^UREDNliir VO GLASILA ..v AGISU« — IZHAJA TEDENSKO 17 3 o april 1986 Leto izdaje: II RAZISKOVALNA SKUPNOST V CELOTI PODPIRA NAŠI RAZVOJNA PRIZADEVANJA ■orez razvoj: a m razvojnega kadra ni možnega napredka0 Tega se še po-seLej zavedajo pri raziskovalni skupnosti Ptuj, kar potrjujejo' dosedanja prizadevanja. Da bo tako tudi v bodoče, dokazuje program dela Raziskovalne skupnosti za letošnje leto. Ena pomembnih funkcij raziskovalne skupnosti je sofinanciranje aplikativnih raziskovalnih nalon; Ptujskim delovnim organizacijam, V letošnjem programu dela razisko-valne skupnosti "najdemo" tudi sedem razvojnih nalog naše delovne organizacije , Ne le zaradi tega, temveč fcaradi splošne predstavitve dela raziskovalne skupnosti objavljamo zapis s skupščine raziskovalne skupnosti, ki je bila v sredo, 2, aprila, Ra tej skupščini je med drugim bil potrjen program dela skupnosti v letu 1986 in ocena delovanja delegatskega sistema v obdobju 1982-1986, ki ju v malenkost skrajšani obliki objavljamo, Reto 1986 je.prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Skupnost v tem letu vključuje nove naloge kot je program skupnih raziskovalnih potreb (Raziskave pomembne za občino kot celoto) in sofinanciranje podiplomskih, magistrskih nalog in.doktorskih disertacij, Program razvojno raziskovalnih nalog v OZD, pospeševanje inovacijske dejavnosti in popula-Rizacija znanosti med mladino ostajajo tudi v obdobju 1936-1990 temeljne naloge skupnosti„ V letu.1986 se bodo izvajale raziskave, ki so navedene in ovrednotene v prilogi, Izvajanje navedenih nalog spremlja svet za razvoj, plan in svobodno Menjavo dela ter enkrat letno poroča skupščini. Ra področju pos-peševanja inovacijske dejavnosti bodo organizirana strokovna posvetovanja, Dan inovatorjev, podelitev nagrad najuspešnejšim inovatorjem ter spremljanje inovativne dejavnosti v OZD v občini, V okviru kluba mladih raziskovalcev bo skupnost sofinancirala raziska-ve v osnovnih in srednjih šolah ter skrbela za njih objavo, R skladu s pravilnikom je razpis za sofinanciranje podiplomskih, magistrskih nalog in doktorskih dizertacij odprt vse leto. Možnost prijave pa imajo vsi zaposleni na območju občine Ptuj, Skupnost bo zagotavljala sredstva za materialne stroške naloge (razmnoževanje, tisk) Ro višine 50 % predvidenih stroškov. 0 Skupnost zagotavlja tudi srdstva za skupni program, ki se izvaja v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije, Gre za medrepubliško in mednarodno sodelovanje, usmerjanje znanstvene publicistike, informactike in sestankov, prenos raziskovalnih rezultatov v prale so in usmerjanje razvoja raziskovalnih kadrov. Skupščina in njeni organi bodo skrbeli za uresničevanje dogovorjenih nalog, za izvajanje delegatskega sistema, za utrjevanje družbene vloge raziskovalnega in inventivnega dela, spremljali sprejeta stališča in sklepe in se pri svojem delu povezovali z organi družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami v občini in širše, Aplikativne in razvojne raziskave v OZD v letu 1986 Naslov naloge 1, Razvoj filtrirne naprave strupenih plinov 2, Razvoj elektronskega tahografa 5, Raz-rvoj nove generacije se- trebnih za dimenzioniranje dinamično ob r era en, vzmeti zkotl, toplotnih izmenjevalcev 6= Razvoj in uvajanje nove tehnologije izdelave sedal in naslonov Nosi- lec Predrač, vrednost Delež skupno: znesek AGIS 5,500,000 1,500,000 AGIS 20,000,000 2,000,000 AGIS 18,000,000 2,000,000 AGIS 8,000,000 500,000 AGIS 15,000,000 1,000,000 AGIS 5,500,000 1,000.000 1 " 8,000,000 500.000 z uvajanjem fleksibilnih obdelovalnih sistemov V aplikativne in razvojne raziskave v OZD v letošnjem letu.je zajetih še več nalog, ki jih ne objavljamo zato, ker ne zadevajo direktno naše DO, čeprav so za naš skupni razvoj še kako pomembne, Ob tem je seveda pomembno povedati še- to, da pomeni pomoč raziskovalne.skupnosti. pri razvijanju programov v naši DO izdatno finančno injekcijo, hkrati pa seveda veliko obvezo, da bomo te programe izpeljali. Menimo, da je ocena delovanja delegatskega sistema v obdobju 1932-1986 resnična kritična ocena, ali odraz dejanskega stanja v vseh.sredinah in ne le v raziskovalnii skupnosti, in jo zato tudi v celoti objavljamo , Pri tem naj.zapišem še to, da pa so manj.kritično ocenili delovanje delegatskega sistema delegacije naše DO in konferenca delegacij KS Markovci, Zavrč in Cirkulane, ~ Če bi za tretji mandat delegatskih skupščin interesnih skupnosti družbenih dejavnosti iskali vzporednico v šolskem sistemu,.bi sedaj morali položiti zrelostni izpit. In nobenega dvoma ni, izpit, včasih smo mu rekli matura, ne bi naredili. Čeprav naj bi za tretji mandat veljale izkušnje in spoznanja prejšnjih dveh - slabe bi naj opustili, dobre pa uporabili za dograjevanje dele- .gajskega-, sistema, žal- tudi po dvanajstih letih ugotavljamo iste. slabosti ih težave,:če jih ni celo več. In včasih gre kar verjeti tistim, ki satr jvjejo, da je. bil prvi mandat še najboljši. Samoupravna interesna skupnost je oblika samoupravnih socialističnih odnosov in združevanja dela, ki zagotavlja zadovoljevanje skupnih potreb, ne:Več prek. države kot proračunsko administrativni odnos, ampak resnično samoupravljanje delavcev v združenem-delu, 0 delegatšcem sistemu pa vse prevečkrat razpravljamo kot o obliki in izgubljamo besede, papir, energijo in čas o ustreznosti posebnih, združenih, splošnih delegacij, konferencah delegacij, o ločenih zasedanjih zborov skupščin, o prepogostosti sej, o dolgih dnevnih redih, nerazumljivih gradivih ,,, Kot temelj in izhodišče za boljše delo pa bi nam morala biti vsebina, zakaj uveljavljanje svobodne menjave dela terja drugačne odnose, ki jih včasih bolj, v2asih manj•uspešno uresničujemo v SIS kot dogovorjeni obliki za neposredni vpliv, za odločanje o dogajanjih v družbenih dejavnostih, SIS so sestavni del združenega dela, eden od elementov celovitega razvoja naše iružbe. Ko bomo resnično drjeli vsebino, ta odnos medsebojne odgovornosti za samoupravno določanje skupnih ciljev, presojo rezultatov družbe-nih dejavnosti in soodločanja pri delitvi družbenega dohodka, se bo oblika za uresničevanje tega odnosa več ali manj sama oblikovala. Opozoriti' velja, da se je opredeljevanje potreb in interesov, torej razprave o programih SIS družbenih dejavnosti, preveč razdrobilo, I111 tako 'listi, ki odloča, ne obvladuje celotne družbene reprodukcije. Prisiljen Se je.odločiti parcialno, v SIS, le redko širše npr, v zboru združenega Pela, V vseh teh letih delegatom nismo uspeli zagotoviti celovite informs čije, edina, stalna oblika obveščanja je še vedno skupščinsko gradivo in stČasno sredstva javnega obveščanja, Res je.tudi, da so delegati v skupščinah preobremenjeni z zadevami, ki dih sicer narekujejo obstoječi predpisi (npr, prispevna stopnja), vendar z resničnim odločanjem in dejanskim vpiivom nimajo nič skupnega, Tako .je vpliv d.elegatov danes zanemarljiv. Odločajo o programih, katerih, daloge, so;-posledica iz\rajanja zakonskih ddočil za-posamezna področ ja družbenih dejavnosti o višini sredstev zanje, ki jih običajno omeji iz-kršni svet, o prispevnih stopnjah, sprejemajo zaključne-račune in še bi lahko naštevali formalnosti, ki jim pravimo samoupravno odločanje, Na vprašanja o razvojni politiki, pogojih uresničevanja svobodne menjave dela, spremljanja kakovosti uresničevanjas programov, delegati nimajo °istvenega vpliva, v večini okolij so delegacije prepuščene same sebi. Čeprav so za svoje delo odgovorne OZD in KS, ki so jih izvolile, le—te niso kaj dosti za— .ihteresirane kaj in kako delajo njihove delegacije. Raziskovalna skupnost je enkrat v tem mandatu obvestila in povprašala za vzrok vse vodilne delavce in družbenopolitične organizacije OZD in KS, katerih delegati se niso udeležili ene od sej skupščin. Kot je bilo pričakovati, ni bilo nobenega odgovora. Komu je torej delegat odgovoren? To je le nekaj vzrokov, ki pogojujejo nizko udeležbo delegatov na sejah skupščin, njihovih organov. Največkrat se kot^predlagatelj gradiv na -skupščinah pojavljajo organi skupščin, potem še republiške SIS, družbeno Politična skupnost, izvajalci. Nismo pa zabeležili niti ene pobude dele-Sscij, ki bi zahtevala obravnavo določenega problema kot samostojne^toc-ke dnevnega reda. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in pristoj-■S-Oga upravnega organa so se sej skupščin udeleževali le izjemoma, Skupna komisija za delegatski sistem je v obravnavanem obdobju pripravila dvoje poročil: Nekaj skupnih ugotovitev o delovanju delegatskega Sistema (1982) in Ugotovitve o delovanju delegacij povzete iz vprašalnikov o delu delegacij in konference delegacij, V prvem poročilu je bilo izvajanje delegatskoga sistema predstavljeno skozi spremembe v obli— kovanju delegacij^ .konference delegacij, delegatskih mest v skupščinah v primerjavi s prejšnjima dvema mandatoma. Torej z vidika statističnih po-d.atkov (število sej, udeležba na sejah, število delegatskih vprašanj),ki jih je zbirala strokovna služba, V drugem poročilu so predstavile izvajanje delegatskega sistema delegacije oziroma konference delegacij same, V odgovorih na vprašalnik o njiLhovm delu so delegati opredelili težave, slabosti in predloge za boljše izvajanje delegatskega sistema. Teh slednjih je bilo zelo malo. Žal pa tudi z vprašalnikom ni bilo mogoče dobiti dejanskega stanja v delegacijah in jonferencah delegacij, ker je nanj odgovorilo le 15,21 % anketiranih. Je pa sam odziv na nezainteresiranostmi neodgovornosti ali nemoči delegacij in konference delegacij? V letu 1984- je želela komisija ppripraviti poročilo, ki bi predstavilo de' lo funkcionarjev posamezne skupnosti - njihove težave, predloge in možne rešitve za boljše izvajanje delegatskega sistema. Saj bi prav njihov prispevek bil dragoceno izhodišče za četrti mandat delegatskih skupščin. Tako poročilo na.j bi priravili predsedniki skupščin in zborov ter pred-g sedniki odborov. Od 55«tih je poročila pripravilo 8 funkcionarjev. Le-ti ugotavljajo, da prostora za dajanje pobud in predlogov skoraj ni. Gradivo pripravi strokovna služba največkrat na osnovi predpisov in zahtev pristojnega upravnega organa ali izvršnega sveta (srednjeročni in letni programi) in "maneverskega" prostora za drugačno odločitev ni. V skupščinah je vse preveč formalnega odločanja, kar slabi interes delegatov. Premalo se v razreševanje problemov vključujejo upravni organi. V skupščinah naj bi razpravljali in spremali le temeljne dokumente (samoupravni, splošni akti, srednjeročni in letni programi, usmeritve za nadaljnje del0' vse naloge okrog izvajanja programov, določanju in spreminjanju prispevne stopnje ter druge naloge pa prepustili oeganom skupščine, tudi ti so sestavljeni iz predstavnikov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Druz" benopolitične organizarije vse premalo upoštevajo SIS. Bednih stikov z delegacijami ni bilo, le občasni, medtem ko so bili stiki z izvajalci dokaj redni. Tr kaj lahko zapišemo, v zaključek? Če se je udeležba delegatov v zboru uporabnikov (izvajalski zbor je pomavadi sklepčen) v začetku! mandata kljub konferencam delegacijam v primerjavi z letom 1981, ko le-teh še ni bilo, dvignila, je: proti koncu mandata postajala sklepčnost skupščin vedno bolj problematična. Zagotoviti jo je bilo mogoče, kijub jpra-vočasno poslanemu gradivu, le s posebnimi telefoinskimi posredovanji. Kako kvalitetno je potem zasedala taka skupščina, najbrž ni potrebno izgubljati besed. Se vedno je nekaj delegacij, ki do konca mandata niso^ uspele ugotoviti h kateri konferenci sodijo, velika večina delegatov se vedno prihaja brez pooblastila, kar kaže na sicer tako znano resnico, da se delegacije in konference delegacij sploh ne sestajajo, delegati v pa v njihovem imenu zastopajo svoje, osebne interese. Tudi splošna družbena klima ima podcenjujoč odnos do delegatov za SIS in sklepi skupščin si le težko uveljavljajo. Kako torej razrešiti ta odnos med delavci materialčne proizvodnje in delavci družbenih dejavnosti - svobodna menjava dela? _ _ , Ta odnos, ki se uresničuje in usklajuje skozi delegatski sistem, zasnov na demokratični pravici slehernega posameznika, da v samoupravnih oblikah svojega okolja, od temeljne organizacije do krajevne skupnosti, voli svoje delegate, prek katerih lahko in mora neposredno vplivati in^odloc* ti o uresničevanju svojih lastnih interesov na vseh področjih družbenega življenja. Izhodišč in predlogov za boljše delo je bilo sprejetihže nic koliko. Tudi ni bilo" malo mnenj o tem, da se bodo_SIS-i ukinili. Mnogo tega razkriva Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoilravljanja. Vendar vsega ne gre metati v en koš. Zato je težko zapisati recept za uresničevanje delegatskega sistema, kljub vrsti ugotovitev in izkušenj. Mogoče le nekaj splošnih usmeritev: - družbeno-politične organizacije bi se morale bolj kot doslej zavzemati za to, da bi delegati odgovorno opravljali svoje naloge, redno'prihajali na seje, sodelovali pri oblikovanju stališč, dajali več pobud in predlogov ter zahtevali,, da se stališča in sklepi skupščin povsod dosledno upoštevajo; izobraževanje delegatov še vedno ni postalo stalna oblika dela z delegati; delegacijam kot neločljivim delom samouprave je treba zagotoviti enakopraven položaj v vseh okoljih in jim omogočiti, da bodo boljše obveščene, povezane z vsemi samoupravniami organi ter neposredno vključene 7 razreševanje in uresničevanje nalog na področju za katerega so bile izvoljene; funkcionarji skupščin skupnosti skupaj z delegati bi si morali prizadevati za take odnose, v katerih bodo lahko prišle pobude, zahteve, Potrebe in predlogi delegatov do polne veljave; Predsedstva skupščin bi morala program skupščin oblikgvati tako, da bi le-ti zajeli resnično vsa tista vprašanja, ki najbolj posredno vplivajo na delo in življenje delovnih ljudi in občanov na posameznem interesnem področju; 2a. uspešno izvrševanje delegatskih dolžnosti pa bi bilo nujno potrebno izpopolniti sistem informiranja v občini, gre predvsem za celovitost ir. uporabnost informacij, ki jih delegati potrebujejo, če hočejo uspee-ro spremljati dogajanja in se odgovorno odločati za najboljše možne rešitve l" ■ • ■Prepričani smo, da v tej oceni lahko najdemo vsak nekaj svojega, Pred-vsem pa lahko zaključimo, da je delegatski sistem sam po sebi dober, da običajno ali skoraj vedno zatajimo delegati, M | denaeja v skladu skupne porabe je tedno premalo številki glasila smo že poročali o seji delavskega sveta DO n' sy9er ° predlogu porabe sredstev skupne porabe. ¥ tej številki na ^uaijujemo z ostalimi točkami, te seje. ^tokratno sejo delavskega sveta DO velja ugotovitev, da so nam še uno ozki tozdovski interesi pred skupnimi. Ali pa, da se zatakne uri stv ?omem'bn:Lh stvareh ob tem pa gredo mimo nas življenjsko pomembne yari. Pred delegati je bilo tokrat (kot vedno) veliko predvsem pa govornega dela. a0prej so poslušali poslovno poročilo za leto 1985 nato pa Predlog ^ hega plana DO AG.CS za leto 1986, ki so ga tudi brez pripomb potrdili. 8e?e^ ni bila Praksa, da bi delavski svet poslušal poročilo o delu na-predstavnika v Beogradu, sedaj pa se je vodstvo odločilo za ta kora tat?2:'1Cfml ®ei?' .da le.mal° delegatov, ki so doslej imeli priliko spoz-tna -S 3 3111111 Problemi se srečuje naš predstavnik zato bi tudi v ^ uoce kazalo obravnavati takšna poročila. Za^S1^?0 Še imarno^sprejet samoupravni sporazum o združevanju sredstev sppt ? ipozarno zaščito, tokrat pa je razprava tekla o SaS o združevanju .nalcup Protipožarne opreme med DO AGIS in DO Sava Kranj, TOZD. Hi0rr, ~na 1 rug. Gre za nalcup sodobne protipožarne opreme s katero bo ^r^d0?eC1^°^S0 ProtiP°zarao zaščito in popolnejšo opremljenost IGD - i°‘ Za zdruzena sredstva bo nabavljena naslednja oprema: „ prodno vozilo TAM 60 T 5 Bg ^ dve gasilski prikolici S -^250 ^ Gasilski aparat prevozni 002 2 m pO kg Gasilski top prevozni 1600 l/min - mešalec pene 400 1 z opremo -• dve električni sireni ES - 80. Iz združenih sredstev se ho zagotovil tudi del sredstev za (garažo) prostor, namenjen za hrambo orodnega vozila, prikolic ter gasilskega topa. Ker . je protipožarna zaščita izredno pomembna pri varovanju družbenega premoženja in pa spoznanje, da je naš IG-D dokaj "skromno11 opremlj6, no, je vodilo delegate, da so predlog SaS sprejeli brez pripomb. b V TOZD Komerciala so pripravili nekaj aneksov k SaS z DO Sava, TOZD Gumama. V bistvu gre v vseh aneksih za določanje cene storitev za tekoče leto in pa spremembe plačilnih pogojev. Tu naj omenim, da bo montiran za TOZD Gumama v trafo postaji pri vhodu v TAI’, od koder se z električno energijo napaja AGIS in Gumama , števe« posebej za Gumarno. Gre za ugotavljanje dejanske porabe električne energije. Te dni se zaključuje tudi montaža števca porabe pare. Tako, da bo v bodoče odvrnjen vsak sum o dejanski porabi omenjenih virov energije (čisti računi - dobri prijatelji). Pri točki, ki govori o porabi razpoložljivih sredstev sklada skupne porabe pa se ^e prvič resno zataknilo. Pravzaprav se je zataknilo zato, ker imamo počitniške kapacitete razdrobljene po TOZD in bi naj združevali za vzdrževanje prikolic, kampiranje, zimovanje. To znaša na prik0" lico že približno 550.000 din na leto (35 starih miljnnov). Zataknilo pa se je tudi ob predlogu, da bi namesto nakupa dveh prikolic kupili nov apartman (predlagali delegati DSSS in Kom.). Dolgoročno gledano je apartma ali bungalov (nepremičnina) cenejše kljub večji začetni investiciji. Ob tem pa je seveda neprimerno udobnejše in pa seveda trajnejše. Nastala pa je tudi dilema ali je 10.000 din prispevih delavca^za 10 dni koriščenja prikolice dosti ali malo. Pri nas(žal3 oboje. Če gledamo stroške prikolic iz vidika izkoriščenosti je seveda , malo, če pa gledamo iz vidika, koliko dobimo v naši DO regresa zapletal oddih pa je seveda vsekakor dosti.Ob tem pa je seveda še eno vprašanje; to pa je? da se mi prepiramo o osnovnih stvareh letovanja takrat, ko tl že morali iti skoraj na morje. Prepričan sem, da bi ta in podobna vpra'' sanja odpadla, če bi počitniške kapacitete združili. Vsem zaposlenim ^ DO bi morali nuditi enake pogoje za letovanje. Kljub vsem tem vprašanjem pa je bil predlog odbora za družbeni standard (po večkratnem glasovanju) potrjen in kot je še uvodoma navedeno objavljen v prejšnji številki glasila. 0 ostalih točkah dnevnega reda bomo poročali v naslednji številki glasila. MALICA V PRIHODNJEM TEDNU 7.4. PONEDELJEK - kisla juha z mesom, kruh 8.4. TOREK 9.4. SREDA 10.4. ČETRTEK 11.4. PETEK - ocvrt mesni sir, solata, kruh - mleti zrezek, krompirjeva omaka, kruh - svinjska pečenka, riž, solata, kruh - pasulj, 1/2 krajnske, kruh Pridržujemo si pravico do spremembe jedilnika. \ DOBER TEK !