______________. -jI * * , . .. . GLAS NARODA I&3BHRK! REASON ARI F ti ' p«™«.«). tt D1-.I-.---- - Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.___' J^il^^^i^NADJOO^^M ^TELEPHONE; CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. \\ under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 42. — Stev. 42. ._ NEW YORK, TUESDAY, February 20, 1940— TOREK, 20. FEBRUARJA, 1940 ~~ Volume XLVIII. — Letnik XLVIIL RUSI OVIRAJO PROMET V NEMČIJO Zveza med Rusijo in Nemčijo "zelo rahla ORASENI, Romunska, 20. februarja. — Pre-dno je angleški poslanik sir William Seeds odpotoval iz Moskve preko Bukarešte, je imel razgovor z vnanjim podkomisarjem Vladimirom Potjem- kinom. Angleški poslanik se mu je pritožil, da postaja rusko časopisje vedno bolj neprijazno proti Angliji, nakar mu je Potjemkin odgovorli, da angleško časopisje ni prav nič prijazno Rusiji z ozirom na Finsko. Ko je nato sir Seeds rekel, da Rusije:1 pomaga Nemčiji, mu je Potjemkin odgovoril: Pomoč, ki jo bo Nemčija dobila od Rusije, bo 1 mnogo manjša, kot pa Angleži in Nemci sami mislijo." Rusi zadržujejo vlake, namenjene v Nemčijo Kako resnično so Potjemkinove besede, je mogoče jasno videti na železniški postaji Orašeni, na rusko-romunski meji, kjer se pričenja železnica, ki vozi skozi Snjatin, Lvov, P remise 1 in Krakov v Berlin. Ta železnica teče 191 milj po ruskem o-zcntlju. V železniškem sporazumu med Rusijo in Nemčijo 3. septembra je bilo določeno, tla bo vsak dan vozilo po pet vlakov s 60 vozovi in sicer iz Rusije polni, nazaj pa prazni. Do današnjega dne pa je prišlo iz Nemčije 692 praznih, iz Rusije pa 661 polnih voz, mesto 18,000. Rusi neprestano nagajajo Nemcem Rusi namenoma ovirajo železniški promet. Takoj spočetka so Nemcem na vsak mogoč način nagaji. Zahtevali so, da je tovor plačan v dolarjih in so pri vsem tem zadrževali naložene železniške vozove. Pogosto so bili oropani eeli vlaki. Rusi pošiljajo živeža kar najmanj mogoče Orašeni bi moral biti na stežaj odprta vrata, skozi katera bi se z ru>ko pomočjo vozili romunski pridefki v Nemčijo. Toda Rusi gledajo na to, da dobi Nemčija živeža kar najmanj mo-. goče. ' Sovjetski vojaki strogo straži jo mejo Ruska meja se prične dva kilometra od Orašenija pri reki "Piutu. Na eni strani reke stoji ruska straža, na drugi pa romunska. Med stražami ni prijateljskega občevanja kot je na drugih mejah. Ruska straža koraka v največjem molku. Na meji ni nobenega nemškega vojaka. Poleg tega pa Rusi utrjujejo mejo ter postavljajo omrežje l»odeče žice. ANGLEŠKI RUSILEC JE BIL TORPEDIRAN, IiONDON, Anglija, 20. februarja. — Angleška admiraliteta' je naznanila, da je neka nemška podmornica torpedirala rušile«*, Daring, ki se je potopil in je ž njim utonilo 153 častni-1 kov in mornarjev. Rešen je bil samo en častnik in štirje mornarji. Daring je že šesti angleški rušilec, ki je bil potopljen tekoni sedanje vojne, ob čije pričetku je imela Anglija 179 rušilcev. Ta rušilec je tudi prvi, tki je bil torpediran, vsi ostali so bili potopljeni vsled min. Turčija se pripravlja na vojno ANKARA, Turčija, 20. februarja. — Turška vlada se je odločila, da se posluži postave o narodni obrambi, ki ji daje popolno diktatorsko oblast. Turško časopisje opozarja narod, da se mora Turčija, kot zaveznica Anglije in Francije, letošnjo spomlad pripraviti na vse okolšČine. Turška vlada sklepa iz sedanjega položaja, da se bo mogoče spomladi vojna razširila na bližnji vzhod in mora zaradi tega biti pripravljena. BIVŠI JUGOSL. MIN. PREDSEDNIK UMRL BEOGRAD, Jugoslavija, 20. feb. — Bivši jugoslovanski ministrski predsednik Ljuba Davidovič je umrl v starosti 77 let. Davidovič, ki je bil profesor naravoslovja po poklicu, je Vil prvič iavoljen za narodnega poslanca leta 1901 kot član M"t>ske radikalne stranke. Naslednje leto pa je sestavil neodvisno radikalno stranko. Leta 1905 je bil pod Nikolo Pasičem naučni minister, katero mesto je s kratkimi presledki obdržal do leta 1919, ko je bil izvoljen za predsednika nove demokratske stranke. Pozneje je bjl večkrat ministrski predsednik. Od leta 1935 je vodil opozicijo proti Stojadinovičevi vladi, katera stranka je iv opoziciji proti sedanji Cvcjtkovič-Mačkovi vladi. GREEN SE JE ZNESEL NAD N. L. R. BOARD Predsednik Ameriške del. federacije je obdolžil Delavski urad vseh mogočih nerednosti in nepostavnosti. V soboto je govoril pred Narodnim republikanskim klubom v New Yorku William Green, predsednik Ameriške delavske federacije. Za tarčo si je izbral Delavski urad- (National Labor Relations Boartl) — Poslovanja Delavskega urada je bilo polno predsodkov, jte. Prohatno sodišče je v poldrugem mesecu dobilo nad štiristo prošenj za rekor-diranje rojstev. Nešteto dru-g'h je pisalo v svoje rojstne kraje po potrdila, »la so bili tam rojeni. « Packardova družba izdeluje stroje za vojni in mornariški department, Cadillac je pa do-*bil velika naročila za aeroplan-ske motorje. Me ^eea januarja so dobili delavci pri Packardu trideset dni časa za izpričan je svojega državljanstva. Kdor ne bo do 28. februarja (dokazal, da j«' rojen v Združenih državah, o-zi roma da je naturaliziran a- Nova Wagnerjeva predloga Zn?jii senator predlaga ustanovitev posebnega delavskega posredovalnega urada, ki bi bil povsem neodvisen od NLRB. WASHINGTON, D. C., 19. feb. — Demokratski senator Wagner iz New Yorka predlaga ustanovitev novega zvezne-| i?a nrad;i, sestoječega iz treh članov, ki l»i prostovoljno posredoval v vseli spornih ;vpra-šanj.h glede plač, delovnega ■ časa, delavskih razmer in v I vseh drugih zadevali, ki ne spa-I dajo v .področje NLRB (National Labor Relations Boar-da). i S sprejemom te najnovejše Wagnerjeve predloge bi nika- ! | meriški državljan, bo brez pogojno odpuščen iz službe. Naselniški uradniki sodelujejo z uradniki posameznih »Iružb pri ugotavljanju državljanstva posameznih uslužbencev ter jim tolmačijo precej zapletene priselnlške postave. Ce kompanijski uradniki pri lozadtvuem prčgiedn koga zasačijo, da ni do>|H'l v Združe-' ne države na po-taven način, obveste o tem takoj naselniški urad. Sliši se, da bo precejšnji? >tevilo nepostaviio priseljenih »'elaveev deportiranih, i 1 kor ne bila amendirana postava za delavske odnosa je. Novi urad bi ne imel pravice komu vsiljevati poravnavo, pač bi se pa lahko poslužila kate-; rakci i nasprotujočih si strank, j IV I »i se ga nobena ne poslu -' žila, bi imel pravico obema , ponuditi svoje posredovanje. Senator Wagner je o svojem najnovejšem načrtu razpravljal po radio ter v zvezi s tem omenil, da se motijo tisti, ki trdijo, da delavska zakonodaja škoduje biznesu. • — Nekaj sličnega je bilo dišati pred petindvajsetimi leti, — je rekel Wagner, — ko j»-bila v državi New York uveljavljena delavska kompenza-eijska postava. Kmalu se je p i izkazalo, da je bila ta bojazen povsem neupravičena. Vest jo je pekla WARSAW, Indiana, 18. februarja. — Tukajšnjemu gro-eerju Lee Levy-u je poslala neka ženska po pošti petindvajset centwv s pripombo: j — Pred enajstimi leti sem vam ukradla dva hlebca kruha, i Vest me je pekla. Tukaj iina-| te denar. 15. JULUA SE ZAČNE DEMOKRATSKA NA RODNA KONVENCIJA Tri tedne po republikanski konvenciji v Phila delphiji se bodo sestali demokratje v Chicagu. MIAMI, Fla., 18. feb. —! Generalni postni mojster J. A. i Farley, je kot načelnik demokratskega narodnega odbora odredil, naj se začne demokratska narodna »konvencija dne 13. julija v Chicagu v Chicago Stadium. (Glej sliko zgoraj.) j Tri tedne%prej se bodo sestali republikanci v Philadelphiji. Prvotno so bili vodilni republikanci mnenja, da se bo tudi jijih konvencije vršila v Chi-cagi. Farley se mudi tukaj na de-setdnevnijh počitnicah. I Mesto korovencije je bilo nedavno določeno v Wasbirtg-tonu, d očim je b!to FaHettt "naročeno, naj po svoji preudar- I nosti določi dan. Ko se bodo sestali, jim bo | že znano, koga bodo postavili | republikam i za predsedniškega kandidata in kakšna bo nji-I liova platforma. ! Svoječa-no je bil običaj, da so izbrali demokratje svojega kandidata pred republikanci, dočim je bil Franklin D. Roo-i sevelt prvič in diugič nomini-ran nekaj dni po republikanski konvenciji. ! WASHINGTON, 1). C., 18.j j februarja. — Demokratski se-j , nator Thomas iz Utah je rekel J da se da na podlagi zgodovinskih dokumentov dokazati, da predsednika Jefferson in Washington nista bila J nasprotna tretjemu terminu. ' Senator Thomas, bivši pro- fe-or politične znanosti, sicer ni za tretji Roosevelt o v termin, navzlic temu je pa rekel: — Ce se bo demokratska stranka uverila, da zamore edinole en mož rešiti deželo pred re- « prblikanei, bo Mr. Roosevelt takorekoč prisiljen zopet kandidirati. Pred potekom svojega drugega termina je dejal Jefferson : — Tretji termin bi bil u-pravičen edinole v slučaju, če bi bila nevarnost, da bi kakšen monarhisti zavzel predsedniško mesto. V Jeffersonovem času so o-znaeevali kot o« Agreement__ 81 i« « AJMrtkd Eft New York nedoMo^ 97 m to K«n»«»----ft-00 zja pol lets ........„ 99.«) I*- l*u---—------98.00 z« InoanutTc eelo loto .. 97-90 Eftfctrt UHa --------fLU Kft pol leta................(UO =*** '■■*- — ... - _ __ Wiiriyllw Yearly >i- '•LA8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN - IZVUlffll NIDKJ t» PRAZNIKOV "GLAS NARODA", Hi WK8T Ittk STREET, MEW YOU, iTlL _ _MiraONli CHtho t—124» POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST » tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. Ža piruhe! J Najlepše Velikonočno t) a r i I o, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se' našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING CO. (Potniški Oddelek) 2 f6 West I ekh Street New York i EMBARGO Finska in Kitajska sta pritisnjeni k steni. Nered in nasilje vladata svetu od Tokia do Rena. Rak, ki žre na svetovni civilizaciji, je skoro tako velik/ kakor bolnik sam. Ostalo je komaj par zdravih mest. Če je tjploh kakšna rešitev mogoča, mora biti rešitev v velikem obsegu, kajti za majhne rešitve je prepozno. Senatna predloga", naj dobita Finska 111 Kitajska po dvajset milijonov dolarjev (posojila, je znamenje dobre volje, kar je pa tudi vse. Amerika je slična človeku, ki ga je ob pogleda na reveža zapekla vest. Da mu par centov vbogaime, nakloni mu nekaj mrvie z bogato obložene mize, nakar skuša prepričati samega sebe, da je s tem zadostil svoji dolžnosti. Odejo potegne preko glaive in zasanja lepe sanje o demokraciji. Amerika se boji za svoje bogastvo in navidez noče imeti z vojskujočimi se nobenega stika, boječ se, da se ne bi zapletla v vojno. V resnici je pa v zvezi ž njimi in še prav v tesni zvezi. »Skoro vsak parnik, ki zapusti zapadno ameriško obai, je naložen z bakrom, železom, oljem in stroji. Vse to blago je namenjeno napadalcem, ki >0 ustvarili razmere, v katere se Amerika boji zaplesti. Nihče ne more utajiti dejstva, da Amerika oborožujo države, katere zadajajo globoke rane nedolžnim žrtvam. Te rane skuša potem Amerika obvezati in zaceliti s pomočjo malenkostnih posojil. Največja demokracija na svetu se zapleta v silna protislovja. Napadalcu prodaja orožje, nato pa skuša priskočiti napadenemu na pomoč. Boječ .se, da se'ne bi zapletla v vojno, noče braniti žrtve, pri tem pa ne neha oboroževati napadalca. Uvel javi jen je embarga napram Japonski bi ohromile japonski vojaški stroj. Japonska je namreč odvisna skor« izključno le od ameriškega blaga. Vsako leto kupi od Amerike za 30 milijonov dolarjev surovega petroleja; v mirnem času ga je kupila za 14 milijonov dolarjev. Železne rude kupi za 5 milijonov dolarjev; v mirnem času jo je kupila na leto za 45 tisoč dolarjev. Bakra kupi za 22 milijonov dolarjev, dočim je znašal v mirnem času letni nakup komaj osem milijonov dolarjev. Sedaj kupi na leto od Amerike za 25 milijonov dolarjev strojev, dc čim jih je kupila v mirnem času le za 4 milijone dolarjev. Vse obveze, kar jih premore Amerika, vse ambulance in vsa zdravila ne morejo izbrisati moralnega madeža te poroča ne prodaje. To blago ni nič drugega kot surovi mate lijal zavoje vanja, to so sredstva za prelivanje krvi v Aziji Do lanske jeseni je Rusija skoro prenehala kupovati od Amerike, dočim je v zadnjih štirih mesecih knpila od nje za 5(1 milijonov dolarjev blaga. Kupuje baker, gazolin in o-rodje. Vse to je praivzaprav vojni materijaL Majhen stroj za izoblikovanje kovine je bolj nevaren kot pa tisoč izstrelkov. S pomočjo takega stroja je mogoče izdelovati motorje za tanke, ki rušijo svobodo in demokracijo. Majhna posojila, nikakor pa ne morejo rešiti Finske ali Kitajske. ..Ameriki ni treba sklepati novih prijateljstev, pač naj pa prekine zveze, ki jo vežejo z roparji in morilci. To bi u-tognilo r«*šiti Kitajsko. En sam namig, da namerama uveljaviti embargo, bi vzel sapo ruskim generalom. Z embargom bi se Amerika ne nakopala vojne, pač ibi pa omilila vojne grozote v Evropi in Aziji. Embargo sluzi miru vsepovsod, kar bi morala Amerika vpoatevati. George Washington OČE NASE REPUBLIKE .22. februarja 1732 — 14. decembra 1799.) STRAHOTE VOJNE (' ASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Snttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 2ir> 18 St., New York 1 SE 400 JIH IMAMO ... Cew nimate Slovenskega Amerikanskega Koledarja, ali ga ne bi na-1 rocili še danes? 400 je malo število, vseeno pa je stopnja med dobičkom in pokritjem stroškov. — Podpirajte nas v tem, da letos razprodamo Koledar. — Cena je 50 centov. (Kot vojskovodja in državnik je George Washington aiad vlado val junaško dobo &-meriške revolucije. Revolucija je zadela leta 1775 in nadaljevala skozi šest let vojskovanja in nekoliko let potem, Jco so se osvobojene kolonije prizadevale ustanoviti trdno podlago nacionalnega obstoja. Mož, ki je vodil vojske Ameri-kancev, je tudi predsedoval nad konvencijo, ki je sestavila ustavo Združenih držav in bil je prvi predsednik nove republike. i • Drama revolucije, v kateri je Washington igral prvo vlogo, je pomenjala vec kot pri-Ka de v a nje tred milijonov A-frner i kancev, da bi se osvobodili od kraljev in secarjev. Revolucija je bila tudi naperjena proti samemu gospodarskemu sistemu, ki je gojil evropski uvel aristokracij, v rokah katerih je bilo življenje in usoda milijonov 4 4 navadnega ljudstva". Proglasila je pravico vsakega -človeškega bitja do "življenia. wvobode in težnje i>rečo.'* Revolucionarno borbo je načelovala sijajna skupina kborniih voditeljev, turodnili in tujerodnih, ki so dostikrat bili v ostrem nesoglasju glede postopanja in oblike nove države. V glavnem re je zahvaliti uvidevnosti in Jmogočnenru vplivu Wa.«liing-tona. da je prišlo do poravnave n-asprotstev in da je bila ustvarjena trdna podlaga za novo republiko. Po roj tvu i o bil aristokrat. Soadal ie k četrti generaciji Washingtonov, ki so bili pri-' B!i v Virginijo iz Angleške' gredi 17. stoletja. Bil je bo-; gat veleposestnik in gospodar fcužniev. Vendarle, ko je spor z Ansrležko prišel do odprtega ispopada, se ni Wellington niti za tre-rmtek obotavljal in je takoj odločno pristopil na stran revolucije, za katero je bilo nepri vi legi rano ljud-tvo nasnroti anstokratom. Ko se je borba dostikrat zdela brez-ppna, ie bi'a W««liin^rtonnva vzt'nnnost in -značilnost, ki ie držala skupaj sile revolucije. ; |Kot vojskovodja je George Washington začudil ves svet. Angleška je imela dobro izvež-bano vojsko in kontrolirala je morje. Imela pa je tudi mnogo pristašev med kolonisti samimi. Vsaj 25,000 takozvanih "Tories" se je pridružilo angleški vojski. Ob takih okoliščinah je Wasliintgton potrpežljivo čakal na pravi trenutek in se začetkoma izogibal odprtim bitkam, ki bi mogle končati le s porazom. Medtem pa je ameriška ameriška borba in visoki ideali, izraženi v Izjavi neodvisnosti, vzfbudili simpatije po vsem svetu. Prostovoljci iz vseli dežel so pritekli na pomoč. Končno je Francija sklenila zavezništvo z Ameriko in priposlala močno vojsko in b rodov je. Po mnogih težavah je Washington končno prešel na ofenzivo. Meseca oktobra, 1781 je obkolil glavno angleško vojsko pri Yorktown in je prisilil, da se je podala. \ Vojna je končala s sijajno zmago, ali gospodarsko življenje kolonij, ki so sedaj postale neodvisne države, je bilo povsem d i »organizirano. Oblast kongresa je bila negotova in vladala je zmeda. Tedaj je skupina častnikov razvila načrt za proglašen je monarhije, katere kralj bi bil Washington. On je ogorčeno odbil ponudbo. - *Leta 1787 je bil Washington zopet na delu kot predsednik jKonstifuicijonalne konvencije, ki se je sestala v Pdiladelphiji. I stava je bila -prejeta in Geonge Washington je bil enoglasno izvoljen za predsednika. In a v gu racija je bila aprila 17H9. Štiri leta kasneje je bil zopet izvoljen. V tretjič pa je odklonil kandidaturo Iv s.° umaknil v privatno živi jen je. Osemletno predsedovanje je bilo malone ravno toliko burno kot lota vojskovanja. Razvijala so se ostra protislovja toed pristaši dveh socialnih i» |političnih naziranj, zastopanih po Aleksander Hamiltomi, na I en i strani, in TCiomas Jeffer-Bonu na drugi strani. Francoska revolucija je za nekaj časa ostro razdvojila duhove. Washington, ki ni hotel, da bi se Amerika vmeševala v evropske ffpore, je bil podvržen hudim napadom. . IDne 14. decembra 1790, tri leta po svojem v pokojen ju, je Washington umrl na svojem ljubljenem posestvu v Virgini-li. Tam je bil pokopan in njegov grob je postal narodna svetinja. . an Coughlin kliče na pomoč Janeza Krstnika DETROIT, Mich., 18. feb. — Znani pridigar Rev. Charles E. Coughlin je rekel danes po radio, da potrebuje Amerika Janeja Krstnika, ki bi jo odpeljal iz puščave. Vladi je j očital diktatorstvo in ožigosal Ameriški mladinski kongres, ki je "poveličeval Rusijo in omalovaževal križanega Jezusa. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGBAFSKE PLOŠČE.. — Pišite za cenik. J. MARSICH, INC. 4«3 w. « Stfreet New Ym* 'niiiiiniifinmujifutdmtun^lin^miuMii, |ii»l»!li PESMARICA "Glasbene Matice*" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 108 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18tb Street, New Ybrk, fT. T. DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar. — ---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.---$41.00 ZA K AIM KAZMKK \ EVROPI m bile nafte ime •za dentin* »aftiljfttve v JttcMtariJ^ atun» prekt njene. Sed»j p* mm Mli um uen, p* kateri Jr i—ica>e aaMm rajakw vxtreCi ia tear vara* H> ^iUiOl. Vendar Je bila vi pnvfeaaa ceaa, ker m HlraMtl ta pOUjanJe pm Um pmtn mtmgm Tišje. OpnarJaaM todL da.M te« int^ai bmtc ' kaki potnjater zara« empil raster ukasnitl ZA nujno POSlLJATEV po^lužite se mcabiM order**. — doplačati je treha $1.— ca vsako p06uatev v jugoslavijo SLOVENIC PUBLISHING GO. : potniški Oddelek : s: 216 West 18th Street. New to r k Peter Zgaga VASOVANJE . . Dasi smo «e sredi zime, je to streho ali v imoviti hiii, ob v nas vendarle zajvest, da se'potoku v mlinu, na samoti v bliža pomlad. V stari domovi-j planinah, j>ovsod, kjer hočeš, ni je bilo konci februarja po- \ je ljubica lioma. Dale<' je ne-nekod že opažati teloh, sredi katerim pot do nje, pa v><* marca so pa na prisojnih kra-' premore ^oreee fantovsko -r-jili že trobentiee ■Zfipele, zvon- oe, ko poje: eki zaavonekljali in vijolice' Ni dneva, ue ure, ne tem-zadišale. j ne noči, k»av-li vas' za kratek čas." j žane lasec, pa črne oči; pri ta- \ tihih vaseh, pol slanina ^ kih dekletih so krajše noči." Xa Kranjskem: 44Moja ljubca je bela ko padoni >neg, ko mene zagleda, ji gre le na smeh.*' Fantovsko solnce, bledi mesec, bi imel povedati marsikaj o vasovanju, če bi mogel govoriti. Pod oknom ljubice se raznežijo srca, ki si imajo toliko podati. Dekle se brani fanta, toda le navidez, kajti: t4Ta lepa dekleta po kamrah Ježo, imajo duri podprte z rženo slamo." Izknšeni vasovalci imajo kraljice svojih -re v kamricah že priučene: 44 Ena lepa, ena zala, ena po verska hči, mi je pošto po-svala, da sama leži. — Srček, kar pridi, sem ^ania doma, ni pe>ag ne mačke, ne varhov doma ! — Ko prideš pod gankclc, pa stopi na voz, je dila oti. Občinstvo j« bilo za ta 44nenavadni dvoboj" pa kar ga je smatralo, spočetka navdušeno. Takšnih točk niso predvajali Vendar, 5e nobeni aH isti. Mnen.ie, da gre za navidezni dvdboj, se je še utrdilo, ko sta se nasprotnika ori prvih napadih zgrešila. Polagoma pa so ljudje iz njiju spačenih obrazov spoznali, da gre za Loj za življenje in smrt. Ktmadno >se je oglasil krik. Estcban je bil svojem« protivniku pri ponovnem srečanju obeh trapeecv porinil 3neč v prsa. Juanove roke so s»prostilt».. B-jogovo telo je raenelo. Estoban pa se ie z e'earantnim smrtnim skokom sitost i 1 v mrežo, kier se ie dal ?*rez besede aretirati Njegova žena Iuea ni imela o tem v-eni. }amit jo v rajfeng ilenite, da se posu.ši.M t'e je dekle vaso\"nlea zavrnilo, Ji iz maščevanja zapoje: "Kaj misliš, kaj rajtaš, kak lepa, da si; zti svinjskim koritom ti gliba leži. . . ** (Konec jntrL) *« « V WWDTTi n*m Toft Tuesday, February 20, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) USTI/T ;T>r. J. L.: POZABLJENI KOLEDNIKI Etarnokar som odpravil t, malim darom tri kolednike. J>oca so 1o iz bližnjega Hr-vatwkejta Zagorju. Starejši ljudje že lota in leta niso prišli kolo«lovat, a .isvojeoajmo ni-bili riilki. V Škofji Loki *em jih poznal in slišal prod 50 loti. jSkorja Loka lota 1890. Mestece Pojakov! Ni bilo prevelikega bogastva, pa tudi ne revščino. Živelo so jo dobro, jn pri tedanjih nizkih eena-h pilo in jedlo, pa veseljačilo, da je bila radost. Škoda, da nimamo kroniko tistega ča.sa. Pinharjev Tono jo malo posvetil v temo i-n povedal nekaj o »godbah o obošali psi in neprestano avonili. Več nm ni znano, a koliko bi se dalo pisati v dokaz, da tudi 'naši Ijn-dje ne pogrešajo humorja. Pihalo bi so lahko o Pustoveih, JImišoveih. ki žabe love, o !o-<ški smojki, ki je edino prava zgodovinska potogavVina xa-lmvljiea na Staro Loko in škofjeloško tnosto, dočim jo zbadljivka o "Svitnin olj pozabljeno melodije. Dvomim, da bi bile v Strekljo-■vi abirki ohranjene staro to narodne pesmi o sv. Tomažu in reškem patronu Janu s Porn uka, še ina-tfj melodije. Da jih otmem pozaftii, naj bodo navedeno po mojem slaibem spominu v škofjeloškem naročju. Zgodba o sv. Tomažu jo jako zanimiva in nokriva vso ljudsko šogavost. Sv. Tomaž jo bil sodar in bržkone tudi kak špekulant z vinom. Pesem ga vpel jo: Tomaž naibi.ia sndec nov, Tomaž naibija sudec nov, fPrišla jo k njemu britka smert oj, grenka smert, oj bila smert. iNjeno Tprcnšanjo jo bilo jako značilno, pa tudi predrzno: Tomaž a l>oš kaj vinca da v? Tomaž a boš kaj vinca da v? '.Ko ji Tomaž odreče, se smrt v svoji drzno-ti kar nagne nad sod in ga na dušek izprazni: Tomaž pa jo bil nagle j"mloc m imaš i tso. bužja dikla ven zvali. Tn sedaj si vsak lahko predstavlja. kako jo divjala, da jo nadoknadila zamujeno in «e maščevala tudi nad Tomažem samim, ki je po neki legendi za kugo umrl. |Bolj tra*rična in ganljiva je zgodba o Janezu Nepomtieon-s kom. iSvit Janez korav bi v. I jo pridfrn in ueiv /s km tan ter pridigo 1 je uniču grišniko. IRazumljivo jo. da ie k takemu svetemu možu vso drlo in se jo prišla spovedovat k njemu tudi žena kralja Vaelava, v narečju Vonela. Venci jo bil zelo ljubosumen in .io hotel na vsak način izvedeti od ko-rarja Janeza spovodne tajnosti: » Janez, povoj, povoj, •kaj so kraljica spovi, Vlanez na jo ostal stanoviten: 1 Janež odgovori: od spovi d so no govori, rajš čem britka smert sturit kaj od spovedi govorit. [Posledice niso izostalo, kaj- knjiga, ki Vas £---------------- 44ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan} Pregelj. strani.) Opis lanberske^ a /^»j^aA:* l»o ostal v spominu sle-^ hers* mu, ki tea TT^čital. Pregelj A A je mojster sloga in ježnlv frwurr« li jo ga med najboljše sodobne sloven- jj ke romanopisce. Poleg romana vse-^ huje knjiga šc nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50^ rr 00 00 00 00 00 00 OPOMBA: Knjige označene z se v platnu vezane. c ^ v [minul »iv.iifif, UOKN.IO KN.IH.O I.AHKO Zallinidla. NAK0OTE TKI: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 21« WEST I Sili STREET NEW YORR, N. Y. PBVI DVOBOJ V'ZRAKU. PRAVICA V ŽIVALSKEM jDvoboji v zraku ni«> dan«-s SVETU, nič posebnega. Vojna .poroči-j iR-mm r (ioiY i/. \*i la jih omenjajo v>ak dan. Pre- j Kmin.li pri|>ov(*>laj«- .. šlo pa je že več nego >!•» |.*t, j vadiiem ju iiiM i n jh>tj<-« odkar je ixligral prvi tak-|valsk«m sen dvoboj. Slo je za življenje in smrt. . iLeta 180S ^ta -e spopadla dva galantna kavalirja Napoleonovega dvora, gospod Grami pre in gospo«! h' Fi«|uo zavoljo lope primadoat- iv>ar-i«ko opere. Sklenila s-1 i, da odločita stvar z dvobojem v •zraku. Dvignila da istočasno z dvema balonoma iti z j so 1:1 u sledi k* v>«* druge, pirško sta diiiix drugemu stre-1 vrana je ostala na >vojei. ljala v balon. Strel gospi>da |» tu* ue da M mislila na odpor. n:i v ne-ia -\ ži- li;) stotino ljudi, -o ALaiilarda še enkrat zaslišali. Izjavil je. da je tistega moškega in žensko nameraval sieer vzeti - seboj iz Pariza do Marseilles, a da ju >leer prav nič ne pozna in da prav ničessar ne ve o ka kem strupu. Njegove napačne listin«* so vsebovale mednarodni Aofer-ki izkaz in pa ilovo-I jo njo, da s«, -me pr«»>to gibali med ulicina obraiiflvnima črta-?oa. !>i ionska voj:i^U«i policija pravi, »la je ta zadeva eden I od li bolj t'nihi'h piimiMov, | !cir jih je /d: i ' i'*!a policija, deloina /nf o. I.iko • 1»i s 11 no '••Urit, «•' on •;• jI /;,' o, k('l" j« tri -1 rnp e !e?» "ill. kal ."lit keui• i*i -' h i"»zna. Po •vsej Ki a' '■ !* ' -ff jo ob ' ., i , •: i : oouen i o - i ■ •). In •; a v »an i »i a s n se }< ' n j na jv«'« me ! nji ni O J 'M - wa'.-j okvfer l»e e vrani- kro;.-. ki ela iu: «le (rrandpre je napravil luk njo v nasprotnikov balon, le Fit|ue jo s -vojim sekumbi!!.- J*o kratkem )»o>to]»^u >i> H l>i le črne vrane po vseli pravnih ol:sinli!e a a smrt, a na<'i::, ka- ti: -Vergol sa Janeza u ta rika Mioldava. .Ray.en teh produktov narodne poezije je dodal kolodniški %bor še staro božmno pesmi o cesarju rimJsicem, mogočnem na svetu, o pastircih, ki naj vstanejo in no spe nocoj, itd. Ko so odpeli pri hišah, kjer tso prmakovali in tndi dobili, darove, je spet zavladala nad tihim mestecem lepa mirna izimiska noč. fin tako so prepevali stari koledniki v veliko veselje de-co in starih, dokler ni nastopil proti njim z vso strogostjo rajnki župnik Tomažič, ki v svoji muzikaličnosti ni prenašal robatih glasov in ga je inorda kolodovanjo spominjalo na stare poganske običaje, ki jib jo 'bilo treba s korenino zatreti. In tako je prenehalo kolodovanjo, z njim pa tudi lep kos loške romantike. J ftalavendež in Fecimanca! Ne vem, kje sita vajina pozabljena grnibova. Ntaj »bodo te vrstico vama, ljudskima pevcema v majhen spomin, posebno pa tebi Janez Šalavendež, ki si mi, čeprav star siromak, prvi odkril skrivnosti rboeode. ■IIIIIIIHIIPVIHBIP 'HI!'!1!*®!"" toni strmoglavil na t a. Oha ko ,-osodbo izvršile. j<- l»ii :»o- sta obležala mrtva, medtem ,dolwm kakšni svečani c-eremo- ko je de rjrandpre pretili živhdji. Sodnica za sodnico je in zdrav. ne-srečnieo, ki se ni premak- . v, , , ii-l idla, krepko usekala s kliu- < >1» nekem drugem dvoboui it. . . 4 . it- i • «lokior so m zvrnila in sta nasprotnika uporabltala >e ■ . v , , ,. , v. r. iir>blezala mrtva. . bolj nenavadno orožje. Aiianic-1 niti učenjak Rmlolf Virehov je i Rnjafc* prosimo, - k o pošljejo eft- naročnino, da se poslnžuiejo — UNITED FTATES odroma CANADIAN POŠT Ali JttOirtY ORDER, ako je vam le priročno T ' " db-1'Uf-i-." -- mm ostro kritiziral • kaneelaija! Bismarck a. Ta, ki je znal bitij zelo olW'utljiv, ga j<' pozval naj dvoboj. 44Dobro.'* je odgovoril Vid<-hov možem, ki so mu .prinesli Bismarckov ]>ozi v, "jsprejmeni. Ker sem pa jaz pozvan, imam tudi pravico izbirati orožje. Tu je orožje!" S tem je pomolil presenečenim gospodom dve veliki, nn videz popolnoma enaki 44klobasi,*' ■"Ena izmed teh klobas je o-kužona s smrtnimi .strupi. Druga je popolnoma zdrava. Eks-celonca naj mi izkaže east, da SKRIVNOSTNA AFERA S STRUPOM. 1 1 v. Dijona poročil ''I nited Pr«'ss.'1 Francosko policijske oblasti se ha vi jo z jako skrivnostno zastrupi jovaluo afero. Y Dijonu so nekega Gastona Araillarda prijeli mod zatem-nenjem mesta ki se je v družini nekega moškega in neke ženske peljal z avtomobilom in se je izkazal z napačnimi listi-•nanii. Njegovima dvema prijateljema se je posrečilo v temi pobegniti. Pri Maillardu pa so našli vlomilsko orodj« izbore in jo poje. Drugo in majhne pivš-ice hudega strn- bom pojedel jaz." Ni prosla niti ena ura, ko je železni kan-eelar avidel, da jo ^lamotnejo, če stvar likvidira s smehom in brez zastrupljene klobase. pa, ki so bile skrite moti <1 robci apnenca v železnem zaboju.' ;J\o so z policijskega laboratorija izjavili,-da bi ta množica Ftnipa zadoščala, da bi pomrlo PREMETENI POLICIST. V o;.-'!i<-; Ki i je neki ■ t v s 11 n i < .■' - ! '»"v • • • i Pri- _■: . • ka ki j« >ii nje last-jn>!v in znlit»*val t-i Krone »nl-• in'• . . ;«■ '.":;st i,; j,, na.to lahko vo/' < • hoj. Ta -e p:: > 1 ni s? ri "a('ena j ti 1 je \ '<1 pazduho in po-|lslo\il se od obeli, rekoč: 44Ta j ko po ceni še nisem ]»rišt. JeKU0> 22. Mladim Srcem, povesti na mladino (Kstvor ileSkol 21. Maron, krščanski detek s Libanona 28. Oh 50-Letniri dr. Janezm Ev. Kreka 29. 1'arižki Zlatar 3«. 1'atria. 1'ovist i« irske |iina£k* dobe (H. Fetlerer> 31. 1'aberki Iz Roža (Ivan Albrelit) 32. 1'opotniki, novel« in frtiče (MIlan PugelJ) 33. PoiiRalee 34. Pravljice (H. Majar) 35. Pravljice In pripovedke za mla- dino (8. Kusutnik) 36. Povesti in Slike (Ksaver Mesko) 38. I*rašlu Judek (Josip Vole) 13. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Jusef Splllmau) 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto (H. Federer) 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Študent naj bo (S. Flnlgar) 51. Suneški Invalid (S. KoSutnlk) 56. Volk Spokornik in druge povesti za mladino (Ksaver MeSko) 57. Vojnimir ali Poganstvo in krtf (Jtwlp Ogrlnec 60. Zbrani spisi za mladino (Hngelbert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski l 63. Zlatokopi {Josef Spillman) (Vezava nekaterih knjig je od ieia* -ija ucliuliko izkažena.) Ako i n ki knka knjigi ve« z.vez-kov, se šteje vsak zvrzek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teli knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig:, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK VOJNA NA DALJNEM IZTOKU Kitajci general Psi Cung-lisi govori svojim v^jattmt-iireti b ienzivo proti Jajioikpom. j vMM^BPliP^^iB^BKBBBlMK m— uSSSESSS^MB i Kratka Dttevna Zgodba ax« ^ '. ■' — n -i 40 1 ^^^^^^BMlI-ifiBfr n i' -t n," TV SLOVENSKO lu^t ■ Urf^sS AMER1KAN3K1 .^^M I -^^l^mM ■ ]| l"1^.....ril Razne vesti. , • » ■ " ' _____ - *' Hi ■ I ll^j^^^fejli^; , . j^Sftifci^*...;, fB C » ■ »liaBfi.yti TWI * . / ^ _ Tuesday, February 2 Of 1940 p - ' BLOflNJi (YUWJBL1T) BUL? Vaški Apostol Spiaal L. GANGHOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X --63- i "In sam Bog j'.," ji je segel župnik v besedo. "Ne bo-*!ite trdovratna. Vam in vašemu ljubemu dekletu se je zgodila krivica. Bog lahko na dobro ubme. Miru med ljudmi in nebom psi mora dati človek povod. Želim, da bi vaša klop jutri pri vstajenju ne bila prazna. Storite mi to dobroto." "Oh, kako rada bi prišla, če bi bili vi sami v cerkvi, go-spoil župnik! . Toda z drugimi ljudmi? Tako kot je, naj t o še t«\h par tednov, ko osta-rem v vasi." •"Ne, ne, getle kajtže se bo že ka'ko uredilo. Le nikar ne ustavljajte, mati, ampak obljubite mi." sti ?em p»'etr])ela, strašno dosti. , Nazadnje me je j minila potrpual jlvost. Ali naj vam nekaj p™-em, gospod župnik?" 1 ^ Lahko >i mUiim, kaj 1111 nameravate povedati. O svo-j'.li križih in težavah." •Mati Nana jv iskala potreben les za ccrkveno -treŠico. ^'Miij pokojni oče >e je ponesrečil v pivovarni. Hlapci !iiu uganjali nori ije, pa je padel v kotel vrelega piva." ■"Sveta M:iiija!*' ji- zajecljal gospod Felicijan. "Mati je t stala sama z menoj. Večkrat c-va bili lačni ;:«-go -iti. Toda o'rok ra*tc, ]>a če je lačen ali sit. Po ma-t« rini smrti ni.s« jn dolg<» sama o>tala. Smem namreč reči, <1m nem bila zalo dekle." ' v Nana se .h« nekoliko nasmehnila. Vlo mlademu grofu sem se dopadla, ko se je vrnil doji ov iz vojne šok». Ljudje co takoj začeli govortii. O, ti dolu i ljudje! Toila moj Severin mi je verjel. Nekoliko je >ev» da mrmral, ker ga je mladi glj ugaja kot pa >iromašen lovec. .Tj« k i so ljudje, veste, gosj>od župnik. Kdo bi jim zameril, kaj?" Mati Nana se je utrujeno nasmehnila. . , < i"Te govorice4 je tudi Severin slišal, in je postajal ljubo-m. nen, Ko mmii nt koč v gozdu nabirala borovnice, se je zna-fš< 1 pred menoj liih-tli grof. Objel me je in poljubil. Stav-di nierjev Mibol mi je nekoč očital, da mi zato rastejo dlake jih licu, k< r me je hudič ]M)ljubil. Mogoče ima Mihoi praV." j % \ Obraz stare žene se je čedalje bolj sklanjal aad strešico cerkvice. Njene rake so delale. I" Nekoliko sem nesreče sama kriva. Boječ se, da se Severin ne hi nuzjezil in kaj storil, kar bi ga spravilo ob služ-.bo, >em mu zainolčaui. Toda t h" a drvarja sta videla, kar rc.n ši>le pozneje zvedela. Doma sem opazila, da postaja Se-,ve in drugačen. : Bclj malo je govoril, ponoči se je premetaval v spanju in preveč pil. Po nekom velikem lovu, bilo je par dni po Vseh svetih, se zvečer ni vrnil. Povsod sem jH)vpraš^vala in gozdar mi jo povedal, da se je na lovu spri < as mladim gospodom grofom." V gostilno sem ga šla iskat, « češ, tam sodi in pij ■ V gostilni mi je pa natakarica v obraz zabrusila, da sem presleparila Severina za ljubezen in za čast, « da som so z mladim grofom pečala in da moj otrok . . Starki jo ugasnil glas. Se vodno je delala, toda roki • c-ia. se ji trrfsli. "Naslednjega jutra so ga našli. So rekli, da se je po- -jicsrečil ..." Limarica je odiinila cerkvico, da jo popustila streha, ker fe klej Še ni bil strdd. Njen obraz je bil kamnu podoben. . . 44Ljudje, gospod župnik, ljudje so mi vze'i življenje, •ljudje s svojii pek Umskim i jeziki. Niti v grol^u mil niso Sedemnajst žalostnih let v ti t« i*i kraju, nesreča z nogo, žalost in skrb. Vse sem po-goli ih\ nikdar pa nisem obupala. Tn tukaj v tem kraju T O čarovništvu so za*"*c!i govoričiti, in rečem vam, gospod župnik, da sem se morala -m o jati. Kajti imela sem človeka. JCašla sem človeka. človeka, ki je kakor drevo, katerega .-e lahko oprimeš. ko se vse podira pod teboj. Ta človek je •dober. Sama ljubezen ga je. • Ljudje se pa norčujejo iz njo-£a in ga zaničujejo. Pretepajo ga in zahod o jo, v snegu ga ,puste ležati ter zdrve v vašo cerkev, kjer se križajo in drdrajo rožni venec! Vrag naj jih vzame! Sram jih bodi! Tega ne iprenesem več. 1 Tega imam dovolj!" 1 iStarka je Kačo!a popravljati strešico, gospod Felicijan £e je jki molče naslanjal na steno. Stresel je svojo belo gla-,vo, segel preko mize ter prijel Limarico za roko. . Tedaj je v veži nekaj zaropotalo, vrata so se oelprla in pa piagu se je pojavila gospodična Katarina, vsa upehana »in potna. Vse hiše je .bila obletala in spraševala po gospodu .župniku. Strašno se je prestra-šila, opaizivši velečastitega, Je i je držal Umarico za roko. "Gospod župnik, go?tpod župnik! Takoj iz menoj! Vald-l.ofer je prišel s svojim sinom. Takoj domov!*' tfiotqx.d Felicijan je stopil izza mize, prijel Kafarrno za ramo ter jo odtiral iz sobe. » • "Gos neumna," se je jezil. "Kaj pa zopet počneš? Ali Ji ni« m rekel, da me pusti pri miru? 1 Tukaj ima.u važnejši okliče preis-| kovalnega sodnika Kostiča.} Ko jo ta prišel >n so stopili v( njegovo pisarno, je policijski ( piisar Tadič skoraj jokaje iz-j govoril: "Gospod sodnik, na-j šol sem Borislavlievega. ubi-« jalca." — "Čestitam, gospod Tadič," je rekel preiskovalni sodnik, ki že več let pozna Ta-diča kot zelo snosobne^a poli-! ei.iskega uradnika. Tisti tro-'( nujek pa jo pisar Tadič z des-j nf) objel sA-oje-ira sina Miloša, ki jo dotlej stal ve- skrušen pri vratih. 144To je moi sin! Da, gospod, moj sin ubil Borislava. Naj vas nikakor ne moti, da jaz, kot oče in policijski uradnik prijavljam lastnega sina." SKo j»> g'o-boko j>r<*si*nečen je pojemalo, je i>isar Tadič opisal ve- dogodek. Dnigi dan pravoslavnega l>ožiča so kme-t ie za letališčem v bližini vasi Mudrakovofi našli v snegu tru-i>lo siro'nasnega SO-letnegn delavca B< rislavn .Tovanoviča. Strel iz -amokre-a tint jo bil orevrtal ir'avo. Pr»li>ciia jo ta-|koi uvedla preiskavo, toda pri-I eadevanje je bilo st>očetka zaman in je prevladalo, mnenje. tla jo Bori slav padel v prepiru z neznancem, morda s kakšnim pijancem. Sreski načelnik Tri-vunao je poveril x>olicijskemu pisarju Tadiču kot izkušenemu preiskovalnemu organu; nalogo, da razkrinka ubijalca. Pisar Tadič sc je takoj lotil preiskave. Niti Borisavljeva žena, niti pokojnikova dva o-troka ni ^o vedeli kogarkoli o-sumiti. Tadič je zaslišal vrsto Kumljivcev. Ko je že izgubil vsako nado. se je ubijalec sam javil. In sicer — sin lastnemu očetu. . •"Bilo je pred pravoslavnim novim letom," jo prinovedo-val Tadič, 4'in smo bili doma razpoloženi. Še prepevali smo in se smejali, skratka, veselo smo pričakovali novo leto. Naenkrat me zaprosi moj sin Miloš za dovoljenje, če si sme prižgati cigareto in izpiti čašo vina. Ta -prošnja 1110 je izne-nadiln. dotlej ni niti kadil, niti, pil. Dovolii som-mu to. ker i som brž videl, da ga nekaj du-wi. V ostalem som pobi tost o-paižal na njem že nekaj mesecev. Kot oče sem se trudil, da bi ca nuznmel in mu olai-šal duševno trpljenje. Ko io sin prižiral cigareto in srknil TMv/irok vina, so mi jo zagledal v oči iu n»i povoda1, da je on ubil nesrečnega Borislava. Ko KONEC "BERAŠKEGA KRALJESTVA" « Jiz Bukarešte poročajo 20. januarja. Kralja beračev na iRomunskem so zaprli in sledili mu bodo dragi zastopniki be-| račev. To je za romunsko pre-bivalstvo večja senzacija, kakor pa bi bila ve-1, da so umorili kralja beračev. t4Beraško kraljestvo" namreč ni nobena iiznajdha kriminalnih pisateljev ali filmskih avtorjev, ampak zares biva in jo bivalo v mnogih deželah kakor nekakšna oblastveno dovoljena institucija. ' Ta naze Burdujanu, ki so *ra zdaj v Bukarešti zapri, ni bil prvi kralj beračev v tej državi, )ki si jo s svojo teroristično vlado nad beraškimi organizacijami pridobil veliko premo, j ižonjo. j (Burdujanu jo imel veliko plačanih r.rfrontov, ki so z vsemi terorističnimi sredstvi skr-jbeli za to, da ni noben resničen nohablionoo izkoriščal usmiljenja ljudstva brez posebne license, katero jo vsak berač do-.bil le proti precejšnjemu znes-'sku. ki ga jo moral točno plačati kralju beračev. Zato pa jo vsak najemnik boraške po-1 tojanke na kaki cesti ali trgu dobil zagotovilo, da mu noben konkurent no bo hodil v zelnik. Mimo teira je bil tudi »prepričan, da mu policija ne »i>o delala nobenih tožkoč. Snj ta = istem ne bi mogel ob^toia-*!, če no bi policija srlodala škorci prste. V opravičilu jo mar-sikak uradnik dejal', da je to 'fta javni rod boljše, če policija vsakega berača pozna, in ji ui,,,ii- i;mini" ■"iinnu" ■■iinmini"ii»n Denarne pošiljatve 1 Denarna nakazila iz-[ J) vršu jemo ločno in j zanesljivo po dnev-I nem kurzu. V ITALIJO t 1 : $ 5.90..........Lir 100 i; l 11.50.......... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55.00 .......... " 1000 i1 j| ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cr-jj ne podvržene spremembi j|; gori ali doli ' nljjina nakazila izvk&u-i sjemo po cable letter za pristojbino fu— jj j SLOVENIC 1 PUBLISHING , COMPANY Denarni problem Je selo aapleten tn tetaveo % ln ga nI mogoče storili vaakomnr jasnega. PlaatelJ, ki je snan čefikl narodno-goepodar-I akl strokovnjak. Je rasfilrll avo?- delo tako, da bo aluillo aleberoemu kot orlenUCnl apla i • denarju. Cena 80c. ; DOMAČI Ž1VINOZDRAVNIK, spisal FranJo Dn-» lar. 278 atranL Gene trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega ilvlnorejca; Y opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. i DO ORB IDA DO BITOLJA. 1«* HrsnL > Zanimiv potopis • sUkaml Hatlk krajev naia stare domovine, ki ~ Slovencem le fMlo f Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R. .«gvsrt- 143 stranL , ; 8 allkam* Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stranL Poljudni spisi o naravoslovju ln svezdosnan- H ► Stvu. Cena 50c. i ► ROKOAJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger. M J f strani Oena ti doves .... Ji Broi. M KRATKA SRBSKA GRA^TIKA. 68 atranl Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 85 atranl Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urttaol.t Vez. Cena $1 25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU- 111 «rr. Cena 50c KUBIČNA RAOLNICA. Trda vea 144 ols najsevernejšega naroda na svatu. njegove Bege ln navade. Cena 40c. NAAE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Pran Erjavec. 224 atranl. Broš. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atranL Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrati ca atavbno, umetno ln atrojno ključavničarstvo iele-sollvsrstvo, Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal ri. MAJ AR. Trije deli: 162, 141, 133 atranL Cena mehko ves Poljuden ln natančen opis odkrltla novega svets. Spis se čita kakor sanlmlva povest ter Je sestavljen po najboljših virih. r- Cena 50» PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ves. 251 Priročna knjižica, kf vsebuje vse, kar Je pri nakupu ln prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOKUB Splaal dr. F. Veber. 841 StranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki aa hoče aeznanlU ■ glavnimi čr*ami sodobne filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Splssl dr. Ivsn Prijatelj. 413 «tranl.' V kn.Uiri ko oplMnl predhodniki lo Idejni utemeljitelji te svojevrstne make strule. Cena $1.50 SPOMINI. :z tn.' idivrltar t 243 atranl. V tej knjirt ^.nja naS znani p<»rnpl«ec innnlk Ijivllžar s|»omlne na svoja hrez3te*ilna potovanja Cena $1.50 ( SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena brofi. Cena 50c. < SLOV.-ANGIJt&KI IN ANGLEftKO-81.OVRN- SLOVAK. 148 strani. Cena 90C SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica Knjige vsebuj^ o»*mfiko-slo-veuskl slovar ln kratko alovnh-o alov^uHkega ln nemSkeca lezlka. Cena 40c UVOD V FILOZOFIJO Spisal dr. Franc Veher. 352 atranL Cena 75c UMNI KMETOVALEC. Splswl Franc Pov«e. Cena broa. Cena 50c VELIKI VSEVEDE2. 144 atranl. Zbirka zanimivih ln kratkočasntb spretnosti ; burke ln ftaljlvi poskusi: vedeievalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 stranL Knjiga Je lz&la v zalotbl Vodnikove drutbo ter vaebuje tivljenjeplse moi. k« ao a svojim delom privedli slovenski narod ia antenjatva t svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJlZNIuA. 78 atranL Zanimivosti Is roške sgodovine In nstančan opts vojsflce republike ssporoAklh koaskov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 StranL Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cens.. 8t Eden najboljših spisov francoskem mojstra, vneta Is nsAegs kmetskega ilvljenja. VOLK SPOKORNIK (spisal Prane Meiko; e ef^ml)________________tl.it Ttia ves.......Lit ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA--ttc KNJIGARNA "GLAS NARODA" ^»rt