DR. O. ILAUNIG: 31 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Leta 1668 bi imela biti birma v Mariboru. Patenbahov sin Anton je bil v starosti, da sprejme ta zakrament. Ker se je grof Thurn ravno vračal iz Dunaja, ga je pridržal grof Tatenbah v Mariboru ter ga povabil, naj ostane kot gost nekaj dni pri njem v Freihausu, dokler pride sekovski škof grof Vaclav Viljem Hofkirchen delit zakrament sv. birme. Grof Thurn je radcvoljno ostal, ravno tako Je tudi sprejel mesto botra za mladega Antona Tatenbaha. Slavnosten je bil sprejem, ko je prišel v mesto grof Vaciav Viljem Hofkirchen, ki je §e le tisto leto postal sekovski škof, pa si je vsled svo|ega ljudomilega nastopa pridobil kmalu občno priljubljenost v vseh slojih. Mestni sodnik Valcntin de Bcurgo s svetovmlci Waissl, Kebrič, Haller, Sindah in Rauner je šel škofu naproti do mestnih vrat, ki so bilaokrašena z venci ter zastavami. Ko je bil slovesno sprejet od duhovščine, ki je njej bil na čelu sivolasi Andrej Srediath in mestnega sodnika s svetovalci, jc škof šel mod zvonenjem zvonov ter pokanjem topičev v sprevodu v cerkev. Drugi dan je delil zakrament sv. birme. Grof Thurn je bil s svojim birmancem cden prvih, njemu nasproti so bile postavljcne birmanke s svojimi botrami. Ko je začel škof s svetim obredom, je mladi grof Anton prišel takoj na vrsto, saj so plemenitaši imeli povsod prednost. Gi'of Thurn je že hotel oditi iz cerkve, toda korak se ustavi. Zapazil je gospodično, ki je stala njemu nasproti ter je očividno bila botra, ker je stalo pred njo belo oblečeno dekle, katero je držalo listič med prstmi. Grof je obstal kakor okamenel. Nenavadna lepota te ženske ga je docela prevzela. Bila pa je tudi res krasotica. Obraz, kakor med in mleko, dvoje modrih oči je gledalo prijazno, preko tilnika pa sta padali dve dolgi kiti las kostanjeve barve. Njeno vitko telo je bilo odeto v vijolčasto žametasto obleko. Vsa postava je nosila na sebi izraz miline, pa samozavesti in ponosa. Grof Thurn nl mogel svojih oCi ločiti od nje, vedno in vedno jo je opazoval. Zdajci je prišel skozi stranska vrata grof Tatenbah, da spremi svojega gosta domov. »Kdo je ta gospodična,« vpraša grof Thurn svojega prijatelja na pol tiho. »Ali ti ugaja,« se nasmehne grof Tatenbah. »Kaj me mučiš, povej rajši, kdo je?« »Hči mestnega pisarja Jakoba Kodra Je, ime ji je menda Monika. Sedaj pa pojdimo. V cerkvl je obred že minul, saj je trajal dostl dolgo, in nam vsem bo prišlo okrepčilo prav dobro.« Grof Thurn se Je Se enkrat ozrl na piaarjevo hčer ter se ji nalahko priklonil. Zdelo se mu je kakor da bi Sinila rdečica v njen obraz. — Njen oče Jakob Koder, mestni pisar v Mariboru, je bil doma iz Slovenskih goric. Ker Je bil brihten fant, so ga dali starši na župnikovo prigovarjanje v mesto, da bi postal gospod. A starši in tudi domači župnik so umrli predčasno in tako je obtičal pridni Jakob sredi študij. Ker pa je bil resen in nadarjen, se je zavzel zanj tedanji mestni sodnik Janez Kozel ter ga je uporablja! pri prepisovanju in sestavljanju listin. Ker je mladi Koder pokazal veliko spretnost, je dobil po smrti mestnega pisarja Oktavijana Flelschman to važno mesto. Služba mestnega pisarja je bila v tedanjih časih nekaj posebnega. Izurjen v pisavi, kar Je bilo takrat le redko, je Jakob Koder sestavljal llstine, ki jih je morala napraviti mestna oblast v različnih zadevah. Ker je imela mariborska graščina tudi sodno oblast, Je igral mestni pisar tudi pri sodnih obravnavah važno vlogo, posebno ker je moral izdelovati pismene sodbe. V to svrho si je moral pridobiti tudi nekoliko znanja li pravne vede. Mestnl pisar Je bil prva oseba za mestnltn sodnikom. Njemu je bilo izročeno notranje delo. Mestni sodnik pa je bil bolj zastopnik mesta na zunaj, predstavnlk njegove časti, zagovornik njegovih interesov in njegovih pravic. KaJ čuda, da je beseda mestnega pisarja veliko zalegla. Na njega so se obračali meščani v vseh zadevah, in sicer najprej do njega, če so hotell dos«či uspeh. Radi tega je bil njegov ugled velik, tako v nižjih, kakor v vičjih slojih. Tiidi plemenitaši so se obračali do njcpn, kcr n;so bili vsi veSčf pisave in ker tudi ni irnel vsak svojega zastopnika. To važno mesto je torej zavzemal Jakob Koder. Bil je mož srednje postave, lasje so mu že osiveli, rjave oči so gledale resno, kakor je tudi vse njegovo obnašanje bilo polno resnobe. Vsak Je takoj spoznal, s kom ima opraviti. Bil je pravičen, nikdar nf ničesar ukrenil, česar bi ne bil prej dobro premislil. Sovražil je vsako krivico in bil pri zasledovanju krivca neutrudljiv. Njegovo geslo je bilo: Ljudstvo mora imeti zadoščenje, da se krivca kaznuje, naj si bo nizkega ali vlšjega Btanu; pravica mora biti za vse enaka. Njegovo družinsko življenje je bilo prav srečno. Njegova žena Barbara iz ugledne meBčanske družine Paumgarten, ki so izvrševali obrt zvonarjev, je bila nad vse blaga ter pametna fcenska, ki je živela le za moža, družino in dom, ki je bil ob koncu mesta — lična, pritlična hišica, s slamo krita, v njej pa Je vse kazalo, da vlada tukaj umen gospodar in vrla gospodinja. Za hiBico je bil majhen vrt, iz katerega se je prišlo skozi mala vratca, vzidana v mestni zid, ven na prosto. Zakonska Koder sta imela samo enega otroka, namreč hčerko, katero je krstil v župni e«rkvi župnik Melhlor Rainer na ime sv. Monike. Koliko veselje je delalo ljubko dekle roditeIjema, ki Pta jo prav skrbno vzgojevala, da je postala "Amo lepo, marveč tudi vzorno dekle. Težak i- z je zadel mestnega pisarja, ko mu je nenacion rreminula njegova žena Barba. Ni se mogel vživeti v to, da je vdovec, in od žalosti so mu lap;'e o^iveli. Sčasoma pa se je potolažil, saj je imel najlepši spomin na svojo ženo v svoji hčeri Moniki, ki je storila vse, kar je mogla, da bi očetu zacelila rano, ki jo je povzročila materina smrt. Zato je mestni pisar prenesel vso globoko ljubezen, ki jo je Imel do svoje rajne žene, na svojo hčer, ki mu je bila odslej najdražje bitje na zemlji. V očetovski ljubezni ji je naklanjal vso nežno brigo in veliko skrb ter jo je varoval kakor punčico svojega očesa, Odkar je videl grof Thurn pisarjevo hčer, ni imel več miru. Ostal je še nekaj dni v Mariboru ter je skušal priti v bližino Monike, katero je na vseh njenih potih zasledoval. Izpolnitev njegove želje pa ni bila lahka. OCe ni pustil svoje hčere brez nadzorstva. Kadar je bila doma, so bili vsi dohodi skrbno zaklenjeni, ako pa je šla v mesto, jo je moral vedno kdo spremljati, če ni imel oče sam časa. Prišel pa je Cas trgatve. Mestni sodnik je imel obširne vinograde na severni štrani mesta, kamor je pripekalo ves dan zlato solnce, zato je tam rasla najboljša kapljica. Trgatev je pač najlepše delo in tudi največje veselje. Vinograd zahteva mnogo dela, povzročuje dosti stroškov ter prizadeva veliko skrbi. Kolikokrat gleda vinogradnik s strahom po letu proti nebu, ko se kopičijo črni oblaki nad vinogradom. Skrbipolno je njegovo srce, in dostikrat se zgodi, da je ves njegov trud v nekaj trenutkih pokončan. Zato je tudi razumljivo vinogradnikovo veselje, če stopa s svojo družino tisto jutro v vino grad, ko se mu smeje sladko grozdje ter ga vabi, da ga spravi v sode, ki že željno čakajo, da se napolnijo s sladkim sokom. Tak dan je praznik, ki se obhaja z domačim veseljem z boljšo jedjo in obilnejšo pijačo. Če tudi ima kdo še tako majhen vinograd, nekaj so vendar še pripravi. Gospodinja speče beli kruh in iz tunke poiščejo zadnje klobase ter svinjsko plcče, tudi potice morajo biti, da se postreže vabljenim gostom. V.esela trgatcv je tudi bila leta 1668. Vsled jako ugoduega vremena je grozdje, ki je obilno nastavilo, popolnoma dozorelo, zato je bilo tudJ pričakovati sladke kapljice. Od vseh strani se j« slišalo pokanje topičev, vmes veselo vriskanja nosačev, ki so nosili brente za stiskalnico tei vsakokrat vrezali v palico, na katero so se pri nošnji upirali, znamenje, ko je kateri stresel sladke jagode na krnico. Z brentami so stopall za birači, jim šaljivo nagajali ter jih opozarjali češ, le natančno zbirajte jagode, ker le-te tečejo, V vinogradu mestnega sodnika Valentina d« Beurgo je bila trgatev v polnem teku. Že so stisnili cel koš, pripravljal se je že drugi in ia stiskalnice je tekla sladka rjava tckočina naravnost v klet v veliko kad, iz katere je udarjai ljudem v nos omamljiv vinski duh, znamenje, da je vinski sok sladek in bo kapljica močna. Veselje gospoda mestnega sodnika je bilo veliko, saj so bili obilno poplačani vsi izdatni stroški. Da bi svoje veselje delil z drugimi, }e povabil v svoj vinograd znance in prijatelje. Ker ja bil grof Tatenbah doma, je povabil tudi njega z njegovo soprogo. Ker se je isti dan grof Thurn vrnil z Dunaja ter se je zglasil pri svojem prijatelju Tatenbahu, ga je ta vzel s seboj k mestnemu aodniku, da se udeležl veselia. Med povabljenimi gostl je tudi bil mestni pisar Koder s svojo hčerko Moniko, ki je pomagala gospej sodnikovi pri pripravljanju jedil, ker ta ni mogla sama biti povsod. Grof Thurn se je kaj razveselil, ker je upal dobiti ugodno priliko, da se seznani z Moniko. In to se mu je tudi posrečilo. Že takoj ob prihodu, ko je hišni gospodar predstavil odliCnim gostom svoje prijatelje, je grof Thurn spregovoril nekaj laskavih besed z Moniko, ki je takoj zardela v obraz, saj tolike prijaznosti visokega plemenitaša ona kot hči uradnika ni pričakovala. Sramežljivo je povesila oči in si skoraj ni upala pogledati grofu v obraz. Grof je bil lep mož ter je tudi znal sladko govoriti, da so njegove besede našle kaj lahko pot do ienskega srca. Monika tudi ni bila brez zanimanja za grofa. Odkar ga je videla pri birmi v cerkvi in pozneje večkrat na ulici, so njene misli večkrat uhajale k njemu, če tudi si je morala reči, da je vendar nesmisel, se pečati s takimi mislimi. A ženska je žcnaka in že Eva v raju ni bila paočna dovolj, da bi se ustavljala skušnjavam. Tekom večera je grof Thurn našel priložnost, da |f J« približal Moniki. Ko se je zaCel ples, ni se dol- go pomišljal, marveč se je kmalu pomeSal med plesalce, kar so smatrali meščani za veliko čast. Če bi pa vedeli, posebno Monikin oče, kaj je bil pravi vzrok, bi gotovo sodili drugače, oče pa bi Moniko s plesa umaknil. Toda bilo je ravno nasprotno. O5e Koder Je bil prepošten, da bi mogel o plemenitaSu misliti kaj slabega, §e celo ponosen je bil, da je plesal grof Thurn skoraj izključno z njegovo hčerko in se ž njo prijazno razgovarjal. Minula je trgatev in veselica. Gostje so se razšli, tudi grof Tatenbah in Thurn, ki se je prav srčno poslovil od Monike, sta zapustila veselo družbo. Ko sta prišla domov, odložila plašče ter sedla k mizi, je grof Thurn veselo razpoložen rekel: »Tatenbah, jaz sem vesel in srečen, vedno ti ostanem hvaležen, ker si me vzel seboj na ta večer.« »No, kaj pa je posebnega v družbi teh ljudi,« odvrne malomarno Tatenbah, »kar se mene tiče, bi ne bil Sel, v sedanjih prilikah pa smatram za potrebno, da idem med nje, ker se bliža čas.« »Kakšen čas, kaj hočeš s tem reči,« vpraša grof Thurn. »Velike stvari se pripravljajo, tl pa seveda imaš vse druge misli. Meni se celo zdl, da si pregloboko pogledal ne samo v kozarec, ampak tudi v lepe Monikine oči,« »Da, da, uganil si,« pritrdi živaiino grof Thurn, »lepšega dekleta na svetu ni, kakor je pisarjeva hči, presrečen som, da sem ]o spoznal,« »Se li s tem .zadovoljiš,« vpraša porogljivo Tatenbah, »poznam te -namreč od druge strani.« »Seve, seve, dragi, to se razume, da ne bom samo gledal lepe golobice, biti mora moja, celo moja.« »To je tvoja stvar, saj si v tem strokovnjak,« odvrne grof Tatenbah zbadljivo. »Je res, toda v tem služaju ne vem, kje in kako bi se lotil, ker sem v tem mestu več ali manj tujec; pomagati mi torej moraš ti.« »Ha, ha, ta je dobra, to bi bilo romantično, ko bi ti jaz moral pomagati loviti golobico. Na- redi to sam, za me bi to v sedanjih prilikah bilo prenevarno.« »Zakaj,« vpraša grof Thurn hlastno. »Jaz rabim sedaj Ijudi za svoje namene. in ti so v resnici daiekosežni.« »Kak?no je to namifravanje, povej mi vse.« 'rc^e Pr°f Thnrn ter primakne svoj stol bližje k i svoiemu fiostitelJU* »Prišel je pravi čas, da se o tem pogovoriva,« odvrne grof Tatenbah z bolj tihim glasom, »mislil sem o tem že večkrat s teboj govoriti, danes ]• najlepša prilika, zato . . .« »Radoveden sem, kaj mi imaš povedati,« poseže vmes grof Thurn. »Stvar je važna, a tudi nevarna. Zato ml prisezi že v naprej, da o tem molčiš, ako ne stopiS z menoj v zvezo.« »Prisežem, pa zahtevam protiuslugo, da pomagaš tudi ti meni,« odvrne grof Thurn, dvlgne tri prste desne roke, nato pa seže grofu Taten« bahu v roko. »Torej velja, sedaj pa poslušaj,« reče grof Tatenbah tajinstveno. Razložil je vse, kaj nameravajo ogrski ter brvatski plemenitaši, uporabljajoč nezadovol}nost, ki vlada med ljudstvom in stanovi zaradt ravnanja dunajskega dvora. Razodel je V splošnem, kašne načrte iiiiajo in kako jih hočejo izvesti. Pokazal je prijatelju tudi listino, * katero se je zavezal biti zarotnikom zvest. Grof Thurn je gledal nckaj časa, kakor da bl izpočetka vscea ne razumel, se pogladil po t*l% nato pa je rekel: