročal, nastopil tudi mladi nec sK Kras Boris Štoka. Igral je proti močnejšim vrstnkom iz Slovenije in kakšnega vidnejšega uspeha ni bilo prčakovati, je pa to bila za obetajočega Štoko odlična priložnost, —bs— 8, Jesenšek 6, Besenič 4, Krušič 18 Jesih 15, Maren, Sarajlija 26. JADRAN: Žerjal 4, Vassallo, K. Starc 22, Rauber 2, Gulič, Emili. Kraus. I. Starc 4, Ban 15, Vitez 27, Daneu 4, Vremec. Finalna tekma za 1. mesto na turnirju je bila zelo lepa. Košar karji Slovana so zaigrali izredno borbeno, v obrambi pa agresivno in koncentrirano, kar potrjuje tudi dejstvo, da je trener Žagar poslal na igrišče samo sedem košarkarjev. V prvem polčasu je občinstvo gle dalo izredno košarko. To je bila hitra, borbena, korektna igra z atraktivnimi potezami in učinkovitimi koši. Pet minut pred izte kom polčasa je Jadran vodil s 44:34. Takrat pa je imel Slovan serijo desetih zaporednih točk in je Jadran dohitel pri rezultatu 44:44. Jadra novci pa so kljub temu končali polčas v vodstvu in šli na odmor z dvema točkama prednosti. V nadaljevanju so košarkarji Slovana takoj dosegli prednost 10-12 točk in jo ohranili do konca z do bro obrambo mož-moža, proti kateri se Jadran ni znašel. Številno občinstvo je bilo nad to predstavo navdušeno in je na vijalo, kot bi šlo za prvenstveno tekmo. Z burnim ploskanjem je na gradilo zmagovalce, katerim je šel pokal ZSŠDI, prav tako toplo tudi Jadran (pokal Primorskega dnevnika), ki je dokazal, da je že v dobri formi, čeprav je moral kloniti objektivno močnejšemu nas protniku. (Niko) Oh robu repenskega igrišča Na turnirju, ki ga prireja SZ Jadran, so poleg domačih košarkarjev tudi taki, ki so do nedavnega uspe šno igrali tudi v prvi ligi. Ne bi posebej omenjali Meneghela, Jacuz-za in Oeserja, ki so po dolgoletnem igranju med italijanskimi prvoligaši okrepili vrste tržaške Servolane (Jacuzzo že pred enim letom), ker jih ljubitelji košarke pri nas prav dobro poznajo. Raje bi osredotočili našo pozornost na moštvi Ježice in Slovana, v vrstah katerih je nekaj res odličnih košarkarjev. Bekovski par Ježice sestavljata Stane Premrl in Goran Križnar. Premrl je odličen, tehnično neoporečen igralec, s katerim je bila narava nekje *krivična», saj je visok komaj 168 centimetrov in to mu je zaprlo pot do prve lige. Sicer bi se s primerno višino, 185 centimetrov recimo, lahko povzpel mnogo više (nekateri menijo celo do reprezentance). Goran Križnar je večji del svoje košarkarske kariere odigral v vrstah ljubljanske Olimpije. Leta 1972 je bil član jugoslovanske mladinske košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v Zadru (v istem moštvu so bili Kičanovič, Delibasič in Jerkov). Po dolgoletnem igranju v vrstah Olimpije je leta 1979 prestopil k Slovanu, kjer je ostal dve sezoni, letos pa bo igral pri Ježici. Zanimivo je, da sta Premrl in Križnar zelo priljubljena Petru Brumnu, ki ju je že treniral v preteklosti. Verjetno je prav on najbolj zadovoljen, da lahko razpolaga s tema dvema košarkarjema. Tudi Slovan, ki nastopa v jugoslovanski A-2 ligi je letos vnesel nekaj novosti v svoje vrste, šantelj (kot Ljubitelje košarke in Jadrana še posebej obveščamo, da bomo v jutrišnji številki objavili razpored tekem, k’ jih bo naša peterka igrala v letošnjem prvenstvu italijanske C-l lige. že prej Brodnik) je prestopil k O-limpiji, k Slovanu pa so letos prišit mladi Ličan (letnik 1965 - Lesonit Ilirska Bistrica) ter bivša Olimpijca Merklin in Tiringer (član jugoslovanske mladinske košarkarske re prezentance leta 1980 v Celju). Od lani pa igra pri Slovanu tudi mladinski reprezentant (Celje 1980) Janžek, ki je prej igral pri celjski Libeli. Cancia NOGOMET, Savič v Španijo? MADRID — Kaže, da morajo posredovati politični možje, da prestopi kak jugoslovanski nogometaš v tuji klub. V zadnjem času se je lider španske komunistične partije Carrillo kar dvakrat zavzel pri jugoslovanskih oblasteh za to, da bi dovolile prestop nogometaša Crvene zvezde Dušana Saviča v Sporting iz Gijona. Znano je. da je Carrillo strasten navijač te enajsterice. Kaže, da ima beseda političnega moža svojo težo, saj pričakujejo Saviča v Gijonu v kratkem, čeprav ni še dopolnil 28 let in bi po predpisih NZJ še ne smel na tuje. NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Bo v Genovi spet presenečenje ? V goste k Sampdorii prihaja Roma - Udinese pred težko nalogo v Firencah - Juventus in Inter računata na zmago, da se priključita vodilnim ki se bo na domačem igrišču spoprijela z deželnim prvoligašem. Vi-demčani upajo, da bodo v Firencah ponovili uspeh iz gostovanja v Neaplju, ko so izenačili. Njihova naloga pa bo precej težavna, saj so igralci Fiorentine v prejšnjih dveh tekmah dosegli kar sedem zadetkov, vratar Galli pa je še nepremagan. Že samo to dejstvo bi lahko pomenilo, da bodo imeli Videm-čani v Firencah težko nalogo. Juventus in Inter, ki sta zaradi porazov s Sampdorio že med zasledovalci, se bosta morala v Veroni in Cagliariju pošteno potruditi, če bosta hotela zabeležiti drugo prvenstveno zmago. Posebno Juventus se bo moral spoprijeti z edino ekipo, ki je še brez točke in se bo skušala na vsak način dokopati do zmage. Pri Juventusu je še vedno v dvomu prisotnost Bonieka, ki se je med tednom poškodoval. Inter pa ima, kot zgleda, še precej nerešenih vprašanj glede raz- tiiiiHiiiimmitiiiiiiitiiuiiiiiiiiHiiititmiiiiHiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiifmitiiiHimiiiiimitHmmHmmiiHiiiHiiMi . Domači šport . . P poreditve ekipe na igrišču. Precej pomembna je tekma v Neaplju, saj Neapeljčani so v dveh tekmah zbrali eno samo točko tako, da bodo njihovi navijači verjetno zelo razočarani v primeru tudi polovičnega spodrsljaja v tekmi s Catanzarom. , Torino, ki zaostaja za vodilnimi ekipami za eno samo točko, bi lahko bil v nedeljo zvečer na vrhu lestvice, saj je njegov nedeljski tekmec Genoa še precej daleč od najboljše forme. Nedeljski program dopolnjujeta tekmi Cesena - Avellino in Ascoli - Piša. PARI 3. KOLA Ascoli - Piša, Cagliari - Inter, Cesena - Avellino, Fiorentina - U-dinese, Napoli - Catanzaro, Sampdoria - Roma, Torino - Genoa, Verona - Juventus. L) A N KS SOBOTA, 25. SEPTEMBRA 1982 NOGOMET Turnir v Celju - nastopa tudi Breg CICIBANI 14.30 v Štandrežu: Juventina - Au-dax S. Anna; 15.00 v Dolini: Breg -CGS B MLAJŠI CICIBANI Ob 15.00 na igrišču Villa Carsia: Supercaffe - Breg NAJMLAJŠI Ob 15.30 v Ločniku: Lucinico -Sovodnje ODBOJKA Turnir na Kontovelu za deklice (letnik 1967 in mlajše): 16.00 Bor -Kontovel Electronic Shop; ob 17.00 Breg - Sloga JUTRI NEDELJA, 26. SEPTEMBRA 1982 NOGOMET Turnir v Celju - nastopa tudi Breg Turnir v Doberdobu: Ob 14.30 srečanje ženskih ekip Sovodnje - Doberdob; ob 15.30 Mladost - Vozila (Nova Gorica) 1. AMATERSKA LIGA 15.00 pri Sv. Ivanu Stock - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Zau- le; 15.00 v Žavljah: Giarizzole -Kras: 15.00 v Ribiškem nasplju CGS - Zarja: 15.00 pri Domju: Čampi Eli si Prisco - Gaja. DEŽELNI NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Ponziana niiiiiftiiiiiiimimiiHiHiimmiiiiiiMniiiiiiimMiitiir ZAČETNIKI 10.30 v Repnu: Kras - Fani; 9.00 v Dolini: Breg - S. Vito; 11.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico: 11.00 na igrišču v Ulici Baiamonti: Audax S. Anna - Juventina POKRAJINSKI NARAŠČAJNIKI 12.00 na Vrdelski cesti: Triestina -Primorje NAJMLAJŠI 12.30 na igrišču Ul. Alpini: S. Andrea - Primorec; 10.30 v Križu: Vesna - CGS; 12.45 na igrišču Villa Carsia: Supercaffe - Zarja ODBOJKA Turnir na Kontovelu za deklice (letnik 1967 in mlajše): ob 10. uri finale za 3. mesto; ob 11. uri finale za 1. m^sto. TENIS Tudi Lendl uspešen LOS ANGELES — Na mednarod nem teniškem turnirju so včeraj odigrali nekaj srečanj drugega kola. Izidi: Walts (ZDA) - Hiertqvist (Šved.) 6:2, 6:4; Lendl (ČSSR) Gonzales (Portoriko) 7:5, 6:3; Wi-nitsky (ZDA) - Dickson (ZDA) 3:6, 7:5, 6:4; Manson (ZDA) - Edvvards (Juž. Afr.) 6:4, 6:3. Nogometaši v zaporu DAKA — Štirje nogometaši, člani reprezentance Bangladeša, sedijo sedaj v ječi, obsojeni na leto dni zapora, ker so napadli nekega sodnika. * REKREACIJSKI TEDEN KRASA Konec tekmovanja v šahu in namiznem tenisu V četrtek se je v Samatorcl zaključilo tudi namiznoteniško tekmovanje v okviru rekreacijskega tedna ŠK Kras. Na sporedu je bilo še tekmovanje v igri dvojic, ki se je končalo z naslednjim vrstnim redom: 1. Zvonko Simoneta - Neva Rebuia, 2. Boris Simoneta - Tamara Blaži-na. 3. Zdravko Skupek - Majda Stu-belj, 4 Lucijan Milič - Lilijana Kralj, 5. Robert Milič - Jasna Jure-tič in 6 Dario Šegina - Vlasta Stu-belj. Na šahovskem turnirju pa je sodelovalo 8 tekmovalcev, ki so se razvrstili takole: 1. Jožko Gruden, 2. Dario Briščik, 3. Pavel Hrovatin, 4. Boris Simoneta, 5. Ladi Budin in 6. Zdravko Skupek, —bs— ODBOJKA Zmaga Pražank DEIVA MARINA — Ruda zvezda iz Prage .je zmagala na mednarodnem odbojkarskem turnirju pri La Spezii. V zadnji tekmi so Pražanke odpravile Volley Club iz Modene s 3:0. OBVESTILA SK DEVIN obvešča, da se bo v soboto, 2. oktobra, pričel tečaj za alpske smučarje na plastični stezi v Nabrežini z naslednjim urnikom: začetniki od 14. do 15. ure, druga skupina od 15. do 16.30, tretja od 16.30 do 18. ure. Za začetnike je tečaj brezplačen. Pojasnila in vpisovanje pri Brunu Škerku vsak dan od 18. do 20. ure, tel. 200236 ali na r»cdežu vsak torek od 20.30 dalje. Na razpolago so tudi izkaznice FISI. « 9 < JADRALNI KLUB ČUPA iz Sesljana priredi jutri, 26. t.m„ v Sesljanskem zalivu jesensko društveno regato za kabinate. Vpisovanje v nedeljo zjutraj na društvenem sedežu od 8.00 do 9.00, start predviden ob 10. uri. Vabljeni vsi slovenski jadralci. * • * ŠD Mladina, baletni odsek obvešča, da bo vpisovanje oziroma potrditev v novo sezono baletne šole potekalo dne 29., 30. septembra in 1. oktobra t.l. od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca — šole Albert Sirk v Križu. Prizor s tekme na turnirju Jadrana v Repnu ................................mm.................m,..mmm.mm....Mi..m.i..,................................................................mn.......n..........imun....»mmmm......................................................mmmmimmmmmmm Praznik nogometa jutri v Doberdobu V nedeljo popoldne bo na preurejenem doberdobskem nogometnem igrišču pravi športni praznik za ljubitelje in ljubiteljice nogometa. Gre namreč za otvoritveno tekmo ob odprtju igrišča, ki so jo zaradi slabega vremena konec avgusta morali prenesti. Na kraškem pravokotniku se bosta namreč pomerili enajsterici Vozil iz Nove Gorice in domače Mladosti, katero bodo ojačili nekateri igralci ostalih dveh slovenskih ekip na Goriškem. Sre Čanje, ki bo zaradi kakovosti obeh postav prav gotovo zanimivo, se bo pričelo ob 15.30. Pred tem srečanjem pa bo ob 14.30 prijateljska tekma med ženskima ekipama iz Sovodenj in Doberdoba. S tem bodo Sovodenjke vrnile obisk Doberdobkam. Za obe srečanji vlada v Doberdobu in okolici precejšnje pričakovanje, tako da bodo nove tribune ob igrišču prav gotovo zasedene do zadnjega kotička. Mladinske igre RIM — V kratkem se bo začel v Rimu zaključni del mladinskih iger, ki se ga bo udeležilo približ- no 10 tisoč mladih atletov in atle tinj. Najprej bodo od 4. do 6. ok tobra tekmovali učenci osnovnih in nižjih srednjih šol, višješolci pa bodo tekmovali od 8. do 10. oktobra. Na letošnji prireditvi, ki je letos že 14. po vrsti, bodo tekmovali v atletiki, telovadbi, košarki, roko metu, odbojki, nogometu in kolesarstvu. MOTOCIKLIZEM Lucchinelli najhitrejši HOCKENHE1M — Marco Lucchinelli je bil najhitrejši na uradnih poskusnih vožnjah za jutrišnjo VN zahodne Nemčije v motociklizmu v kategoriji 500 ccm. Svetovni prvak je prehitel oba pilota suzukija Nizozemca Middleburga in Američana Mamolo, medtem ko je bil Uncini, ki bo v nedeljo tudi uradno postal svetovni pr.vak, šele peti. Velik protagonist dneva pa je bil zahodni Nemec Mang na kavvasakiju, ki je bil najhitrejši tako v kategoriji 250 ccm kot tudi v kategoriji 350 ccm. V zadnji preizkušnji je nerodno padel Avstralec Sayle, ki si je zlomil nogo BOKS TUDI MIODRAG PEDUNOVIČ MED PROFESIONALCI ŽELIM POSTATI SVETOVNI PRVAK » Nesporno dejstvo je, da se je Mate Parlov prebil do naslova svetovnega profesionalnega prvaka v poltežki kategoriji v verziji WBC predvsem po zaslugi svojega tržaškega menežerja Borisa Kramaršiča, ki je pravzaprav «človek za jugoslovansko zvezo» v močnem boksarskem klubu milanskega športnega poslovneža Umberta Branchini-ja Zato ni posebno presenečenje vest, da se je podal na podobno pot tudi Miodrag Perunovič, bivši evropski amaterski prvak v pol-velterski kategoriji, junak v tistem znamenitem dvoboju z Vladimirom Savčenkom. ko je slavil na evropskem prvenstvu v Kolnu 1979 v fi nalu z odločitvijo sodnikov 3:2. Seveda ne smemo pozabiti, da je Vladimir Savčenko na svetovnem prvenstvu v Beogradu 1978 osvojil kolajno v polsrednji kategoriji. «Moja želja je, da postanem svetovni profesionalni prvak,* je izja vil Miodrag Perunovič, ko je potrdil novico o prestopu v tabor Borisa Kramaršiča, «kar ne bi nikoli dosegel, če bi ostal v splitskem profe sionalnem kampu.* Boris Kramaršič je sicer v zadnjih letih nekajkrat zanikal, da bi se spet vrnil v boksarske profesionalne posle, toda zdaj je očitno, da bo vodil Miodraga Perunoviča, ki je vsekakor boksar s takšnim potencialom, da bi se lahko prebil do dvoboja za naslov svetovnega prvaka v verziji WBC, s čimer bi postal drugi profesionalni svetovni prvak v jugoslovanskem boksu, potem ko Marjan Beneš ni uspel v dvoboju za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji (junior) v verziji WBA z Ayubom Kalulejem (Uganda), medtem ko je težko verjeti, da bi Marjan Beneš spet dobil priložnost za dvoboj za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji, čeprav je bilo precej govoric o možnostih za dvoboj • z Marvinom Haglerjem. Aco Pasternjak ATLETIKA Kozankiewlcz kaznovan VARŠAVA — Poljska atletska zveza je kaznovala s šestmesečno pre povedjo nastopanja olimpijskega zmagovalca v skoku s palico Wlady-slawa Kozankiewicza. Ukrep je bil sprejet zato, kr se je skakalec s palico zadržal v tujini več časa, kot mu je bilo dovoljeno. V tem obdobju je na nekem tekmovanju v Luksemburgu uporabljal opremo, ki ni bila znamke «adidas*, kar je na Poljskem kaznivo. Kaznovan pa je bil tudi Maminski, ki bo moral plačati globo, ker je obul čevlje urnike* namesto «adidas». Maratonski tek PEKING — Preko 200 at’etov iz devetnajstih držav se bo v nedelji; udeležilo mednarodnega maraton skega teka. Glavni favorit je Ja ponec Shigerushuo. Poraz Italije PARMA — Na mednarodnem ženskem rokometnem turnirju v Parmi je reprezentanca Avstrije premagala italijansko izbrano vrsto z 21:15. V drugem srečanju pa je Slovenija odpravila Alžirijo z 22:20. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek VRST Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040J 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorico Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 Ur — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90.00, letno 900.00 din. zo organizaciie in podietja mesečno 120.00, letno 1200,Co' Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StTOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK Oglas) 25. septembra 1982 Zo SFRJ 2tro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljublian« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, v Italiji pri SPI. Izd.i.LJzTT SSffiSI Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska j ^ trst založnikov REG iz vseh drugih dežel GOSPODARSKO PISMO II SLOVENIJE Denarja zmanjkuje Pojavila se je ideja o razpisu cejšnje težave in ne samo pod je -ljudskih posojil za pomoč gospo tja. To pa povzroča podjetjem do-darstvu pri stabilizaciji. Ideja ni datne težave. Podjetja so namreč nova, saj so podobna posojila po od bančnega kapitala izjemno odvi-vojni večkrat razpisovali. Zadnje sna. V pogojih inflacije je bilo takšno podobno posojilo je bilo v namreč najbolj gospodarno naje Sloveniji npr. razpisano pred še- mati čim več posojil za vsakršne stimi leti za pomoč cestnemu go- namene, saj so bila posojila zelo spodarstvu. Z njim so skušali po- poceni. Obresti za posoiila so bile spešiti gradnjo cest v Sloveniji, glede na inflacijsko stopnjo nizke. Pri gradnji cest je namreč Slove- Ob 30 ali 40-odstotni letni inflacij ni ja piecej zakasnila za ostalimi, ski stopnji so bile obresti približno zato se je skušala zamuda popra- 16-odstotne. Razliko med eno in viti, s tem pa zlasti pospešiti hi- drugo številko so pobrali tisti, ki trost prometa oz. odpraviti neka- so se zadolžil. Zato je gospodar-tera najbolj ozka cestna grla. Pri stvo prekomerno najemalo bančna ideji o uvedbi stabilizacijskega po- posojila, denar uporabljalo zlasti sojila gre prav tako za odpravlja- za naložbe, s tem pa je postajalo nje ožkili grl —■ tokrat v gospodar- čedalje bolj odvisno od bančnega stvu. kar seveda pomeni, da je go- kapitala. Zdaj tega kapitala zara-spodarstvu zmanjkalo (bolje reče- di vsega tistega, kar smo ugotav-no — mi- primanjkuje) denarja za ljali prej, ni več dovolj na razpo-tekoče potrebe in za dokončanje lago. Ker ga ni. so se podjetja zna nekaterih naložb. Bančniki bi re šla v nezavidnem položaju in ne kli temu pojavu, da so se podjetja morejo vzdrževati niti enostavne znašla v težkih likvidnostnih raz- reprodukcije. Treba jim je poma merah. Vzrokov za to pa je več. gati, vendar ne tako. kot v prete Gospodarstvo je doslej nepresta- klosti, ko je vsa omenjena pomoč no dobivalo dokaj krepke injekcije hudo pospeševala inflacijo in go-deiurja. S tem denarjem se je spodarsko nestabilnost. Treba je skušalo pomagati gospodarstvu pri najti denar, ki ima dokaj trdno razvoju. Denar za to pomoč so je- podlago. Očitno je zdaj edina mož-mali i/ dveh virov. Najmočnejši nost denar, ki bi ga posodili obča-vir je bila tako imenovana primar- ni. Z njim bi namreč lahko rešili na emisija oz. tiskanje novega de- nekaj teh težav, če bi denar pa narja. Iz tega vira se je jemalo metno uporabili. % Šot * T° rt stvarjeno vrednost upravičeno, ‘aga k da bi taksno posoj.lo uvedb. Zvezna gospodarska politika je na Pa t,,dl V Sl0venyi se 0 uvedbl tak mreč jemala denar iz tega vira zato. da je reševala sprotne gospo- šnega posojila veliko govori, čeprav tega za zdaj ni še nihče jav no predlagal. Takšna molčečnost darske težave, izredno veliko pa ga / o •* j ie uDorabliala nredvsem /a nokri nekotlko Preseneča, kajti gospodar vanje naložbenih apetitov zlasti ti stvo bl raolal° dobiti tako pomoč stih'S SiaKTv nerazv ' Čimp‘ej' kajti tudi tuka' ^Ija: tih koncih Jugoslavije!1 Ker ^a* de- kdor, hitro da'dvakrat da. Vendar-nar ni imel resničnega in trdnega , j T 'r y 8 kritja je seveda povzročal močno pr denar za poravnavo dodat r" a p av v,teb Irt"’ odplačevati njh obveznosti do nerazvitih in ko najeta posojila, skorajda m vec Dredla„a da bi /a naravnavo oh mogoče naieti novih za to. da hi T- j -c P ^skoJafvsa^Srfki tujini še lahko ctobi pod godnimi ^pcslenih zahtevati denar na pogoji (to pa je v zadnjem času ko pa vrednost njihov,m čedalje težje), ugrabi za to. da z pacam realno pada ,n ko je nj, njimi odplačuje tista posojila, ki p,ava olmmenjena z mnog. ' /4i». ~ 0 v • i mi da atvami m davki. Zaradi vse . o zapadla m za plačevanje obre- te dobjva LLPet odstotkov glasov, jim sedaj pripisujejo ne več kot 2.3 od stotka glasov, kar pomeni, da bi liberalci dejansko «izginili» iz hes-senškega parlamenta. Izid nedeljskih volitev pa ni pomemben samo za liberalne stranko, čeprav je osrednja tema vseh predvolilnih govorov prav ta, ali bo uspelo FDP ohraniti kakega svoje ga predstavnika v deželnem parla mentu. Demokristjani ki so v Bun destagu na pragu oblasti, bi nam reč želeli izkoristiti sebi naalonjeno politično ozračje za osvojitev absolutne večine v Hessnu, socialde mokrati pa so pod geslom «izda.j j stvo v Bonnu* mobilizirali tu vse j svoje može. da bi iztrgali čimveč- j je število glasov med liberalnimi levičarji, ki vse glasneje nasprotu jejo vsedržavnemu političnemu ore okretu. Zanemariti ne gre niti vpliva, ki ga imajo ekologisti v deželi, ki je bila prizorišče njihovih najsr-diteiših in tudi najuspešnejših kampanj okrog razširitve frankfurtskega letališča in gradnje jedrske elektrarne v Biblisu. nezaupnici, kar bi ga v primeru poraza izločilo iz pwliUčnega boja. Pripadniki CDU se predvsem bojijo liberalnih prostostrelcev. ki nasprotujejo svojemu predsedniku Hans Dietrichu Genscherju, glavnemu pobudniku zavezništva z demokristjani. Poraz liberalcev v Hes snu pa bi bržkone opogumil tudi bavarske krščanske socialcc Jose-fa Straussa, ki se še niso povsem odrekli zahtevi p» takojšnjih splošnih predčasnih volitvah in bi se radi v primeru zmage z absolutno večino znebili nezanesljivih liberal nih partnerjev. Da liberalci in krščanskodemo-kratska unija, kljub dogovoru, ne govorijo skupnega jezika, potrjuje tudi potek pogajanj za sestavo bodoče skupne vlade. Krščanski so-cialci se na primer nočejo udeležiti pogajanj, dokler liberalci ne bodo odstranili bivšega notranjega ministra Gerharta Bauma, ki ga Strauss ima za ».pretiranega levičarja*. B'DP pa je na smrt sprta z bavarskim notranjim ministrom Geroldom Tandlerjem češ da je »desničar*. KPI najela več kot 14 milijard posojila RIM — Kot poroča neki zelo razširjeni italijanski tednik, je banka z državno soudeležbo «Mcnte dei Pasciii di Siena» priznala KPI posojilo 14 milijard in 300 milijonov lir. Vest so potrdili tudi odgovorni predstavniki vodstva partije, član-kar zatrjuje, da bo KPI vračala posojilo v 10 letih, da je obrestna mera precej huda. saj naj bi znašala 23.5 odstotka letno, in da je KPI dala v jamstvo vse svoje nepremičnine, ki naj bi veljale okrog 30 milijard lir. Iz vrst KPI teh podatkov ne potrjujejo, a izjavljajo le, da so uali «ustrezna jamstva* na podlagi nepremičnin, ki ustvarjajo dohodek. OBISK M. MARINOV1ČA V BRUSLJU Okrepiti sodelovanje med EGS in Jugoslavijo Protokol iz leta 1980 mora ratificirati še Zahodna Nemčija - Srečanje s Haferkampom in z Natalijem RIM — čez mesec dni se bo začel, z dveletno zamudo, popis italijanskega kmetijstva. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — Pomočnik zveznega sekretarja za informacije Mirko Ma-rinovič se je med dvodnevnim obiskom na sedežu komisije EGS, kamor ga je povabil generalni direktor za informacije Franz Froschmeier, srečal s podpredsednikoma komisije IVilhelmom Haferkampom in Lorenzem Natalijem ter z njima izmenjal stališča o sodelovanju med Jugoslavijo in zahodnoevropsko skupnostjo. Podpredsednik komisije Hafer-kamp, ki je v imenu EGS svojčas vodil pogajanja o gospodarskem sporazumu med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo, je poudaril prepri- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiii iti iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii 1111 iiiiiiiiiiiitkiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iti iiiiiiiiiiiiiiiii II4II im n minili mm, NA VČERAJŠNJEM SESTANKU MID DRŽAVNIMI IN CERKVENIMI OBLASTMI V VARŠAVI Sklenili so uradni dogovor o obisku papeža Janeza Pavla II. na Poljskem OIszowski odpotoval na zasedanj‘e OZN - Nadškof Glemp oktobra v ZDA Nove obsodbe na Poljskem - Sindikati da, a ne Solidarnost VARŠAVA — Datum obiska pape ža Janeza Pavia D. na Poljskem Zmernejši zahodnonemski tisk se ‘ koci o objavili v kratkem času. To medtem sprašuje, ah bo Helmutu j je zapisano v uradnem poročilu, ki Kohlu, predsedniku in kandidatu za! s° ga objavili po sestanku med kanclersko mesto krščanskodemo j poljskimi vladnimi in cerkvenimi kratske unije, uspielo izoblikovati '■ oblastmi včeraj v Varšavi, večino, ki naj bi 1. oktobra strmo- j Predvideno je bilo, da Dodo na Slavila manjšinsko vlado Helmuta tem sestanku obravnavali več po Schmidta. vratku Glempa iz ZDA. V določenih krogih prevladuje tudi mnenje, da so poljske oblasti s hitrim formalnim pristankom želele dati dokaz svoje dobre volje na predvečer nadškofovega potovanja v Ritn, kjer bo prisostvoval Dostopku za kanoni zacijo očeta Kolbeja kar bi polj sko jx>litično vodstvo gotovo rado izkoristilo kot priložnost za ponovno utrditev narodne enotnosti Vse kaže, da poljska Cerkev ne želi okrepiti svoje vloge le v okvirih poljske družbe, ampak se je odločila tudi za nekatere »zunanje* jjobude. Potem ko je poljski zunanji minister Stefan Olszovski odpotoval včeraj na 37. zasedanje generalne skupščine OZN (in se bo tam srečal tudi z nekaterimi zunanji ministri drugih držav), bo v ZDA v oktobru odpotoval tudi poljski nadškof Jo sef Glemp, kar bo sploh prvi obisk kakega iioljskega nadškofa v Združenih državah. Glemp bo odpotoval 14. oktobra in bo obiskal dvanajst severnoameriških mest (med temi tudi Philadelphio. Detroit, Toronto, Boston, Chicago in New York). Namen obiska naj bi bila počastitev 600-letnice prihoda slovite podobe Madone, zavetnice Poljske, v Cze-stochowo. Stanje na Poljskem je trenutno mirno, vendar ne pomirjeno. Prav trenutni družbenopolitični položaj, pa tudi gospodarski (vključno na kmetijskem področju.) je bil na dnevnem redu sestanka, katerega so včeraj sklicali v Varšavi. Predsedoval mu je general Jaruzelski, na njem pa so sodelovali vsi poljski prefekti, župani in obrambni referenti vseh poljskih pokrajin. Če so na tem sestanku govorili o današnjem stanju države ua številna poljska deželna sodišča o-bravnavajo v teh dneh dogodke, do katerih .je prišlo pred tremi tedni. Več obsodb na tri leta in polčetrto leto ječe so izrekli v Sczecinu in Gorzowu. Medtem je poljski tisk objavil vest, da bodo oktobra v parlamentu razpravljali o novem zakonu, ki govori o delavskih sindikatih. Čeprav podrobnejših vesti v zvezi s tem ni, pa iz pisanja nekaterih časopisov jasno izhaja, da državne oblasti ne bodo več dovolile obno viti Solidarnosti. Sindikati bodo v bodoče, verjetno, organizirani le na ravni jx>sameznih podjetij, ne pa več na zvezni ravni. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimtMnniiiinvuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiniuiiiiiiiiiii Hvalo, gospod Begin " W $7,000,000 a day :JP °< U.S. 1axpayer's dollari 90 to fsraef to do this Hvala, gospod Begin, piše na transparentu s fotografijo težko ranjenega palestinskega dečka. Gre za posnetek s protlizraelske manifestacije v ameriškem mestu Cleveland. Na transparentu piše tudi, da je dnevno 7 milijonov dolarjev ameriških davkoplačevalcev namenjenih Izraelu za tako početje (Telefoto AP) Čanje, da bo ta dogovor, ki je kil podpisan že aprila 1980, še Pre® koncem leta dokončno ratificiran. Doslej ga niso potrdili le v zahod-nonemškem bundestagu, kar preprečuje razširitev sodelovanja na dober ducat gospodarskih podroitj. ne le na trgovinsko menjavo, ki jo je uveljavil posebni protokol že pred poldrugim letom. Po Haferkampo-vem zatrdilu bo ZR Nemčija ne glf' de na sedanjo politično krizo š* pred koncem leta ratificirala gospodarski sporazum in tako bi zatem lahko sklicali prvo srečanje «sveta za kooperacijo», ki bi ocenil dosedanje sodelovanje ter spodbudil stike na vrsti drugih gospodarskih področij, kot je industrijska kooperacija, kmetijstvo, finančno sodelovanje, transport in podobno. Wilhelm Haferkamp je med pogovorom * Mirkom Marinovičem posebej P°~ udaril tako gospodarski kot tudi politični pomen razvijanja gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo tet ugotovil, da bi evropska deseterica kljub svojim gospodarskim težavam morala storiti več za bolj uravnotežene gospodarske stike z Jugoslavijo ter ji tako pomagati, da prebrodi sedanje težave v ekonomskih tokovih. Ern prvih akcij bo gotovo leposlovni teden», ki bo od 7. do 12. marca 1983 v Beogradu in na katerem bo okoli sto gospodarstvenikov iz držav EGS navezalo stike z jugoslovanskimi organizacijami združenega dela ter skušalo ugotoviti, na katerih področjih je mogoče razširiti trgovinsko sodelovanje. Lorenzo Natali, ki v okviru bruseljske komisije vodi sredozemsko sodelovanje, je poudaril pomen Jugoslavije kot pomembne dežele na območju Mediterana ter zatrdil, da bi v prihodnje morali okrepiti sodelovanje med podpisnicama sporazuma, ne le na trgovinskem, pač P* tudi drugih gospodarskih področna- Mirko Marinovič je med obisko-ma pri Vfilhelmu Haferkampu ,n Lorenzu Nataliju pojasnil gospodarske težave naše države, s posebnih* poudarkom, da se zunanjetrgovinski primanjkljaj polagoma zmanjšuje ter da kljub občasnim težavam ekonomski položaj Jugoslavije ostaja trden, čemur sta sogovornika pritrdila, ražajoč upanje, da bo zaključek dolgega procesa ratifikacije gosp0' darskega sporazuma pomenil P^cej tek poglobljenega sodelovanja mea Jugoslavijo in zahodnoevropsko deseterico. BOŽO MAŠANOVIC Sredstva za avtocesto Naklo-Ljubljana LJUBLJANA — Izvršni svet ščine SR Slovenije je v četrto* sprejel odlok, po katerem se sredstva dela prodajne cene motornega bencina in plinskega olja dieselskega goriva v višini 2 dinarja po litru (cestnina) plačujejo >n izločajo na poseben vplačilni ra" čun in uporabijo izključno za financiranje gradnje avtoceste Naklo ' Ljubljana, za katero .je mednarodna banka za obnovo in razvoj ** pred časom odobrila posojilo- J skladu z zveznim odlokom in medrepubliškim dogovorom sc smeta dva dinarja uporabiti samo za črpanje že odobrenih kreditov za raZg voj prometa, energetike in osnov® kmetijske proizvodnje. V Slovenil že imajo eno takšno posojilo, ki 0 streza kriterijem iz odloka in medrepubliškega dogovora, in sicer "• posojilo ža ceste, ki ga je medna rodna banka odobrila za sofinan® ran.je avtoceste Naklo - LjublM v višini 50,9 milijona dolarjev, (“tv BENETKE - Predsednik dežele Veneto prof. Carlo Bernini je vC ra j sprejel jugoslovanskega žen. j ralnega konzula Draga Mirošiča. je prišel na vljudnostni obisk. Dr go Mirošič je bil v svoji preP'’-f odgovornosti tudi zastopnik SR SJ..j venije in SR Hrvatske v delegacij delovne skupnosti Alpe - Adria, * je bila pod vodstvom prof. Bernm ja vzpostavila stike z EGS i® ** ropsko banko za naložbe. itip .................................im.mu........................uiiiiii......................lllllllillll»,,,,",l,* V HONDURASU OSVOBODILI SE DVAJSET TALCEV SAN PEDRO SULA — Levičarski gverilcu so osvobodili nadaljuj'11 dvajset talcev od 105, kolikor so jih pred devetimi dnevi zajeli v P°' s lop ju trgovinske zbornice tega lionduraškega mesta. Med ugrabi j«: nimi, ki so prisostvovali nekemu gospodarskemu srečanju, sta tudi dva ministra, predsednik osrednje honduraške banke ter števil®1 strokovnjaki in podjetniki. Gverilci «čikoneros» so, zahvaljujoč pogajanjem, ki jih vodij® posredniki iz cerkvenih vrst, izpustili že dve skupini talce/, tako ®a jih je sedaj v njihovih rokah ostalo še 41, med njimi vsi vladni i® drugi visoki funkcionarji. V zameno za izpustitev vseli talcev Pa ugrabitelji zahtevajo osvoboditev sedemdesetih političnih zapornike'1' zakonodajne spremembe, prenehanje vojaških posegov Hondurasa ®a ozemlje sosednjega Salvadorja in odhod vseh tujih vojaških svetovalcev iz dežele. Osvoboditev druge skupine ugrabljencev, ki so izjavili, da gv*‘ rilci niso slabo ravnali z njimi, gre povezati s prihodom hond®' i raškega predsednika Cordove, ki je osebno prevzel pogajanja. Vend®r ! P« je vojaški glasnik izjavil, da za osvoboditev nadaljnje skupine ta* cev ni bila obljubljena izpolnitev nobenega od pogojev, ki so J1" | postavili gverilci. Prav tako je zanikal, da bi bilo v teku načrtova®je umika gverilcev in zadnjih talcev na Kubo. iste aa" "tli sli Na sliki (telefoto AP): eden izmed talcev gleda iz poslopja tog®” »sa vinske zbornice.