Poštnina plačana v gotovini
Stev. 275	V	Ljubljani,	sobota	30.	novembra	1940	Leto	V
Strah pred novim klanjem v Romuniji
Nemška in romunska vo ska sta zasedli okolico Bukarešte - Dozdaj je bilo pobitih 2000 I udi - Vlada le morala preklicati vse ukrepe prot morečem - 150.000 leg onsr.ev na pogrebu Codreana
Bukarešta, 30. novembra, m. United Press poroča: Tri romunske divizije so včeraj zasedle vso okolico romunske prestolnice, skupno z močnimi oddelki nemških čet zaradi vzdrževanja reda in miru. Ni še poročil o kakih novih žrtvah, ki bi jih bili poiskali člani Železne garde med svojimi političnimi nasprotniki iz prejšnjih časov. Prevladuje prepričanje, da bo danes prišla bodisi pred, med ali po pogrebu posmrtnih ostankov po kojnega voditelja Železne garde Cornelija Codreana, do večjih pokoljev, kajti geslo nekaterih zagrizenih članov Železne garde je »Popolno maščevanje«.
Poročajo, da je vrhovni poveljnik nemške vojske maršal Keitel brzojavil generalu Antone-scu, da je nemška vojska pripravljena priti vladi na pomoč za vzdrževanje reda, če bo to potrebno. Na pogreb Cornelija Codreana je v Bukarešto dopotovalo okoli 150.000 članov Železne garde, zaradi česar je položaj nadvse kočljiv.
Budimpešta, 30 novembra, m. United Press: Po poročilih, ki so jih dobili madžarski krogi, so dani romunske Železne garde v zadnjih treh dneh pobili okoli 2000 ljudi, v glavnem Judov, po vsej Romuniji. Glavno središče nemirov je mesto Plo-esti, kjer mislijo, da je bilo ubitih okoli 200 Judov, pristašev levice. V Ploesti je prišel tudi sam vodja Žel. garde Horia Sima, da bi obnovil red. Člani Železne garde so snoči zasedli tudi judovsko
mestno četrt v Galcu. Več ljudi so pri tem ubili.
Voditelj države general Antonescu ima dan in noč posvetovanja z vojaškimi poveljniki in z vodtelji Železne garde. Antonescu je opozoril Železno gardo, naj ne nadaljuje z nemiri, ker bi to utegnilo imeti najhujše posledice za vso Romunijo.
General Antonescu namrava sprejeti v vlado nekaj generalo in sestaviti vojaško vlado. Razni ukrepi, ki jih je izdal zaradi krvatih dogodkov v četrtek, so začasno preklicani, ker jih proti morilcem v Žilavi niso mogli izvajati. Vladi manjka za tak nastop potrebna avtoriteta. Zaradi tega po-
manjkanja jih tudi v bodoče ne bi bilo moči izvajati in so bili zato dejansko preklicani.
Upravitelj države, general Antonescu, je včeraj zopet sprejel poveljnike armadnih zborov, ki so mu zagotovili vdanost in zvestobo armade. Vojska bo podpirala njegovo vlado pri delu proti povzročiteljem neredov.
Bukarešta 30. novembra, m. United Press: Na tukajšnjih uradnih mestih zanikajo govorice, da bi bile nove nemške čete prispele v Romunijo, ter pravijo, da »nobeni novi oddelki nemških čet niso prispeli v Romunijo in v Bukarešto v zvezi s sedanjim položajem v državi«.
Grško ljudstvo zbira pomoč za obrambo domovine
Belgrad, 29. novembra. O bojih, ki so se danes odigrali na grško-italijanskem bojišču, poročajo iz Djevdjelije, da so včeraj Grki napredovali uspešno in oprezno na V6ej fronti. Letalstvo je uspešno sodelovalo s pehoto. Pobuda za zbiranje oblek za grške vojake se vedno bolj širi po vsej Grčiji. Današnje grško časopisje je objavilo proglas osrednje uprave grške nacionalne mladine v
Zancmiv govor v madžarski poslanski zbornici:
Združena Jugoslavija in Madžarska - evropska velesila
Budimpešta, 30. nov. m. Pri razpravi o proračunskem predlogu za zunanje ministrstvo, se je snoči priglasil za besedo poslanec Szilinsky. Govoril je med drugim 0 jugoslovansko-madžarskem Prijateljstvu ter je poudaril, da pri tem prijateljstvu sodeluje ves madžarski narod z vso svojo dušo. Na te besede je vsa poslanska zbornica začela ploskati. Poslanec Szilinsky je potem dejal, da so se v preteklosti z ene in druge strani delale velike napake, toda to je treba prepustiti preteklosti. Prijateljstvo med obema državama je znova oživelo. Obe ljudstvi, ki živita v podonavski kotlini, nista zaslužili suženjstva. Ti ljudstvi sta do-
slej ohranili svoj neodvisnost. Trideset milijonov združenih Madžarov in Jugoslovanov predstavlja zelo pomembno silo. Če pa se pri tem računa ne samo število, temveč tudi kakovost, tedaj lahko rečemo, da se trideset milijonov mirno lahko pomnoži s tri ter v tem primeru 30 milijonov Madžarov in Jugoslovanov predstavlja veliko evropsko silo.
Svoj govor je omenjeni poslanec končal s prošnjo na madžarsko vlado in jugoslovanske prijatelje, naj iskreno skušajo najti pot brez prikritih namenov
Nova prizadevanja Nemčije in Italije pri Franciji in Španiji
Budimpešta, 30. nov. m. Madžarski diplomatski *rogi mislijo, da se bo diplomatska delavnost Nemčije v najkrajšem času nadaljevala. Zdi se, da bo j® diplomatska delavnost usmerjena proti zahodni Evropi, ker položaj na Balkanu za zdaj ni ugoden.
Mislijo pri tem na skorajšnje složno sodelo-
vanje med Francijo in Nemčijo. »Maggyar Orszagc ugotavlja, da v tej smeri med Nemčijo in Francijo že dalj časa potekajo važni razgovori. Istočasno z začetkom nove nemške diplomatske delavnosti pa pričakujejo tudi važnih razgovorov med Španijo in Italijo.
Včeraj podnevi je bilo sestreljenih 5 nemških bombnikov. Angleži so izgubili dve letali, oba pilota sta se rešila.
Nemci dan za dnem obstreljujejo Dover, a zadetki niso točni.
V pomorskem spopadu v Rokavskem zalivu so bili sovražnikovi rušilci poškodovani. Zadet je bil en naš rušilec.
Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo:
Nemci nad Londonom in okolico, Angleži tretjič nad Kolnom in Bremenom
Berlin, 29. novembra. DNB: Nemško vrhovno Poveljstvo poroča snoči: Nemški rušilci so izvedli naPad na zahodnem izhodu iz Rokavskega preliva
V neposredni bližini angleške obale. Pri tej priliki le prišlo do spopada z angleškimi rušilci. Torpedirana sta bila dva sovražnikova rušilca. Drugi nemški rušilci so potopili ob južni angleški obali dve ladji od 9000 ton in 3000 ton ter dve manjši sovražni ladji. V noči med 27. in 28. novembrom je letalstvo nadaljevalo z napadi na važne vojaške objekte v Londonu in okolici. Napadi so se nadaljevali tudi včeraj. Povzročeni so bili močni požari in eksplozije. V noči med 28. in 29. novembrom so močni oddelki izvršili koncentrične napade na mesto in pristaniške naprave v Plymouihu ter povzročili več močnih eksplozij in več večjih in manjših požarov. Razen tega so bile uspešno bombardirane železniške in industrijske naprave nekega drugega velemesta na Škotskem. Daljnostrelne baterije kopenske vojske in mornarice so včeraj napadle sovražnikove ladje in druge vojaške objekte v Doveru. V noči med 28. in 29. novembrom je več britanskih letal metalo eksplozivne in ža-žigalne bombe na kraje severne in zahodne Nemčije.
Nekaj hiš je precej poškodovanih. Požari pa so bili hitro pogaseni. Neka bomba je zadela tudi rezervno bolnišnico. Včerajšnje sovražnikove izgube so znašale 13 letal, od katerih jih je bilo 12 sestreljenih v letalskih spopadih, eno pa je sestrelilo Protiletalsko topništvo, štiri naša letala se niso vmila.	_ ,	,
London, 30. novembra, o. Reuter. Angleški napadi so bili snoči izvedeni v glavnem na Bremen,
K 61 n, več letališč in na pomorska oporišča v zasedenem ozemlju.
Predvčerajšnjim so angleška letala silovito bombardirala Dtisseldorf in Manheim, kjer so bile razdejane in zažgane razne industrijske in Prometne naprave, ter baltsko pristanišče Stettin, kjer so bile zažgane čistilnice petroleja in poškodovane velike ladjedelnice za podmornice.
Snočnji nemški napad na Anglijo je bil v glavnem usmerjen na London. Bili pa so napadi •udi na jugu, vzhodu in severozahodu Anglije.
V Londonu je bilo porušenih več hiš in smrtnih žrtev je bilo tudi precej. Požare na več mestih v londonskih okrajih so gasilci do zore obvladali.
V drugih mestih Anglije tvarna škoda ni bila velika in tudi žrtev ni mnogo.
Novi podatki o pomorski b tki pri Sardiniji
London, 30. nov. o. Reuter. V pomorski bitk*
Sri Sardiniji je poškodovana samo ena angleška ojna ladja. Od granat in letalskih napadov pa so bile poškodovane sledeče italijanske ladje: 35.000 tonska bojna ladja vrste »littorio« (najbrž »Vittorio Veneto), tri križarke in dva rušilca. V zadnjih dveh tednih so Angleži poškodovali Italijanom štiri največje bojne ladje, pet križark in dva rušilca.
Vsi hoče o mir na Balkanu
Sofija, 30 nov. m. Bolgarsko časopisje obširno piše o sedanjem političnem položaju v posameznih balkanskih državah. Med drugim povdarja 6pet, da niti Italija in Nemčija, niti Rusija ne žele, da bi se vojno področje razširilo turfi na Balkan. Taiko piše časopis »Mir«, da bo Bolgarija nadaljevala s svojo politiko miru na Balkanu, ker je prepričana, da je takšna politika v 6edanjcm trenutku najbolj na mestu.
Zahvala Bitol a knezu namestniku
Belgrad, 30. nov. m. V Belgrad je prispelo posebno zastopstvo iz Bitolja pod vodstvom tamkajšnjega župana Vlade Rizeviča in senatorja Jovana Altiparmaitoviča. Zastopstvo je bilo sprejeto tudi pri dvornem maršalu g. Antiču, ki ga je naprosilo, naj sporoči knezu namestniku Pavlu čustva bitolj-skih meščanov ter jim sporoči zahvalo za dar, ki ' ga je knez namestnik poklonil Bitoljčanom, priza-) detim po bombardiranju.
Atenah, s katerim poziva grško mladino, da 2. december posveti zbiranju tople obleke in perila za grške vojake, ki se borijo na planinskih masivih Albanije v viharju, dežju in snegu. Prav tako se širi po Grčiji gibanje za denarno pomoč pri nabavi vojnih potrebščin. Tako je neka zavarovalna družba doslej zbrala 7,500.000 drahem in 500 toplih odej za vojake. Uradniki te zavarovalne družbe so med seboj zbrali tudi 20.720 drahem za vojaške potrebe. Poleg tega so zbrali 32.312 drahem za zgraditev nove vojne ladje, ki se bo imenovala »Nova Hela« namesto potopljene ladje »Hele«. Časnikarsko društvo v Atenah je zbralo 1 milijon drahem. Železničarsko društvo v severni Grčiji in Trakiji je sklenilo, da vsak železničar žrtvuje enodnevno plačo kot svoj doprinos za vojne potrebe. Predsednik vlade Metaxas je izrazil svojo zahvalo časnikarskemu in železničarskemu društvu za to pomoč. Danes je bila objavljena naredba šefa solunske policije, da se v dveh dneh izroči policijskim oblastem vse orožje vojaškega značaja, ki ga imajo zasebniki. Semkaj spada tudi orožje, ki ga hranijo družine kot spomin.
Nekje v Italiji, 29. novembra. Stefani 175. uradno italijansko vojno poročilo pravi: Na grškem bojišču so izvedle divizije »Ferrara«, »Siena« in »Cen-tauro«, katere pripadajo 11. armadi, včeraj protinapad in strle vsak poskus sovražnikovega pronicanja v naše postojanke. Na bojišču 9. armade ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Okrog 300 naših letal je bombardiralo središča in ceste ter pogostokrat zadelo objekte blizu Erzekija in Solikija in povzročilo eksplozije ter požare. V Erzekiju je nastal požar v skladišču tekočega goriva. Med letalskim spopadom so bila zbita štiri sovražnikova letala. Dve naši letali se nista vrnili. Na bojišču devete armade je naše protiletalsko topništvo zbilo dve letali, nek drug bombnik pa se je spustil v strugo reke Devoi. Posadka enega častnika in dveh podčastnikov je bila ujeta. Drugi letalski oddelki so bombardirali objekte na Krfu. V tem oporišču so 28. t. m. naše pomorske enote iz majhne razdalje dalj časa bombardirale vojaške naprave. Z očitnimi uničevalnimi rezultati so bile zadete baterije San Salvasan, nekatere druge obrambne naprave, vojašnica in podobno. Sovražnik je odgovarjal, vendar ni imel uspeha. Naše enote niso utrpele nobene škode.
Atene, 30. nov. o. Atenska agencija: Uradno poročilo grškega glavnega štaba za 29. november se glasi:
Na raznih točkah bojišča je prišlo do bojev, ki so imeli za posledico, da so grške čete zavzele nove postojanke na albanskem ozemlju, zlasti severno od Konispolisa. Grško letalstvo je izvedlo ogledniške polete nad sovražnikovimi, postojankami. Italijanska letala so obstreljevala nekatere točke na bojišču ter mesta ob Epiru, Kefaloniji, na Zantu in na Peloponezu.
V	jugovzhodni Albaniji se nahajajo grške postojanke pred Argirokastrom. Vesti o zavzetju Argirokastra, ki so snoči krožile, do sedaj še niso uradno potrjene. Angleška letala so bombardirala pristanišče Santi (juaranta, Drač in vojaške objekte v Elbasanu. V dveh dneh so sestrelili 10 italijanskih letal, sami pa so izgubili dve lovski letali. Od teh letal je bilo sestreljenih v četrtek sedem. Angleška letala so tudi preprečila italijanskim rušilcem nadaljnje obstreljevanje otoka Krfa. Itali-
i'anska letala pa so bombardirala vasi in mesta v :piru, otok Krf, mesto Luka, Kefalonijo in zahodno obalo Grčije. Nobene škode niso povzročila na vojaških objektiv.
Vstopnice za novinarski koncert 6e prodajajo pri blagajni kina Union danes od pol 11 do 12 dopoldne ir. od 3 do 6 popoldne, jutri, v nedeljo pa od pol 10 do 12 dopoldne in popoldne od 2 naprej do koncerta. Najkasneje do jutri opoldne naj dvignejo vstopnice tudi oni, ki jih imajo rezervirane. Koncert bo v nedeljo ob 8 v veliki unionski dvorani. Vce program ho absolvirala kompletna Ljubljanska filharmonija pod vodstvom dirigenta Ši-janca s sodelovanjem rektorja Glasbene akademije Trosta. Na programu so simfonična dela Arniča in Škerjanca ter Dvofaka in Čajkovskega.
Decembrske pokojnine. Dne 1. decembra bomo kljub nedelji in državnemu prazniku dostavljali pokojnine, ker bi drugače dostavljači v ponedeljek, ko se nabere tvarine od dveh dni, dostavo težko zmogli. Zato vljudno prosimo upokojence, naj v nedeljo, 1. decembra, počakajo dostavljalca doma, da ne bodo prinašali nedostavljenega denarja in nakaznic pošti nazaj ter ji s tem povzročali nepotrebno delo in spravljali dostavljalce v nevarnost za pogreške pri manipulaciji z denarjem. — Uprava pošte Ljubljana 1.
Zaradi narodnega praznika, ki je hkratu tudi novinarski praznik bo prihodnja številka našega lista izšla šele v ponedeljek, 2. dec. opoldne!
Vesti 30. novembra
Potovanje nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa na Norveško, razlagajo v angleških krogih kot znamenje, da je nezadovoljstvo na Norveškem zelo veliko, o čemer priča tudi nedavni atentat na železniško progo med Oslom in Bergenom. Obisk nemškega propagandnega ministra naj pomiri duhove in pridobi Norvežane za sodelovanje z Nemčijo.
Pogreba umorjenega voditelja romunske Železn garde, Codreana in njegovih tovarišev, se bosta udeležila tudi vodja nemške mladine von Schirach ter vodja Nemcev v tujini Bohle. Verjetno je, da ima njun obisk v Romuniji še kak drugi namen.
Predsednik turške republike Ineni je včeraj imel uro dolg posvet z nemškim poslanikom Pape-nom. Navzoč je bil tudi turški zunanji minister Saradzoglu. Zdi se, da je von Papen prinesel turški vladi pomirljive nemške predloge za gosjjodarsko in drugo sodelovanje. Namen teh predlogov je seveda odtrgati Turčijo iz angleškega zavezništva.
Vlada zasedene Kitajske in japonska vlada bosta danes podpisali sporazum o uvedbi novega reda v Aziji, kakor si ga zamišljajo Japonci. JajMinci priznavajo zasedeni Kitajski neodvisnost pod svojo oblastjo, zasedena Kitajska pa daje Japoncem pravico do jjomorskih oporišč. Sporazum določa 6kupen boj komunizmu v vseh oblikah, gospodarsko sodelovanje ter prijateljstvo Japonska se bo obvezala, da bo dve leti po sklepu miru umaknila svoje čete s kitajskega ozemlja Za vojno gospodarstvo vsake države so važna naslednja dejstva: število in oprava vojaštva, obseg razpoložljivih človeških in gospodarskih sil, zaloge surovin ter zagotovitev preskrbe z zadostnimi prevoznimi sredstvi, je govoril včeraj v Berlinu general Thomas, načelnik nemškega urada za oboroževanje in za vojno gospodarstvo.
Turški vrhovni vojni svet je včeraj imel sejo, na kateri so razpravljali o dosedanjih in o no vib obrambnih ukrepih.
Italijanske pomorske sile so spet pokazale, da so vedno pripravljene na napad in da so sposobne sovražniku zadati najhujše udarce. Angleži morajo varovati svoje prevoze na Sredozemlju z najmočnejšimi ladjami, pa se vseeno ne morejo braniti pred napadi italijanskega letalstva in mornarice, piše nemški tisk, kakor poroča agencija Stefani. Protinapadi treh italijanskih divizij na grškem bojišču nedvomno pomenijo uvod v splošen napad, ki gotovo ne bo prepozen. Protinapad v Grčiji bo izpopolnil italijanske uspehe, ki so bili doseženi na morju, južno od Sicilije, sodi italijanski general Cabbiati v tržaškem »Piecolu«.
Siloviti nemški letalski napadi na fiosamezna angleška mesta naj bi skušali odvrniti angleško vojno pozornost s Sredozemskega morja in tako pomagati Italiji, na katero so se in se še bolj bodo Angleži spravili z vso silo in skušali uničiti italijansko brodovje, z letalskimi napadi splašiti prebivalstvo ter se potem kje izkrcati, če bi se jim to posrečilo, bi bila Italija iz vojne izločena. Vse hujši nemški napadi na Anglijo naj to preprečijo — sodi »Newyork Sun«.
Nova ameriška vojska ima 18 divizij novih rekrutov že v vojašnicah. Ti rekruti so bili poklicani po novem zakonu o splošni vojaški obveznosti.
Francosko prebivalstvo v Siriji je vse naklonjeno gibanju generala de Gaullea, je izjavil generalov pomočnik general Catroux, kateremu je general de Gaulle izročil skrb za svojo stvar na Bližnjem Vzhodu.
Trgovinski minister dr. Andrcs je včeraj sprejel novega sovjetskega trgovinskega zastopnika v Belgradu Martinova in se z njim razgovarjal o začetku trgovske izmenjave med Jugoslavijo in Sovjeti. O kaki trgovini med obema državama navzlic vsemu začetnemu zatrjevanju še ni duha ne sluha, čeprav so pretekli že lepi časi, od kar se je začelo novo razmerje s Sovjeti.
Angleške oblasti si hudo prizadevajo, da bi skrile premikanje angleškega bojnega brodovja. Listi v Gibraltarju ne smejo več prinašali imen ladij, ki priplovejo v luko ali odplovej iz nje. To je nov dokaz angleške slabost; na Sredozemskem morju, sodi italijanski tisk spričo omenjenih varnostnih odredb, ki so v vojskujočih se državah pač razumljive.
V	italijanskih uradnih krogih znova zavračajo vsa poročila o tem, da bi bil načelnik italijanskega generalnega štaba maršal Badoglio sam prišel v Albanijo preurejovat italijanske vojne sile in da bi bil on prevzel vrhovno poveljstvo. Po zatrdilu agencije Stefani, je vrhovni poveljnik italijanske vojske v Albaniji general Soddu, ta je bil imenovan na to mesto takoj, ko so se začeli italijanski strn-tegični umiki. General Soddu je bil včeraj povišan za armadnega generala.
Kitajski zarotniki so pognali na progi med Šanghajem in Nankingom v zrak japonski urade' vlak. s katerim so se vozili v Nanking uradni japonski zastopniki, da bi se udeležili slovesnosti ob imenovanju Vangčingveja za predsednika japonske vlade na Kitajskem. Prošnji grške vlade za nakup vojnega materiala v Združenih državah ho do določene mere ustreženo, je izjavil namestnik ameriškega zunanjega ministra Sumner Wellas. Letala in orožje bodo v Združenih državah kupili za svojo domovino bogati Grki, ki žive v Ameriki.
3Kinn Matica najzanimivejši velefilm sezone
iiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii pod zastavo svobode
št. 22-41
Ob 16., 10. in 21.
Istočasno predvajamo film o odkritju spomenika Kralja Aleksandru I. v Ljubljani
'(Virginia City) Iznajburnejše dobe ameriške zgodovine. Povest o silni ljubezni dveh mladih ljudj. Nenadkriljivi Errol Flynn in Miriam Hopkins. Warnes Bros produkt
1 občnega zbora trgovskih sotrudnikov:
Trgovci pristali na draginjske doklade svojim nameščencem
Ljubljana, 30. nov.
Včeraj zvečer je organizacija trgovskih nameščencev podala v Trgovskem domu svoj vsakoletni obračun, ki pa je bil letos precej boljši kakor pa druga leta. Na občni zbor je prišlo nekaj nad sto članov, kar pa še nikakor ne predstavlja moči, ki jo trgovski nameščenci imajo. Zborovalce je kot predsednik pozdravil g. Sitar. Tudi tajniško poročilo je podal g. Sitar, iz čigar poročila Dosnemamo sledeče:	Organizacija se je borila
med letom z izrednimi razmerami, ki so na splošno vladale po svetu. Uredili smo vsaj delno vprašanje delovnega časa in dosegli 8 urni delovnik. Ta vprašanja še nista dokončno rešena. Pokojninsko zavarovanje pri Pok. zavodu smo trgovski so-trudniki dosegli s pomočjo vseh tovariških name-ščenskih organizacij, in to je naš največji letošnji uspeh. Istočasno, ko smo vodili borbo za pokojninsko zavarovanje, pa smo posvetili največjo skrb tudi plačam trgovskih sotrudnikov. Leta 1039 je plača nekako še zadostovala, zaradi draginje pa je postala občutno premajhna. Stanje je l>ostalo nevzdržno. Na to stanje smo opozorili oblasti in delodajalce. Končno je le prišla uredba, ki določa minimalno mezdo tudi sotrudnikom In sicer 1.150 din. To je že uspeh, če primerjamo plače z onimi iz leta 1939. Z dosego minimalnih plač pa smo istočasno vodili tudi akcijo za dra-
ginjske doklade. Ta akcija je že v teku. Sodelovanje z drugimi stanovskimi organizacijami je bilo vseskozi najboljše in prijateljsko, kar je bilo opaziti tudi pozdravih in željah za nadaljni uspeh, ki so jih izrekli stanovski tovariši drugih organizacij. Tudi sodelovanje z delodajalci je bilo korektno in ni nikdar prišlo na ostrino. — Neveselo poglavje pa tvori naše članstvo. Vse premalo zavednosti je v naših vrstah, kar nam ne more biti v ponos. V vrstah imamo tudi ljudi, ki so pričeli celo hujskati ostale člane organizacije, naj ne plačujejo članarine, pa čeprav znaša le bore 2 din.« Pri slučajnostih je zastopnik trgovcev g. Krek povedal, da so se trgovci odločili, da bodo svojini sotrudnikom dajali prav istp draginjske doklade kakor veljajo v Zagrebu. Seveda je ta izjava žela viharje navdušenja. Inž. Košir kot zastopnik DZ je zborovalcem sporočil, da so se s 1. novembrom povečale podpore za 60 odstotkov za vse brezopeselne, s 1. I. 1941 pa bo vpeljana posebna lestvica za brezposelne člane. Člani bodo torej dobivali poslej posebne brezposelne podpore in ne več v razredu delavcev, kakor je bilo to doslej. — K besedi se je oglasilo še nekaj govornikov, lci so vsi poudarjali popolno solidarnost s sotrudniki še v naprej. Nato so sledile volitve novega odbora. Potekle so v najlepšem redu. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Sitar.
Pravda z dr. Kramerjem o komunizmu
Današnje »Jutroc z velikim poudarkom poroča, da je' bil naš list obsojen zaradi očitkov o zvezah Kramerjevega tabora s komunizmom. Zaradi tega se je čutil v časti prizadet dr. Kramer in naš list je bil obsojen po tiskovnem zakonu, ki je delo režimov JNS, katerih glavni steber je bil ravno dr. Kramer. S sodnim odlokom po tem zakonu je ta plat politične časti dr. Kramerja oprana. Poleg sodnega sklepa dokazujejo krivičnost naših očitkov tudi naslednja novejša dejstva:
1. Moralni in materialni vdanostni poklon g. Nikolaja Pirnata, člana uredništva dr. Kramerjevega -»Jutra«, sovjetskemu poslaniku v Belgradu.
2. Podpis g. Vladimirja Levstika, bivšega or-unca, člana uredništva dr. Kramerjevega »Jutra«, la predlogu za ustanovitev Društva prijateljev Sov-Mske zveze v Ljubljani. Rdeči general Krivicki, lekdanji vodja sovjetskega vohunstva v zahodni Evropi, trdi v svoji knjigi »Bil sem v Stalinovi -službi«, da so Društva prijateljev Sovjetske zveze pomožna organizacija Kominterne. Navajamo to trditev, dasi ne vemo. ali je pisec avtoriteta za »Jutro , za dr. Kramerja in za njegov tabor.
3. Niti dr. Kramerjevo »Jutro«, niti dr. Kramerjev »Slov. Narod« nista hotela objaviti reso-
lucije akademskih društev proti komunističnim pripravam za nerede na ljubljanski univerzi, dasi sta jo dobila. Dr. Kramerjev »Slov. narod« je objavil le protest Društva medicincev zoper protikomunistično resolucijo. Društvo medicincev je v levičarskih rokah — s pomočjo bratov Bolgarov.
4. Dr. Kramerjev »Slovenski narod« je surovo napadel naš list, ker je obsodil komunistično propagando v in ob filmu »Volga, Volga...« »Narods je našel odmev tudi v dr. Kramerjevem »Jutru«.
5. Kramerjevo »Jutro« ostentativno izobeSa v svoji izložbi številne propagandne slike o boljše-viški Rusiji »Jutro« sicer loči med komunistično propagando in sovjetsko zunanjo politiko, znane pa so mu tudi uradne izjave sovjetske vlade o tem, da njena zunanja politika ni slovanska, ker je slovanstvo za komunistično državo nesodobno ...
Mi smo se v svojih polemičnih izvajanjih ponovno in s preudarkom dotaknili tudi neke druge plati na politični in na človeški časti dr. Kramerja. Očitali smo mu, da je denunciral. Možu, ki tako zelo skrbi za svojo čast, ponavljamo ta očitek že dve leti in danes zopet. Naj nas vendar toži, da slika o njegovi časti ne bo brez vrzeli in da bo njegova častna pravda z nami ne po politični, temveč tudi po človeški plati zaključena.
Poboi med sosedi
Pred mariborskim okrožnim sodiščem je danes dopoldne pred malim senatom razprava zaradi žalostnega dogodka, ki se je odigral med dvema sosedoma dne 5. junija v Jiršovcih. Omenjenega dne so kopali posestnik Jurij Drakšič, njegova žena Ana in njun sin Alojz v domačem vinogradu v Jiršovcih V istem času pa je v bližini tega vinograda izkopavala krompir posestnica Jožefa Malek, dočim je njen mož Alojz Malek pasel krave na bližnjem travniku. Okrog pol osmih •/.večer pa so se sosedje med seboj skregali. Vzrok prepira je bila ljubosumnost ter je začela Drak-šičeva Malekovo psovati, češ da jo je njen mož Alojz Malek pred dvemi leti posilil ter ji /.ato obljubil plačati 50 dinarjev. Te besede je slišal tudi Alojz Malek, ki se je zelo razburil ter je z bičem v roki slekel proti Drakšičevi, češ da ji bo že pokazal, kaj je imel z njo. V tem hipu pa je pristopil k Maleku Drakšič Jurij, ki je imel v lokah kramp. Podrl je Maleka na tla ter sta se potem ruvala in valjala oba po tleh. Svojemu možu je pritekla na pomoč Drakšič Ana ter vihtela » rokah motiko. Oba Drakšič in njegova žena sta začela po ležečem Maleku udrihati, on s krampom, ;>na pa z motiko. .Malekova žena je pritekla na pomoč, skušala je Drakšiča odtrgati od svojega moža, potem pa je s svojim telesom zakrivala lezočo žrtev ter je Drakšičeva tudi njo nekajkrat močno udrihnila po glavi ter jo hudo poškodova-n. Drakšič pa je med tem držal Maleka na tleh ter je svoji ženi prigovarjal, na ga le bije po glavi. Nesrečneža je rešil šele sosed Franc Kolarič, ki je pritekel s puško v roki ter je Drakši-
Slovensko dijaštvo zbira za butoljske žrtve
Jutri, na praznik neločljivega zedinjenja bratskih jugoslovanskih narodov v skupno državno usodo, bo po vseh slovenskih srednjih, srednjih strokovnih in meščanskih šolah odprt teden prostovoljne dijaške zbirke za naš porušeni jugozahodni mejnik B i t o 1 j z dovoljenjem kr. banske uprave.
Vsak slovenski dijak in vsaka slovenska dijakinja si bo pritrgala in žrtvovala en dinar za svoje težko prizadete tovariše in tovarišice v Bi-tolju.
Naj bo ta zbirka, sicer skromna po svojem gmotnem pomenu, izraz nerazdružljivih vezi, ki za vedno vežejo naša mlada srcc. od št lija do Bitolja in dalje na jug, — izraz, ki bo trpeči bi-toljski mladini v uteho in v zavest bratovske ljubezni s severnih stražnih mest domovine.
Zbirko — »Bitoljskega tedna« organizira Slovenska dijaška zveza^ predstavniška kulturna organizacija slovenskega dijaštva. Na posameznih zavodih izvedejo zbirko krožki SDZ po svojih funkcionarjih in svojem članstvu. Zbiranje bo pod nadzorstvom profesorjev, pokroviteljev krožkov SDZ. Slovenska dijaška zveza bo skupno nabrano vsoto poslala županu mesta Bitolja z označbo izvora in namena zbirke — Funkcionarji in članstvo krožkov SDZ! — Slovensko dijaštvo!
»Bitoljski teden« naj bi bil plemenita tekma narodne zavesti in državljanskega ponosa slovenskega dijaštva.
Živela Jugoslavija! Bog, narod, državal
Jema grozil, da bo streljal, če ne odnehala. Potem sta oba zbežala, Maleka pa so zauesli na njegov dom, kjer je kmalu izdihnil.
Danes so privedli Jurija Drakšiča, 52 letnega posestnika iz Jiršovcev, in njegovo 41 letno ženo Ano iz preiskovalnega zapora na zatožno klop. Poleg obeh pa sede še mladoletnik Drakšičev sin, dalje 33 letni Jožef Kolarič in 43 letni Anton Trpin. Slednji trije obtoženci pa so prišli pred sodnike samo zaradi dveh tatvin, pri katerih so sodelovali z Jurijem Drakšičem in njegovo ženo.
Že pračlovek se je trudil,
da se s pisanimi znaki sporazumeva, da doseže tudi možnost, da svoje misli in ideje utisne v pisane znake. Šele Johanu Gutenbergu pa je uspelo, da je s svojm izumom omogočil, da se je pisana beseda v tisku razvila do današnje stopnje. Pred 500 leti je Gutenberg dal človeštvu prvo knjigo, tiskano s sestavka majhnih kovinskih premakljivih črk. Od tedaj je tisk v službi kulture in prosvete in je kot njen najvažnejši činitelj omogočil, da se je razširila civilizacija in da je prosveta pri vs(jh narodih objela vse ljudske sloje. Ta važen jubilej začetnika tiska proslavljajo letos po vsem kulturnem svetu. In tudi ljubljanski grafiČarji se pripravljajo, da jubilej dostojno proslave. V soboto, dne 14. decembra t. 1., bodo z veliko in slovesno prireditvijo, na kateri bodo nastopale različne grafične prosvetne ustanove, prikazali uspelo delo potomcev Gutenberga in obenem bodo prikazali, kako je šele Gutenbergu uspelo, da je človek dobil v tisku činitelja za poglabljanje kulture in razširjanje prosvete. Prireditev bo v Frančiškanski dvorani in nanjo opozarjamo že sedaj vso javnost.
Tržno poročilo
Ljubljana, 30. novembra.
Polno zaseden je bil na Vodnikovem trgu le perutninski otok, kjer sta prevladovali perutnina in zelenjava. Par piščancev je veljal 40 din, živi petelini 25 din, kokoši so imele različno cenc od 25 do 35 din. Kilogram zaklane perutnine pa je imel sledeče cene: piščanci so veljali 32—36 din, kokoši od 27 do 30 din, race 26 din in gosi 24 do 26 din. Domače zajce so prodajali po 16 din kos. Jajca so zelo draga. Kmetice in branjevke jih prodajajo po 2 din kos. Gospodinja je lahko dobila za kovača po daljšem pogajanju 6 jajc. Pri zelenjavi je še vedno dovolj zelnatih glav, ki jih prodajajo prodajalke po velikosti od 1 do 1.50 din. Ob robu perutninskega otoka prodajajo kmečke prodajalke kislo zelje kilogram po 3 din, kislo repo pa po 2.50 din. Vedno več je na trgu motovilca in radiča. Merica velja dinar. Kilogram kolerab ima enako ceno, dražje so kolera-bice in velja kilogram 6 din. Češenj ima različno ceno in velja kilogram od 8 do 12 din. Cenejša je čebula, katere kilogram velja 2 din. Liter luščenega fižola je danes veljal 6 din in ga je bilo precej na trgu, ker je zelo dobro obrodil.
Drag je letos med. Običajno je bil planinski in cvetlični med dražji od ajdovega. Sedaj pa dobiš kilogram ajdovega medu za 363 din, dočim velja cvetlični in akacijev med 32 din, planinski med pa 34 din.
Draga bo letos potica. Kilogram orehovih jederc je danes veljal 40—42 din, celi orehi so pa veljali od 6 do 10 din. Tudi fige so se precej podražile in velja venec že 4.50 din, kilogram inozemskih fig do 20 din. Dalmatinske fige so nekoliko cenejše. Najslabša kvaliteta, ki se uporablja za žganjekuho, velja kilogram 8 din. Tudi mandlji ne delajo izjeme pri draginji in velja kilogram 54—80 din.	/
a	v«
DoSoctev cen za bučno oije
Ljubljana, 30. novembra.
Da bi mogle tovarne bučnega olja v dravski banovini takoj oddajati bučno olje potrošnikom, je odredil ban dravske banovine, dr. Marko Natlačen, da imajo prodajati to olje:
1. tovarne po 22.40 din, franko kupčeva postaja;
2. veletrgovine po 23.75 din;
3. trgovci na drobno pa z onim prebitkom na nabavne cene, ki je dovoljen pri prodaji jedilnega olja na drobno.
Prošnja železniški upravi, da uvede znova en par vlakov na kamniški progi
Znano je, da je najbolj zasedena proga L>u^" ljana—Kamnik, ker se vozijo dijaki, uradniki m delavci, katerih vstopi na vsaki postaji prav lepp število. Čeprav so bili skoraj vsi vlaki zasedeni, je žel. uprava zadnje čase ukinila dva para vlakov in to oba popoldne odn. zvečer. To je delavstvo in dijaštvo zelo prizadelo, ker jim je ostal oa razpolago edino vlak, ki bi moral odhajati P° voznem redu iz Ljubljane ob 18.44. Dijaki, ki ima)0 šolo najdalj do 18. in delavci takisto hite na kolodvor, da dobe prostor, ker je ta vlak tako obr*-menjen in natrpan, da si morajo s komolci pribo* riti tistega malo prostorčka, ki ga rabijo. Če pri' dejo malo kasneje, so obsojeni, da stoje na hodni' ku ali celo zunaj, kar pozimi pač ni prijetno ah zdravju koristno. Toda vse bi še pretrpeli, vsaj do Črnuč ali Domžal. Najhujše pa je to, da niti ta edini vlak, ki je že pred časom odhoda prenatrpan, skoraj nikdar ne odpelje ob času, označenem v voznem redu. Neredko odhoja s polurno zamudo. Dne 27. t. m. je odnesel rekord in je od-sopihal iz Ljubljane z enourno zamudo in sicer ob lepem vremenu, ko ga niso zadrževali snežni viharji in zameti. Upoštevati je treba, da je cela proga dolga samo 25 km in tako zamuda nikakor ni opravičljiva.
Železniška uprava bi pač morala upoštevatii da je to vlak, s katerim se vrača šolska mladina. Zadnjo toplo jed dobe opoldne, večerjo pa šele okrog 8 ali 9 in še to zaradi zamude vse prestano. — Še večji reveži so delavci, ki so ves dan od doma in precej od njih nima niti opoldne toplega kosila. Zato komaj čakajo, da pridejo zvečer domov.
Nujno potrebno je, da vrne žel. uprava vsaj en par popoldanskih ozir. večernih vlakov, da s tem razbremeni delavski večerni vlak, ter da odpravi večne zamude. — Prizadeti.
Kamnik
Odlikovanje orožnikov kamniškega voda. Praznik narodnega zedinjenja bo tudi moštvo kamniškega orožniškega voda počastilo s posebno svečanostjo. Nj. Vel. kralj Peter II. je odlikoval 18 orožnikov kamniškega orožniškega voda za zasluge, storjene kraljevskemu domu. Slavnostni akt izročitve odlikovanj bo izvršil orožniški podporočnik Branko J. Cetušič. Prisotni bodo zastopniki vojaških oblasti, zastopniki drugih oblastev, društev in korporacij. Vsa naša javnost je vabljena k svečanosti, da tako izkaže priznanje našim orožnikom za težko in požrtvovalno službo v korist javnega reda in varnosti. Slovesnost bo v nedeljo, 1. det®111." bra t. 1. ob 11 dopoldne v kamniški kinodvoran'-
Novi uspehi naših mojstrov fotoamaterjev
Ljubljana, 30. novembra 1940.
Lansko lelo je bil natečaj amaterjev z umetniškimi fotografijami, ki ga je razpisala nemška tvrdka Franke-lleidecke. Amaterji, lastniki Rollei-ilex in Rolleicord aparatov z vseh petih celin, so poslali preko 40.000 fotografij. Konec januarja letošnjega leta se je sestala žirija petih članov, ki je izbrala najboljše posnetke in razdelila skupno 90 nagrad. Iz najboljših izbranih posnetkov je nastala knjiga »Im Zauber des Lichtes«, ki prinaša 195 sijajnih reprodukcij ter lahko služi za pregled moderne fotografije. Iz nje posnemamo, da so jugoslovanski in posebej slovenski mojstri dosegli izredno častno mesto, saj je reproduciranih sedem del slovenskih fotoamaterjev. Rezultat je za naše fotoamaterje sledeč: 1. nagrado g. Fran Krašovec (3 reprodukcije), 3. nagrado g. Peter Kocjančič (1 reprodukcijo), 5. nagrado g. Ante Kornič (2 reprodukciji), 6. nagrado g. Oskar Kocjančič, 7. nagrado g. Franc Bazelj,‘ 7. nagrado g. Vlado Cizelj iz Maribora (1 reprodukcijo). Od članov Fotokluba Zagreb pa sta dobila: 6. nagrado g. Tošo Dabac, 7. nagrado ga. Gril-Dabac, Mario Medeotti in Marjan Szabo. K nad vse častnemu uspehu moramo našim mojstrom samo čestitati.
Znana, med našimi amaterji precej priljubljena in razširjena dunajska fotoamaterska revija »Die Galerie«, ki goji izključno samo umetniško fotografijo, je z letošnjo novembrsko številko povečala število reprodukcij na 16 in je s tem skoraj dosegla predvojni obseg, ko je prinašala po 20 izbranih celostranskih reprodukcij. Naši fotoamaterji
že od vsega početka stalno sodelujejo pri njej-V navedeni zadnji številki sta po daljšem premoru objavljeni reprodukciji dveh naših mojstrov, in sicer: »Zima« g. Petra Kocjančiča in slika »Uršu-linska cerkev« g. Janka Branca; ta je pri nagradnem tekmovanju, ki ga jo razpisalo mesto Ljubljana, dobila prvo nagrado za najboljši posnetek ljubljanskega mesta.
Kakšen sloves v svetu uživajo naši mojstri, pa priča tudi ponudba, ki jo je pred nedavnim prejel g. P. Kocjančič od društva C. R. E. P. S. A-(Cercle Royal d'Etudes Photographiques et Scien-tifiques d’Anvers) v Anversu v Belgiji, da postane »častni član« posebnega oddelka tega najstarejšega belgijskega društva. Ta oddelek tvori doslej 48 sve-tovnoznanih fotoamaterjev z vsega sveta.
Med. univ.
dr. 9. NovoseljsMj, zdravnik
se je preselil iz Kranja v Ljubljano, Zarnikova ni. 7/1. tel. 24-38. Ordinira dnevno od 9.—11. in od 15.— 18. ure; ob sobotah od 9,—11. ure RSntgen, Diathermia. Solux, vi šinsko sonce, galvano-saradizacija, vibrac. masaža.
Van Vyke Mason
atu z Zlate ceste
m
•Dobro, g. inšpektor. Imate še kakšen nalog zaradi gospodične Dore Dabrey?«
»Obvestite o tem še enkrat vse policijske postaje in policaje na cestah. Brž ko se ho pojavila na ulici, naj jo primejo ■.i jo takoj pripeljejo k meni. Vi ostanite ^edaj tu. Če se bo zgodilo kaj važnega, ni to takoj javite telefonično v Bunto-novo hišo. Nocoj ob osmi uri pa pridete '.udi Vi tja. Tam Vas bom čakal.«
»V redu, g. inšpektor.«
Lynch je vedel, da Catleen ne vidi -ad, če ga kdo kaj izprašuje, vendar je bil ‘ako radoveden, da se mu je že k oči bralo, kako rad bi kaj zvedel o rezultatih Catleenovih. Catleen je zaradi tega zastal na pragu. Ni čakal na Lynchevo vpraša, nje, temveč reke!:
»Veste, narednik, meni se zdi, da že skoraj točno vem, kdo je morilec Rogerja Buntona. Kar pa oe vem, na kakšen najin je bil umor izvršen, moram napraviti v Buntonovi hiš! nekaj poskusov. Če mi bo ‘o uspelo, potem bom prisilil morilca, da se bo sam izdal.«
»Zakaj ga ne primete, g. inšpektor?«
Catleen, ki je bil dozdaj precej brezbrižen, se je zresnil in odgovoril Lynchu: »Lynch, ta ne spada v ono vrsto morilcev, ki same sebe izdajajo e tem, da puščajo za seboj sledove. Brez dokazom ga ne morem prijeli in obtožiti. Ali ste me razumeli?«
»Sem, g inšpektor. Vem, da je mnogim zločincem rešilo življenje prav to, da smo imeli premalo dokazov.«
Catleen mu je rekel:
»In prav zaradi tega, ker hočem dobiti vse dokaze, moram napraviti v Rogerjevi hiši nekaj poskusov. Morilec Rogerja Buntona je eden izmed tistih zločincev, s katerimi je treba postopati neusmiljeno, in ki jih je treba brezpogojno obesiti na vislice.«
DVAJSETO POGLAVJE.
Catleen je delal brez odmora. Brž ko je prišel v vilo Rogerja Buntona, je začel iskati orožje, s katerim je bil izvršen umor.
Policaj Wood, ki ga je opazil, je sa. mo odkimavul e glavo.
»Verjemite mi, g. inšpektor, da je to delo brezciljno.« mu je rekel policaj. »Connor, Andrews in jaz smo od vrha do tal preiskali hišo, da bi našli orožje, s katerim je bil izvršen umor. Vse prostore v hiši smo še enkrat pregledali, trkali na stene, da bi videli, če niso morebiti votle. Če bi bil zobotrebec, bi ga našli.«
»AU ste kaj slišali o nekem Mullinu?« ga je vprašal inšpektor.
Wood je nekaj časa premišljeval, naenkrat pa 60 se mu zasvetile oči in je rekel:
»Seveda, Mullin ... sedaj se epomrn-jara .. Veste, ko je bil Connor stražil Johna Buntona, je ta v snu izgovarjal ime »Mullin«, samo on je razumel »Bul
lin«.
Ko ®o poklicali Connorja, pa tudi on ni dosti vedel o tem Mullinu
»Nisem mogel dobro slišati, g. inšpektor,« je izjavil Connor. »John je v etiu neprestano nekaj nejasno godrnjal in jaz sem se trudil, da bi razumel, kaj prav za prav govori. Nazadnje sem razumel tale stavek: »O Bullinu ne bodo mogli ničesar izvedeti!«
»Tako je torej to bilo,« je odgovoril Catleen zadovoljno. »Kje je zdaj John Bunton?«
»On je v obedrcici in je,« je odgovoril Connor. »Mislim, da je a kosilom že gotov in da pije črno kavo e rumom.
ali bolje rečeno, rum s čmo kavo.«
»Ali se je Kitajec že vrnil?«
»Da. Danes zjutraj ob 6edmi uri. On ni še prav nič vedel o 6mrtj svojega gospodarja. Zelo je osupnil, ko je mene za. gledal v kuhinji.«
»Ali ga je kaj potrla vest o smrti njegovega gospodarja?«
»Očividno je, g. inšpektor. Toda kaj mi vemo, kaj mislijo in občutijo Kitajci.« »Kaj dela zdaj?«
»V kuhinji kuha. Ko 6em bil pri njem, je pel neko kitajsko pesem in stalno ponavljal tri tone. Andrews mu je za-branil petje. Nima nobenega smisla niti za humor, niti za kitajsko pesem,« je rekel Connor smejoč se.
»Kako 6e vede John Bunton? Ali 6e česa boji?«
»Da, stalno se dela pogumnega, vendar pa je velik bojazkvec in se nečesa grozno boji. Večkrat je vprašal, kaj je z gdč. Dabrey, in 6e je zelo jezil, ko je slišal, da je brez sledu izginila. Ves dan je nepremično sedel v svoji ssbi in za nobeno ceno ni hotel izpustiti svoje velike pištole.«
»Mislim, da ni dobro, ker ste mu pustili pištolo,« je pripomnil Catleen.
Connor se je prebrisano nasmehnil.
»Andrevv« in jaz sva iz nabojev ea njegov revolver odstranila najprej strelni prah in šele potem sva mu ga vrnila.«
Catleen je bil očividno zadovoljen e to previdnostjo. Pogledal je na uro.
»Sedaj manjka do osmih samo še če-
trt ure. Ves dan ste bili na nogah in sedaj bi zaslužili malo odmora, toda na žalost Vam ga 6edaj še ne morem dati. Upam pa, da mi bo to kmalu mogoče. Ko bodo prišli dr. Lose in drugi udeleženci, se boste morali vesti nevljudno, ker od tega zavisi razjasnitev vse afere. Mislim, da 6em celo stvar dobil že tako v svoje roke, da bomo imeli č«z nekaj časa precej zanimivih dogodkov.«
V tem hipu se je čulo zvenenje telefona. Catleen je prijel slušalko in se oglasil. Poročilo, ki ga ie prejel po telefonu, ie bilo očividno zelo ugodno, ker ga je z za“ do voljnim nasmehom povedal policaj^151' ko je izpustil slušalko:
»Prijeli so gdč Dabrey prav tedaj, *° je kupovala karto do Pittsburga, Kmalu i° bodo pripeljali 6ecn.«
»Kaj hočemo napravili 6 Kitajcem?"
»Pustite ga pri miru,« je ravnodušno
rekel Catleen.
V sob^ je nastala tišina.
»In kaj sedaj, dečki, na delo, ker bodo vsak čas prišli naši težko pričakovani gostje,« je rekel Catleen policajem.
Tedaj se je na vratih zaslišalo zvone-
nje.
»Pojdite in poglejte, kdo je! Bodite previdni I«
Na vratih je bil Paul Greaber, b»vš' bolničar ubitega Buntona v soremstvu dve j policajev. Onadva sta ga predala t-on-norju in takoj zapi:6tila hišo-	tie
(Cpeaberjev obraz je bil
tu in tam
Italijanski poslanik Mamelli se je včeraj iz Zagreba vrnil v Belgrad. V Zagrebu je dal izjavo časnikarjem, v kateri je rekel, da je nanj naredilo globok vtis spoznanje, kako globoko prijateljstvo goji hrvaški narod do Italije. V nadaljnjem delu izjave je povedal, da mu Zagreb silno ugaja, zlasti pa mu je všeč blagoglasni hrvaški jezik. V političnem delu svoje izjave pa je izrekel prepričanje, da sta Italija in Jugoslavija že po prirodi navezam druga na drugo in zato je njuna dolžnost, da poglobita ne ■samo medsebojne gospodarske stike, temveč tudi politične.
Arhijerejski sabor srbske pravoslavne cerkve
razpravlja na svojem zasedanju pod vodstvom patriarha Gavrila prvenstveno o gmotnem položaju pravoslavne cerkve in duhovščine. Delo sabora je razdeljeno na več odborov. Sabor bo končal svoje delo v začetku prihodnjega tedna.
Vodstvo nemške izseljenske službe, ki je vodilo preseljevanje Nemcev iz Besarabije in Dobrudže v Nemčijo, se bo v nekaj dneh poslovilo od naše države. Vodstvo je obiskalo tudi Oplenac in položilo venec na grob kralja Aleksandra; potem so odšli tudi na nemško vojaško pokopališče, kjer so pokopani tisti izseljenci, ki so med potjo umrli. V vsem je umrlo 45 oseb, večinoma zaradi starosti in onemoglosti.	V istem	času	pa	se je	rodilo
38 otrok.
Glavni tajnik Hrvaške kmečke stranke dr. Ju-raj Krnjevič je v uradnem glasilu Hrvaške kmečke stranke, v »Seljačkem domu«, napisal članek o Hrvatih v današnjih burnih časih. Dr. Krnjevič poudarja lepe rezultate sporazuma, zaradi katerega je hrvaški narod lahko vse svoje sile posvetil svojim dnevnim opravilom in izvedbi programa bratov Radičev. Pravi tudi, da utegne priti v notranjepolitičnih vprašanjih med	Srbi	in	Hrvati	še do
kakšnega nesporazuma, pač pa je kaj takega nemogoče v zunanjepolitičnem pogledu. Danes je stanje tako, da bi	nihče od	zunaj	ne	mogel	izigravati Hrvatov na	račun Srbov in	obratno.
V vojvodinski obmejni občini Martonoš so
proslavljali 22 letnico osvobojenja na zelo svečan način. Občinski svet je izvolil za častnega občana hrvaškega bana dr. šubašiča, ki je bil kot prostovoljski častnik na čelu jugoslovanske vojske prvi vkorakal v imenovani kraj. Ker se sam ni mogel slavnosti udeležiti, je hrvaški ban poslal kot namestnika glavnega ravnatelja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Matjašiča, ki je bil tedaj kot podporočnik prideljen istemu oddelku vojske, ki je vkorakal v Martonoš.
Posebno nagrado bratov Radičev je razpisal hrvaški ban, in sicer v znesku 50.000 din. Pol nagrade bo vsako leto dobilo najboljše znanstveno delo, drugo polovico pa umetniško delo. Prednost med umetniškimi deli bodo imele tiste umetnine, ki bodo hrvaškega narodnega značaja.
V Belgradu se resno pripravljajo na to, da bi zgradili velik olimpijski športni stadion, o katerem so mnogo govorili že pred dvema letoma. Že tedaj je bila sprožena zamisel, da bi Belgrad dobil velik moderen stadion, ki bi omogočil tudi prireditev svetovne olimpijade. Znani nemški graditelj stadionov, arh. March, je po naročilu vlade izdelal osnutke in izbral tudi prostor v spodnjem delu
'o.iniesta. Pred nekaj dnevi pa so imeli belgrajski župan Tomič in ministra Vulovič in Pantič posvet
m&i.tehničnimi strokovnjaki o tem, kako bi se gradbena dela čim prej začela in s pospešeno naglico izvršila.
* *r - • •	« « ^
. V YaIievu se je končala razprava proti mesarju Miloradu Radiču ui mestnemu stražniku Ljubomiru Simoviču, ki sta bila obtožena, da sta pred dvema letoma, ob času volitev, ubila dva sociailna demokratska prvaka. Sodišče je o stvari sedaj razpravljalo že tretjič, in sicer je trajala tretja razprava deset dni. Sodniki so spoznali obtoženca za kriva in ju obsodili: prvega na 12 let in drugega na 8 let ječe. Oba obsojenca, ki sta stalno zatrjevala, da sta nedolžna, sta se proti obsodbi pritožila.
Zimski ribolov na Jadranu se je že začel. Ribiči pa se pritožujejo nad pomanjkanjem petroleja in nafte, ki ju rabijo za pogon svojih čolnov. Posredovali in moledovali so pri oblasteh že večkrat, vendar pa večjih količin pogonskega kuriva niso dobiti. Pravijo, da bo vse Primorje imelo veliko škodo od tega, če bodo ribiči prisiljeni loviti le v majhnem obsegu. Z navadnimi čolni ribarijo le v bližini obal, z motornimi čolni pa se lahko ]X)dajo na odprto morje, kjer je lov mnogo bogatejši.
Petrolejska polja v Medjimurju že dalj časa raziskujejo. Ko so nedavno vrtali pri Murskem Središču 180 m globoko, je privrel močan curek nafte. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, so strokovnjaki z analizo ugotovili, da je v tekočini 33% bencina in da je ta bencin možno uporabiti kot Pogonsko sredstvo za motorje brez vsakega predhodnega čiščenja. Dnevno bi iz tega vrelca privrelo okrog 5 ton nafte. Z vrtanji še nadaljujejo. Poro čilo o prvem uspehu je vzbudilo po vsem Medji-murju veliko veselje.
Čudno poslovanje je odkrila preiskava v gimnaziji v Leskovcu. Zaradi izletov, ki so jih delali v okolico, je bilo iz gimnazije izključenih mnogo dijakov, več pa ojx>tninjanih. Ker so se starši pritožili na prosvetno ministrstvo, je bila odrejena preiskava. Rezultat je bil, da so bili vsi dijaki sprejeti nazaj v šolo, v preiskavo pa je prišel najprej en profesor, ki je pretepal dijake, potem pa za njim še drugi, ki so imeli dobro organizirano družbo za inštrukcije. Sami so prevzemali dijake v zasebni pouk, jemali od bogatih staršev lepe nagrade, dejansko pa so najemali potem svoje učence iz višjih razredov in jim dajali dotične učence v poučevanje. Ne da bi kaj delali, so na ta način zaslužili lepe denarje.
Izvoz pšenice, moke in otrobov je iz moravske banovine prepovedal ban moravske banovine, neomejen pa ostane promet z imenovanimi predmeti na ozemlju banovine same. Ukrep je nastal zaradi tega, ker je banovina hotela preprečiti prevelik izvoz tega blaga, kar bi utegnilo povzročiti pozneje težave pri prehrani prebivalstva.
Po mesec dni zapora in po 20.000 din denarne kazni bosta plačala trgovca brata Matoviča iz
KINO
UNION
Telefon 22-21
DANES odpadejo zaradi akademije ZOF vse tri predstave. — JUTKI v nedeljo 1. decembra pa bomo predvajali dop. ob 10.30 uri in pop. ob 15. in 17. uri film
z znanimi filmskimi veličinami Basil Rathbone, Sigrid Gurie in Victor Mac Laglen. — Več. predst. ob 19 in 21 radi nov. koncerta odpadeta
Bogataševa usoda
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 30. novembra.
„Dom meščanov"
Da bodo tudi rentniki, ki hočejo preživeti udobno svojo starost, prišli do mirnega kotička na svojo starost, je Meščanska imovina" sklenila zgraditi svoji hiši. Prav v kratkem bodo pričeli zidati na Prulah, na nekdanjem letnem telovadišču^ Sokola II., dve poslopji. Eni od njih bo manjše upravno, drugo pa bo večje in bo imelo tri nadstropja. V tem slednjem poslopju bodo udobna stanovanja meščanov in tudi tako imenovani rentniki bodo dobili v stavbi prostora. Zidarska dela. katera so že razpisana, bodo veljala okrog enega mi'ijona dinarjev. Za p>opolno opremo doma z vrtom vred pa bo treba najmanj 2 in pol milijona dinarjev. To pa je vse računano brez zemljišča. S jjostavitvijo tega doma bo stara Meščanska imovina osamljenim Ljubljančanom in pa rentnikom preskrbela udoben dom, v katerem bodo priletni starčki mirno uživali jesen svojega življenja. V domu bodo veliki družabni prostori. Stanovalcem bo na razfiolago tudi velik senčnat vrt, seveda pa bodo v tem domu tudi dobili primerno in prav dobro oskrbo. Torej bo za njihovo starost lejx> poskrbljeno.
Prosvetni večer v spomin Franceta Prešerna
Včeraj zvečer se je Prosvetna zveza spomnila na svojem prosvetnem večeru 140 letnice smrti velikega slovenskega moža — pesnika Franceta Prešerna. Dvorana je bila lepo zasedena in obiskovalci so s pozornostjo sledili lepemu in izbranemu sf>oredu.
Sj>ominski večer je začel z recitacijo Prešernove pesmi: »Slovo od mladostk dr. Roger. Njegovo recitiranje je bilo podano doživeto in globoko. Za njim je nastopil Roman Petrovčič, ki je zapel nekaj Prešernovih pesmi. Odpel je Prešernove »Ukaze«, »Kam« in končno znanega »Mornarja«. Za svoje prednašanje je bil deležen obilnega odobravanja. Dr. Roger je nato spet recitiral »Orglarčka« in pa večno lepo »O, Vrba, srečna draga vas domača.. .< V poslednji točki prosvetnega večera pa je jioslušalca seznanil z osebnostjo in delovanjem velikega Prešerna prof. France Koblar. Orisal je slovenskega Petrarco v klenih besedah, od vseh strani osvetlil Prešernov lik in ga z živo besedo predstavil številnim poslušalcem.
140 letnico Prešernove smrti je Prosvetna zveza s tem večerom prav dostojno in lepo proslavila.
Spravljanje snega po mestn h ulicah tn cestah
Mestno poglavarstvo opozarja na predpise mestnega cestnega reda in na dolžoosti, ki jih morajo opraviti hišni lastniki ali najemniki ter posestniki zemljišč in stavbišč pri spravljanju snega s hodnikov in pešpotov. Kadar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snaženje in^ posipanje hodnikov in pešpotov vsaj do 7 zjutraj. Pri neprestanem snegu se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in posipati tako, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led je prepovedano odmetavati v odtočne kadunje ali tik ob robnik, na rešetke požiralnikov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljenega snega in ledu
Športne vesti
Predzadnle kolo nogometnega prvenstva
Nihče si ob začetku slovenskega nogometnega prvenstva ne bi mislil, da bo letošnje prvenstvo tako kmalu končano. Jutri in prihodnjo nedeljo pa bomo že imeli, novega slovenskega nogometnega prvaka. Tudi jutrišnje tekme bodo prav gotovo privabile na igrišče lepo število gledalcev.
SK Bratstvo :SK Kranj.
To bo prav gotovo največji dogodek jutrišnjega prvenstva. Tekma med obema gorenjskima nasprotnikoma, pa najsi bo v Kranju ali pa na Jesenicah, je za Gorenjce prvovrstni športni dogodek. Skratka, prav gorenjski »derby«, ki je še mnogo bolj zanimiv kakor kak mariborski ali pa ljubljanski »derby«. Kranjčani so trenutno na prvenstveni tabeli _ mnogo boljši kakor Jeseničani. Toda s tem ni_ nič jxwedano. Nikjer ni zapisano, da bodo jutri prinesli Kranjčani kako točko z Jesenic. To se f>osreči le redko kateremu klubu. Jeseničani so na svojem igrišču skoraj vedno zmagoviti. Tekma se začne ob 14.15 na igrišču Bratstva. Sodil bo g. Božaj.
SK Mars : SK Maribor.
V Ljubljani se srečata drugi ljubljanski in drugi mariborski ligaški klub. SK Mars jo je v začetku prvenstva malo zavozil, nato se je pa začel popravljati in je bil od tekme do tekme boljši-Po papirnati vrednosti klubov bi za jutri pričakovali tesno zmago Ljubljančanov. Ne gre pa soditi prehitro. ISSK Maribor je tehnično dobro vigrana enajstorica, ki je vedno upoštevanja vreden nasprotnik in ki zaradi svoje Iej>e in fair igre vedno privabi lepo število gledalcev na igrišče. Tekma se začne ob 14.15 na igrišču Ljubljane. Sodil bo inž. Mrdjen.
SK Železničar : SK Amater.
Drugi in tretji klub na prvenstveni tabeli bosta nedvomno dala dober nogomet. SK Železničar iz Maribora je bil prvi klub, ki je zmagovitim Trboveljčanom v prvem delu prvenstva odnesel prvo točko. Rezultat prvega srečanja v Trbovljah je bil 2 -2. Trboveljčani ne gredo jutri v borbo z istimi
»A*S;
jauju „ ,	----- ------- ---------------------------
velito zalogo kave, riža, olja in mila in sta cene brž dvignila, čim je tega blaga začelo primanjkovati na trgu. Toda odjemalci so ju prijavili im tako sta prišla pred sodnike.
Leto dni zapora je dobila posestnica Anka Belavič iz okolice Karlovca, ker je svojega že poročenega sina znova ženila. Kmetica je hotela v denarni stiski dobiti nov vir dohodkov in je jx>-nujala svojim znancem in bogatejšim nevestam svojega sina. Tako se ji je posrečilo skleniti poroko s precej bogato nevesto iz Karlovca in dobiti na račun njene dote štiri jurje predujma. Kmalu pa je osleparjena nevesta izvedela za prevaro in kmetico ovadila. Anka je dobila za sleparijo leto dini zapora.
Prav gotovo pa je, da bodo imeli mariborski železničarji težko delo z požrtvovalnimi in dobrimi igralci iz Trbovelj. Tekma se začne ob 14.15 na igrišču Železničarja. Na zahtevo domačinov bo sodil hrvatski sodnik.
SK Olimp : SK Ljubljana.
Velikega presenečenja iz Celja prav gotovo ne bo. Prvi m zadnji klub na tabeli. Zmaga Ljubljančanov mora biti gotova stvar. Kaj rfdo pa se zgodi, da pride kako presenečenje prav takrat, ko ga najmanj pričakujemo. Mislimo, da do tega ne bo prišlo, kajti kaj takega bi bilo za Ljubljano lahko usodno. Železničar ji je tik za petami in bi z naivečjim veseljem zastopal slovenski nogomet v ožjem državnem prvenstvu.
ni dovoljeno odkladati na cestah, temveč ga je treba voziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali ga pomečejo s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti v ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, da mestno cestno nadzorstvo s svojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih, in sicer brez izjeme nikjer, torej niti pri javnih posestvih, niti pri cerkvenih in tudi pri občinskih posestvih ne. Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem času pri-skrbe hišnike ali druge najete delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem času do 7 zjutraj osnažili sneg s hodnikov. Glede širine hodnika, ki mora biti očiščen, velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba hodnik očistiti snega do robnika razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vendar mora biti vselej osnažena tudi odtočna kadunja ob robniku na cestišču. Hodnike brez robnikov je treba očistiti v širini najmanj 2 m, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej očistiti odtočno kadunjo ali jarek. Odvažanje in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih sprostorih in bregovih ob vodi, ki bodo za odlaganje snega pripravljeni in označeni s posebnimi značkami. Posestniki naj se zavedajo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanja snega s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici. Mestna policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov glede spravljanja snega s hodnikov najstrožje kaznovala.
Visoka odlikovanja
Danes dopoldne je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v banski palači slovesno izročil kraljeva odlikovanja gospodom, ki so si s svojim dolgoletnim delom gotovo tako odlikovanje tudi zaslužili. Njihovo ves'no delo je našlo odmev tudi na najvišjem mestu. Nj. Vel. kralj Peter II. je odločil, da nagradi pošteno delo dolgih let. Visoko odlikovanje reda Jugoslovanske krone 8. stopnje je g. ban izročil častnemu predsedniku K. T. D. dr. Gregoriju Pečjaku in tajniku K. T. D. svetniku Antonu Čadežu. Z redom sv. Save 3. stopnje pa so bili odlikovani ujjokojeni ravnatelji pri podjetju K. T. D. in sicer: Ivan Rakovec, Ivan Dežman in Ivan Mesar. K visokemu odlikovanju iskreno čestitamo!
Autobus Ljubljana-Barle-Ig-Iška vas
vozi od 1. XII. 1940 po novem voznem redu in sicer vsak dan:
odhod i* Ljubljane ob 6.00, 12.30. 18 30 odhod iz Iaa	ob	7.00, 13.30, 19 30
Postajališče Ljubljana Krekov trg.
J. Kraljič, Ljubljana Gosposvetska 1 pri „Figovcu“ — tel. 36-98
Občinska seja
Včeraj je bila seja mestnega sveta. V začetku seje so bili zapriseženi novi mestni odborniki. Nove odbornike dr. Hacina, dr. Leskovica Fr., Če-bina D., Krvina Iv. in Dolničarja M., je župan toplo pozdravil in želel, da bi vse svoje moči posvetili dobrobitu Ljubljane.
Nato je župan poročal o lanski zimski pomoči, ki jc zbrala vsoto 550.680 dinarjev Še z drugimi dohodki pa je vsota za zimsko pomoč narastla na 793.000 dinarjev. Z lani nabranim denarjem so brezposelni čez zimo opravili številna javna dela. Od lanske vsote je za letos ostalo še 140.000 dinarjev.
Tudi letos je bilo za zimsko pomoč razposlanih 6000 prošenj. Za zimsko pomoč bo prirejen poseben nabiralni dan. Tudi razne prireditve bodo namenjene za zimsko pomoč. Letošnja vsesvetska akcija je prinesla za mestne reveže 110.518 dinarjev, za ostanek sveč pa je občina prejela še 4418 dinarjev. Predsednik vlade je zagotovil, da bo vlada izdala posebno uredbo o pooblastilih občinam, da bodo smele po potrebi uvesti socialni davek za zimsko pomoč. Župan j.» tudi opozoril na vsebino razglasa kneginje Olge, ki poziva vse rodoljube, naj žrtvujejo za zimsko pomoč.
Nato so sledila poročila raznih odborov. H koncu je sledila še tajna seja, na kateri so se na novo konstituirali odbori mestnega sveta.
Nesreča
S prvim popoldanskim vlakom pa je prišel v ljubljansko bolnišnico kočevski rudar Knaus Alojzij iz Male gore, ki si je pri delu v kočevskem rudniku zlomil nogo.
Vremensho poročilo
Kraj	OJ u 'c' 0) «	1 empe- ra tun		ss ec C ►	S C	Veter	Pada- vine	
	u ■ *	a k >	os . « a c e	— X »S £>	oc Si r* ~	(smer, iuknst)	m/m	vrsta
Ljubljana	765-0	4-0	1-4	64	10	ENE,	1-3	8061? in dež
Mariboi	76?'7	20	o-o	90	10	w,	40	dež
Zagreb	262-1	6-0	40	80	10	SW,	—	—
Belgrad	m-t	5-0	3-0	90	10	W,	—	—
Sarajevo	764-8	5-0	2-0	90	10	0	—	—
Vis	75S-4	10*0	7-0	80	10	SE*	—	—
Split	758-4	13-0	8*0	40	6	NE,	—	—
Kumbor	758-1	15-0	9-0	40	7	ENE,	—	—
Rab	?5(H	12-0	7-0	50	8	NE,	—	—
OumvniH	758-2	15*0	8-o	40	6	NE,	—	—
Vremenska napoved: Pretežno oblačno z lahkimi krajevnimi padavinami. Nekoliko se bo ohladilo.
Koledar
Danes, sobota 30, novembra: Andrej.
Jutri, 1. decembra: Zedinjenje. .
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 10; mr Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška c. 47.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 ure zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstv. svetnik dr M i s Franta, Poljanska cesta 15-11., telefon št. 32-84
Rezervne oficirje in rejervne vojaške uradnike vabimo, da se udeleže službe božje v nedeljo 1. decembra ob 10 v stolnici ali ob 11 v pravoslavni cerkvi. Vabimo vse tovariše, da se zberejo ob pol 10 v pisarni pododbora, od koder bomo šli korporativno v cerkev. Udeležba v uniformi ali v civilni obleki z znakom. — Hkratu vabimo vse člane na oficirski družabni večer, ki bo na državni praznik ob pol 9 zvečer v dvorani »Zvezde«. Udeležba v temni obleki. — Uprava pododbora.
Izredna prireditev Vincencijeve konference MO za podpiranje siromakov bo Miklavžev večer dne 5. decembra ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani, ki bo aranžiran z nežnim čutcm za otroke in odrasle. Prvovrsten, deloma umetniški program. Vstopnice so že na razpolago v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjei dobite lahko tudi vse informacije glede Miklavževe obdaritve itd. Telefon 43—63. Cene sedežem od 12 do 4 din navzdol Ves čisti dobiček je določen za božično obdaritev siromašnih družin v Ljubljani.
Veterinarska ambulanta Slovenskega društva za varstvo živali posluje v Ljubljani na Domobranski cesti št. 21, v pritličju Tel. št. 30-36. Pregled in zdravljenje živali: dnevno od 14 do 16.
Opozarjamo Vas na priložnostni nakup pisalnih strojev »Continental«! — Glej oglas!
Oficirji ljubljanske garnizije bodo priredili 1. decembra 1940 družabni večer v proslavo narodnega praznika Zedinjenja. Družabni večer se bo vršil v dvorani Zvezde Početek ob 21. uri. Obleka za oficirje: siva bluza in sive dolge hlače, za goste po volji. Posebni pozivi se ne bodo dostavljali, zato se prosijo gg. rezervni oficirji in vojaški uradniki da polnoštevilno posetijo družabni večer in ostali s stalnimi pozivnicami.
Ljubljans/eo gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer
Sobota, 30. novembra- »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 1. decembra ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava« Izven Ob 20: »Cigani«. Izven.
Ponedeljek, 2 decembra: Zaprto.
OPERA — začetek ob 8 zvečer
Sobota, 30. novembra: »Gorenjski 6lavečk«. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika.
Nedelja, 1. decembra ob 15: »Grof Luksembur. ški«. Izven. Znižane cene .
Ponedeljek, 2 decembra: Proslava 140letnice Prešernovega rojstva. Dobrodelna prireditev Kola jugoslovenskih sester. Izven.	•
Mariborsko gledališče
Sobota, 30. nov., ob 20. uri: Telovadna akademija
fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Nedelja, 1. decembra, ob 15: Vdova Roslinka.
Brezplačna predstava za mestne reveže. Ob
20. uri: Za narodov blagor. Slavnostna predstava. Nnizane cene.
Rešitev sobotne križanke:
Vodoravno: 1. Spak 4. Ms 6. Udar 9. An 10. Miti 12 Ab 14. Laguna 15. Ela 16. Illca 17 Ovid 18 Cin 19. Rd 21. Abo 22. Az 23. Deva 25, On 26. Apotekar.
Navpično: 2 Palica 3. Analiza 4. Minaret 5. Ste 7 Dalibor 8 Abadon 10. Muc 14. Gin 15. Eva 20. Dve 23. Do 24. Ak.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustmeno ali pismeno ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega sina, soproga, očeta oziroma brata, gospoda
Vekoslava Adamiča
veletrgovca in poročnika v pokoju
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zlasti g. dr. Gvidu Rantu, zdravnikom za njihovo prizadevanje, oficirskemu zboru in vojakom, stanovskim tovarišem za spremstvo ter vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sveta inaša zadušnica bo brana v ponedeljek, 2. decembra 1940 ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Kamnik, Maribor, Kranj, dne 30. novembra 1940.
Žalujoči ostali
Continental
Italijanski bombnik nad grško-italijanskim bojiščem ▼ Albaniji. Iz slike se lepo vidi, kakšen svet je tod,
namreč tak, da od vojaka zahteva celega moža.
USA grade največje vojno brodovje sveta
Vojna mornarica Združenih ameriških držav bo po izvedbi velikega pomorskega načrta štela 688 modernih ladij*
Združene ameriške države so zlasti v zadnjem času začele z vso naglico izvajati svoje velike načrte v vojni mornarici. O tem prinaša zanimiv članek švicarski časopis »Gazette de Lausanne«, v katerem med drugim pravi:
»Medtem ko se na 6ivetu pripravljajo novi do-godki in ko vojna med voskujočimi se državami zavzema z dneva v dan večji razmah, so Združene ameriške države začele uresničevati v svetovni zgodovini edinstven pomorski načrt. Vlada USA se je odločila zagotoviti a popolno nadoblast na morju, in to ne samo na Atlantiku, pač pa tudi na Tihem oceanu, da bi z uspehom lahko branila zahodno poloblo kakor tudi ameriške koristi na Tihem morju.
V ta namen je ameriško mornariško ministrstvo postavilo temelje svoji bodoči pomorski politiki, temelje, ki imajo na eni strani svojo podlago na sklepu ameriškega kongresa, da se zgradita dve velikanski oceanski brodovji, na drugi strani pa v prevzetju novih pomorskih in letalskih oporišč v britanskih kolonijah na ameriški strani. Ta politika teži za tem da naredi ameriško mornarico sposobno za istočasne velike pomorske operacije na Atlantiku in na Tihem morju.
Na pristojnih mornariških mestih izpovedujejo, da je takšna nova ameriška pomorska politika samo posledica zmešnjav, ki danes vladajo na svetu.
Odločno zatrjujejo, da so Združene ameriške države prisiljene rešiti nekatera kočljiva vprašanja, ki so za USA življenjske kažno6ti. Istočasno opozarjajo tudi na dejstvo, da Amerikanci danes bolj l, kdajkoli prej posvečajo pozornost Monroe-jevi Ktrini, in da morajo na drugi strani za vsako ceno atovih poprejšnje stanje (status quo) v Vzhodni
V Washingtonu povdarjajo v zvezi s tem, da je danes britansko brodovje zaposleno v orjaškem boju, ki njegovega izida ni mogoče videti vnaprej. Zato morajo Združene ameriške države računati z nevarnostmi, ki bi utegnile zagroziti britanski pomorski moči. V vsakem primeru bo britansko brodovje izšlo iz sedanjega boja v nek, meri oslabljeno, kajti pri sedanjem vojskovanju se izgubam na morju ni mogoče izogniti.
Tri možnosti
Po mnenju ameriških mornarskih in vojaških krogov 6ta vojaška in pomorska politika Združenih ameriških držav pred trojno možnostjo, in sicer:
1 V primeru, če bi bila Velika Britanija spo-sphna odbit: vsak napad nemških oboroženih sil in ohraniti svojo nadoblast na morju, bt sodelovanje med ameriško in britansko mornarico zadostovalo in bilo lahko kos vsaki zunanji nevamoGti
Slavni norveški drsalec St ak sr ud, ki je zadnjič pri treningu na nekem jezeru v bližini Osla utonil, ker ae mu je pod nogami vdrl led.
2 Velika Britanija bi mogla biti zasedena, toda britanske pomorske sile bi se mogle umakniti v britanske onstranmorske posesti, odkoder bi še dalje vladale nad Atlantikom in nad Tihim oceanom ob sodelovanju z amerišlcm brodovjem V tem primeru bi bila moč ameriške mornarice odločujoči čkiitelj za primer napada, ki bi veljal Novemu svetu.
3. Obstoji tudi možnost, da bi bilo britansko brodovje zaprto in potopljeno. Tedaj bi Združene ameriške države morale prevzeti vlogo Velike Britanije na morju kar spet postavlja zahtevo po zgraditvi zelo močne mornarice.
Varnost Amerike je odvisna od ameriškega brodovja
Novi pomorski načrt Združenih ameriških držav bo zagotovil ameriškemu brodovju, da igra to vlo-
go. Pristojni možje v Wash>ngtonu si ne delajo o tem nobenih utvar. Zavedajo se, da Velika Britanija bije z Nemčijo in Italijo boj na življenje in smrt. Zato so Združene ameriške države prisiljene, 6 svojimi lastnimi močmi zagotoviti poprejšnje stanje na Daljnem Vzhodu, kjer Velika Britanija zaradi sedanje njene vojne v Evropi ne more več igrati tiste vloge kot jo je prej. Na drugi strani pa jim je znano tudi to kaj bi radi Japonci. Radi bi namreč zgradil* takšno Vzhodno Azijo, ki bi bila pod vplivom Japonske. Združene ameriške države morajo igrati prepričljivo vlogo v Aziji le tedaj, če bo njihovo besedo podkrepila močna mornarica, ki bo sposobna braniti ameriške posesti v Aziji, zlasti Filipinsko otočje. Na drugi strani pa je jamo, da bi bila varnost Združenih držav postavljena na kocko, če bi Japonci zasedli Holandsko Indijo.
Glavna pomorska načela
Nova ameriška pomorska načela temelje na naslednjem obrazcu: Ameriško brodovje mora biti pripravljeno in zadosti močno, da lahko podpre ameriško narodno politiko in brani ameriške koristi, kakor tudi, da varuje ameriške posesti na ameriškin in drugih celinah.
In kakšen je pomorski načrt
Ameriški pomorski načrt vsebuje: 1. Povečanje ameriških pomorskih sil do takšne stopnje, da nobena pomorska država ne bo mogla doseči takšne moči. 2. Organizacija, ameriško brodovje in šola ameriškega mornariškega moštva, morajo temeljiti na načelih sodobnega načina vojskovanja. 3. Vzporedno s tem se mora ustanoviti zelo močna mornariška pehota, ki bi na široki podlagi lahko sodelovala pri vseh pomorskih operacijah. 4. Pomorsko letalstvo se bo organiziralo kot sestavni in integralni del ameriške mornarice 5. Pomorska in letalska oporišča se morajo postaviti na odsekih, ki bi v zemljepisnem oziru lahko nudila največjo možno varnost za vsak primer.
Moč ameriškega brodovja
prikazuj e naslednja tabela:
v službi grade naročenih skupno
Oklopnice Nosilke letal Križarke Rušilci Podmornice
15	10	7	32
6	4	8	18
37	21	27	85
197	56	115	368
103	39	43	185
Skupaj 688
V gornji tabeli ni upoštevanih 50 rušilcev, ki jih je Amerika odstopila Veliki Britaniji, kakor tudi ne 46 drugih rušilcev starejše vrste, ki jih zdaj modernizirajo in ki jih bodo uporabljali pri gotovih pomorskih operacijah.
Zakaj je bolgarski narod še v nevarnosti
V 13 letih nad polovico manj novo rojenih otrok
Kljub sedanjim težkim razmeram, ki vladajo v evropskem svetu, in Ki zahtevajo v prvi vrsti rešitev raznih političnih vprašanj, se vendar v nekaterih državah opaža tudi velika skrb za druga vprašanja, ki bo od njihove pravočasne rešitve tudi v veliki meri odvisna bodočnost vsakega naroda. Sem spada zlasti vprašanje kako povečati število rojstev, ki je v zadnjih letih, menda zaradi tako številnih drugih skrbi po nekaterih državah tako občutno padlo, da se odgovorni boje hudih posledic, ki se utegnejo pokazati kaj kmalu. Takšne skrbi so se pojavile zadnje čase tudi v Bolgariji, kakor je razvidno iz poročil, ki prihajajo iz Sofije V zvezi s poročili o predložitvi zakonskega osnutka, po katerem naj bi se znižali davki si-
romašnih družin, in v zvezi z obsežnimi ukrepi, po katerih naj bi se v bodoče zvišalo število rojstev, navajajo naslednje zanimive podatke:
Leta 1926 se je v Bolgariji rodilo 109.000 otrok. Na vsakih tisoč prebivalcev je tedaj prišlo povprečno 202 rojstev. Leta 1939 pa je število rojstev znašalo samo še 50.000. Z drugimi besedami se to pravi, da je v Bolgariji v borih 13 letih število rojstev padlo za več kot polovico.
V Bolgariji so zato začeli vedno bolj poudarjati cfa je vendar že treba nekaj ukreniti, da se bodo ljudje raje ženili in imeli čimveč otrok, kajti drugače bo bodočnost bolgarskega naroda res že kaj kmalu v resni nevarnosti.
Sedanja letala bodo v kratkem »stara šara«
Skoro v6aka nova stvar v sedanjih dneh, ko čas komaj dohitevamo, kaj hitro zastari, pa ^ čeprav se včasih zdi, da je dosegla višek popolnosti. Tako je tudi z letali Celo o sedanjih najpopolnejših letalih, vojaških in civilnih, pravijo, da bodo v kratkem še neprimerno bolj izpopolnjena, kakor pa so zdaj in da bodo sedanja kmalu spadala med »staro šaro«. O tem bi pričale besede, ki jih je te dni zapisal francoski general Duval. Med drugim pravi, da je letalstvo že med svetovno vojno samo doživelo pravo revolucijo, ne samo v tem smislu, da se je številčno izredno pomnožilo, pač pa tudi glede na kakovost. Letalo iz vojne 1939-40 je prav tako že zastarelo, kakor je bilo zastarelo letalo iz leta 1914. če ga primerjamo s tistim iz leta 1918. V preteklih 15 mesecih je bil v letalstvu dosežen velikanski napredek. Letalstvo je mlado in bo v bližnji bodočnosti doživelo še velik napredek. Strokovnjaki in izumitelji delajo na V6e strani. Bogve, kakšno presenečenje bomo doživeli že spomladi, ko bo sedanja vojna trajala 18 ali 20 mesecev.
Velik ameriški dobrotnik Grčije
Kakor se vidi iz naslednjega, ima Grčija svoje velike prijatelje in dobrotnike tudi med ameriškimi petičniki.
Newyorški časopis »Newyork_ limes« je namreč te dni prinesel kratko poročilo, v katerem pravi, da je znani ameriški industrialec vVilham Hellis grški vladi dal na razpolago ves svoj inventar, ki ga ima v bližini polotoka Peloponeza na Grškem. Te svoje stvari, ki si jih je Hellis pripravil iz črpanja nafte v Grčiji po pogodbi iz leta 1958, so vredne nad milijon dolarjev, torej okrog 70 milijonov dinarjev. Nabavi! si je veliko število avtomobilov, vagonov, ladij, tankov — tako imenovanih »gosenice, 32 kilometrov cevi za napeljavo bencinskih vodov in Še mnogo drugega, Razen tega se je Hellis odločil tudi, da s svojimi prijatelji v Združenih ameriških državah zbere še 10 milijonov dolarjev. ali 700 milijonov din ki jih bo poslal tistim Grkom, ki jih je vojna najbolj zadela.
Iz tega se pač vidi. da se mora Italija že zdaj vsaj posredno boriti tudi proti Amerikan-cern.
V Indiji so dozdaj zaprli že 6.290 ljudi, ki so govorili ali pa pieali proti temu, da bi Indija podpirala Veliko Britanijo v 6edanji vojni proti Nemčiji. To število »o sporočili nemškemu poročevalskemu uradu e Bombaya v Indiji.
V Ameriki *o hoteli biti čimbolj pravični tuiE pri tem, kateri letnik rekrutov naj bi prvi prišel na vrsto pri vpoklicu. Odločil bi žreb. »Usodni« listek je iz velike steklene posode potegnil ameriški mornariški minister Knox, ki so mu prej zavezali oči.
Njihov greh ni tako velik, da bi o njem morali razpravljati v zunanjem ministrstvu
Dokaj korajžne, rekli bt celo predrzne izjave dajejo tisti ameriški letalci, ki se na angleški strani udeležujejo sedanjih bojev. Se bolj pa so korajžni tisti vodilni Amerikanci, ki so tem svojim letalcem dovolili udeležbo pri vojskovanju. Pravijo namreč takole:
»Čeprav so ti letalci zavestno prekršili določbe nevtralno6tnega zakona, vendar Amerikanci smatrajo, da jim nihče ne more ničesar očitati.«
Te dni pa je celo ameriški zunanji minister Cordell Hull sam dejal, da je ponosen na to, da se ameriški letalci kot prostovoljci bore v Veliki Britaniji. »Gotovo je — je pripomnil — da so ti ameriški letalci kršili nevtralnostni zakon, ko so se podali v nevarni pas. Toda kljub temu smatram, da njihov greh ni tako velik, da bi o njem morali govoriti v zunanjem ministrstvu.«
Italijanska vojaka odhajata na fronto v Albanijo.
Nekaj pisanih številk o Egiptu
Veliko pozornost je v zadnjem času Italija posvetila zlasti Egiptu in razmeram, ki vladajo v tej deželi. Ne poročajo samo o dogodkih, ki se odigravajo na bojiščih okoli Egipta, pač pa jih zanimajo tudi številne druge stvari v deželi sami, tako med drugim ljudsko gibanje, narodnostna in verska vprašanja Tako se te dni ba-vijo tudi z ljudskim štet jem, ki je bilo v Egiptu izvedeno leta 1937. Po izidu tega ljudskega štetja se vidi — tako poročajo iz Rima — da je imel Egipt tedaj 15,905.000 prebivalcev, dočim je leta 1927 živelo v tej deželi 14,918.000 ljudi.
V desetih letih se je število egiptskega prebivalstva torej dvignilo približno za milijon ljudi.
V zvezi s tem navajajo tudi številke ljudskega štetja iz leta 1848. Tedaj je imel Egipt vsega skupaj le 4475 ljudi. Leta 1937 je živelo v Egiptu 189.000, 10 let let prej pa 226.000. Tujcev je tod torej vedno manj.
Po narodnosti je pred tremi leti živelo v Egiptu- 70.000 Grkov, 48.000 Italijanov, 32.000 Angležev, 19.000 Francozov. 12,900.000 Egipčanov je muslimanske vere, 946.000 koptov, 63.000 pa judovske vere.
Kako sta bila umorjena prof. Jorga in Madagearu
Med umorjenimi politiki bivših^ režimov sta, kakor so bralci našega časopisa že obveščeni, tudi bivši predsednik vlade in znani romunski znanstvenik profesor Jorga ter bivši romunski finančni minister Virgil Madagearu. O njunem umoru so se zvedele zdaj še naslednje poarob-nosti:	_	_	.
Profesorja Jorgo so po izpovedih pristojnih krogov odpeljali iz njegove vile v Sinaji v neznano smer ljudje, o katerih doslej še ni znanO; kdo so bili. Ker Jorge ni bilo od nikoder, so--se njegovi svojci in znanca začeli bati zanj in zato posredovali pri predsedniku vlade in notranjem ministru, ki je izdal naročilo vsem orožniškim postajam, da morajo iskati pogreša-
nega. Končno je orožniška patrulja v četrtek ob 4 popoldne na poti proti Plostiju našla truplo profesorja Jorge.
Profesor Jorga je bil nepomirljiv sovražnik Železne garde. Legionarjem se je posebno zameril s svojo tožbo, ki jo je svoj čas vložil proti Korneliju Codreanu zaradi razžaljenja časti Codreanu je bil na njegovo tožbo obsojen na 6 mesecev zapora, iz katerega se pa ni^več vrnil, ker je bila med tem proti njemu vložena tudi druga tožba zaradi veleizdaje in je bil nato Codreanu ubit z drugimi legionarji. Legionarji so zato profesorja Jorgo imenovali kar »krvnika nacionalistične mladine«. Profesor Jorga se je v zadnjem času po nasvetu vodilnih krogov umaknil iz Bukarešte ter je živel v svoji vili v Sinaji. Toda kljub temu ni mogel uiti maščevanj0 legionarjev.
K umoru Virgila Madagearua pa poročajo da so tudi njega odvedli neznanci in sicer k jezeru Nogov, ki leži 45 km od Bukarešte. Jezero obdaja krog in krog gozd. Na samem so ga neznanci umorili ter pustili njegoio trup o tam. Orožniki so pozneje to truplo naslL
Program radio Ljubljana
Nedelja 1. decembra: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Kvintet pihal, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Fr. Schubert: Kvartet v d-molu (Smrt in dekle), plošče, 9.45 Verski govor (p. Kazimir Zakrajšek), 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice (Fr. Ger-bič: Maša na čast Jezusovemu Srcu), 11 Tambu-raški septet (S. Kahne), 11.45 Klavirski koncert štiriročnik skladb (gg. dr. Valens, Vodušek, prof. Ivan Krmpotič), 12.30 Objave, 13 Napovedi, 13.02 Koncert jugoslovanske glasbe (Izvaja Rad. komorni zbor in Rad. ork.), 16.30 Zgodovina ZFO (g. dr. Karel Capuder), 17 Kmet. ura: Organizacija mlekarstva (inž. Erpič Jože), 17.30 Pevski zbor »Slavec«, 18.15 Za oddih (plošče), 19. Napovedi, poročila, objave, 19.30 Slovenska ura: Iz svojih spisov bere g. F. S. Finžgar, 20.15 Rezervirano za prenos, 22 Napovedi, poročila, —15 Etomača zabava (plošče).
Orugi programi
Sobota, 30. novembra: Belgrad: 19.40 Srbske vojaške pesmi - Zagreb: 20 Plesna g. - Bcro-miinster: 19.15 Landlerji	, Bratisiavos
19.40 Slovaške narodne. — Budimpešta; 18 Petnajstletnica madžarske radiofonije. Praga: 19.30 Večerni koncert - So».ia: 2l Zbor - Sottens: 20 Komorna glasba. — Stockholm: 15 Koračnice.
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Zi	Hab.me . LleMleel, Jel« Kramer« - lld.|alel|i 1"» *••* Ml* - Ur.de«, Wj*»	)!.m.'P" 1 llrllTB dleulee. p.M.l.e !i dlj.rle. rel.lela. Ml di.erirr.
'ls1:1.	-	••	-	r.«.....«.	....................