FoMnfem «• * Tofovlnl
Izhaja vsak dan zjutraj razven T ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23, Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Cena Din
Rokopisov ne vračam«. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-6S. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-00.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 13.621.
i. 211
Ljubljana, sobota, dne 12. septembra 1931
Leto II.
Novi volilni zakon
Volitve se vrše en dan — Obče, direktno in javno glasovanje — 305 poslancev Dravska banovina jih ima 25 — Ena kandidatna lista za vso državo
Edison nevarno obolel.
Svetovno znani ameriški iznajditelj Tomaž Alva Edison je znova težko obolel.
Naša delegacija za mednarodni kongres za plovbo
Beograd, 11. septembra. AA. Od 12. do 14. t. m. bo v Benetkah 15. mednarodni kongres za plovbo. Našo državo bodo zastopali: v imenu prometnega ministrstva Milan Jovanovič, upravnik rečnega in pomorskega prometa, ministrstvo za zunaje zadeve dr. V. Ninčič, višji svetnik, in dr. Pantič, svetnik ministrstva, ministrstvo za gradnje dr. A. Veber inž.
Politika štednje v Nemčiji
Berlin, 11. septembra. AA. Pruska vlada bo v kratkem izdala novo uredbo o štednji. Izdatki bodo znižani za 200 milijonov mark. Dohodke nameščencev bodo uredili kasneje in jih zaenkrat vlada ne bo znižala. Pač pa bo vlada v teku dveh prihodnjih let ustavila vsako napredovanje uradnikov na višje položaje. V tem času odpadejo nadalje namestitve novih uradnikov.
Povratek čsl. poslanika v Beograd
Beograd, 11. septembra. AA. Poslanik češkoslovaške republike Robert Flieder se je včeraj vrnil z Bleda in prevzel posle.
Madjari za uvedbo žitnega monopola po našem vzorcu
Budimpešta, 11. septembra, n. Grof Somsy, predsednik zveze kmetijskih zbornic, je predložil odboru 35-orice memorandum, v katerem je zahteval, naj uvede Madjarska monopol na pšenico po jugoslovanskem vzorcu. Predlagal je tudi načrte zakonov, ki so v glavnem kopija jugoslovanskih zakonov in tudi ostalih naredb, ki jih je izdala jugoslovanska vlada v tem pogledu.
Vzroki letalske katastrofe pri Livornu
Rim, 11. septembra. AA. Meseca marca se je nad Tireriskim morjem v bližini Livorna ponesrečilo letalo »S 64««. Letalo je padlo v morje. Pri tem so našli smrt polkovnik Maddalena, kapetan Cecconi in podporočnik Damonte. Preiskovalna komisija je sedaj objavila poročilo. Po njenem mnenju je nastala katastrofa iz dveh vzrokov. Po prvi podmeni se je polomilo krmilo letala zaradi nepravilnih oscilacij, po drugi podmeni pa so se vneli bencinski plini, Komisija smatra, da sta obe podmeni možni. Najbolj verjetno pa je, da je nastala eksplozija bencinskih plinov, ker je znano, da je polkovnik Maddalena navadno med poletom kadil.
Zopet redne razprave v dunajski justični palači
Dunaj, 11. septembra. Justi&na palača, ki je bila poleti 1. 1927. od demonstrantov zažgana, je sedaj toliko popravljena, da so se danes v njej zopet pričele redne razprave.
Nov političen umor v Sofiji
Sofija, 11. septembra. 1. Snoči je bil izvršen nov političen umor v bolgarski prestolici. Ko se je protogerovec Boris Ribarov snoči okoli 20. vračal domov, je na bulevardu Don Duko srečal neko osebo, ki je čepela v avtomobilu. Neznanec je naperil proti Ribatovu revolver in sprožil več strelov. Ribarov se je težko ranjen zgrudil na tla in so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico, neznanec pa je z avtomobilom neznano kam pobegnil in ga doslej še niso izsledili.
825.000 dolarjev dohodnine
Newyork, 11. septembra. AA. Kinematografska zvezdnica Marion Davies je plačala državni blagajni 825.000 dolarjev in s tem poravnala Svoj spor z zvezno vlado. Spor je bil nastal za-radi odmere dohodnine
Beograd, 11. septembra. AA. Jutrišnje »Službene novinec bodo objavile zakon o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. Novi volilni zakon odreja, naj se narodna skupščina sestane k rednemu zasedanju vsako leto 20. oktobra. Volitve se vrše za štiriletno dobo. Če se skupščina razpusti pred potekom tega štiriletnega roka, mora ukaz o njenem razpustu imeti naredbo o novih volitvah v roku treh mesecev, a skupščina sama se mora sklicati v štirih mesecih.
Volitve so na en dan in sicer na nedeljo po vsej državi, z občim, direktnim javnim glasovanjem. število mandatov narodnih poslancev je tri za upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, za posamezne banovine pa sorazmerno naprain številu prebivalstva, in -icer za dravsko banovino 25, savsko 58, primorsko 20, drinsko 37, vrbasko 22, zetsko 20, donavsko 51, moravsko 32, vardarsko 37.
To število mandatov se porazdeli v posameznih banovinah na upravne sreze, poleg tega pa še na one sedeže banovin z nad 50.000 prebivalci. Na sedeže od 50 do 100 tisoč prebivalcev odpade en mandat, na sedeže z nad 100 tisoč prebivalci pa 2 mandata. Vrhu tega se prišteje skupnemu številu poslancev še toliko poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so prejele nad 50 tisoč glasov v vsej državi.
Kandidatna lista je ena za vso državo. Nanjo se vežejo sreski kandidati oziroma kandidati v mestih, ki volijo poslance.
Kandidaturo nosilca državne liste predlaga po 60 upravičenih volilcev iz vsakega sreza vse države, ki so uvedeni v volilne imenike. Na tega nosilca je treba vezati sreske kandidate. Takih sreskib kandidatov je lahko v istem srezu več. Ti sreski kandidati potrjujejo svojo kandidaturo pri sreskem sodišču, ako jih predlaga najmanj 200 upravičenih volilcev tega sreza. Obenem morajo predložiti potrdilo, da je nosilec državne kandidatne liste, s katerim se vežejo, pristal na to združitev.
Upravna področja mesta fteograda in ona banovinska središča z nad 100 tisoč, a pod 200 tisoč prebivalci, to je Zagreb, ne kandidirajo
samo po enega kandidata, kakor ostala banovinska središča, marveč vežejo celo listo z nosilcem državne liste.
Državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega sreskega kandidata za vsako banovinsko središče, ki voli po enega oziroma po dva poslanca. Za Beograd mora imeti tri poslance.
Najdalje 25 dni pred volitvami je treba državno kandidatno listo izročiti kasacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev.
Najvišja instanca volitev je državni odbor in glavni volilni odbor. V glavnem volilnem odboru so tudi zastopniki državnih list.
Glasovanje se vrši na voliščih, ki so praviloma v vsaki občini. V večjih krajih je lahko več volišč. Manjše občine se lahko združijo v eno volišče, to pa kadar nimajo nad 800 volilcev.
Število glasov za posamezne državne liste se določi tako, da se na podlagi volilnih izidov ugotovi skupno število vseh glasov, oddanih za vse kandidate vseh upravnih srezov in mest, ki smejo voliti poslance, in sicer za one kandidate, ki so se zvezali z nosilcem skupne državne liste.
Nosilec državne kandidatne liste, ki na ta način dobi večino, je izvoljen za narodnega poslanca. Podobno so izvoljeni za poslance tudi nosilci državnih kandidatnih list, ki na podoben način dobe nad 50.000 glasov.
Kandidati z liste za upravno področje Beograda, ki je bila zvezana z državno listo z naj-večjiai številom glasov, so izvoljeni za narodne poslance.
Nato se dodelita državni kandidatni listi z največjim številom glasov v vsej državi dve tretjini skupnega števila narodnih poslancev, in to od števila, ki pripada vsem banovinam. Ti dve tretjini mandatov se porazdelita na posa-mezne banovine v razmerju s številom, ki jim gre, in sicer odpade na Dravsko banovino 16 mandatov, na Savsko 39, na Vrbasko 14, na Primorsko 13, na Drinsko 25, na Zetsko 13, na Dunavsko 35, na Moravsko 21, na Vardarsko 24.
Ti banovinski mandati se nato porazdele na posamezne sreze z največjim številom glasov, ki so bili oddani za vse kandidate v tem srezu, oziroma v banovinskem sedežu, in to v primeru, da so se vezali z najmočnejšo kandi-
datno listo, ki je prejela dve tretjini mandatov.
Na to bo glavni volilni odbor proglasil za izvoljene narodne poslance one sreske kandidate iz teh najmočnejših srezov, ki so med vsemi ostalimi kandidati tega sreza zvezani s to listo in ki so prejeli relativno večino.
Banovinski sedeži, ki volijo poslance, so enaki ostalim upravni msrezom. Ako volijo dva poslanca, odpadeta ta dva mandata na število mandatov, ki preostane od števila onih mandatov, ki jih je prejela najmočnejša državna kandidatna lista.
Število mandatov, ki preostane od onih, ki ji je dobila najmočnejša državna kandidatna lista, če je dobila absolutno večino glasov, se deli med vse državne kandidatne liste, računajoč semkaj tudi to listo.
Razpored tega števila mandatov se izvrši na ta način, da se to število mandatov porazdeli na banovine sorazmerno s skupnim številom mandatov, ki pride na posamezno banovino. Tako dobi Dravska banovina 9, Savska 19, Vr-baska 8, Primorska 7, Drinska 12, Zetska 7, Dunavska 16, Moravska 11 in Vardarska 13.
Ta razdelitev se bo izvršila proporčno in izračunala po znanem d’Hontovein sistemu. Če je najmočnejša državna lista dobila samo relativno večino, ne pride v poštev pri tej razdelitvi, nego se ta ostanek razdeli med ostale državne kandidatne liste.
Nihče ne more kandidirati v več srezih, nego samo v enem, in vsak kandidat, sreski odnosno mestni, ima svojega namestnika.
Volilni rezultat ugotovi in razglasi glavni volilni odbor za vso državo. Odbor zaseda V Beogradu in predseduje mu predsednik državnega sveta. Njegovi člani so predsedniki kasa-cijskih sodišč, oziroma njihovih oddelkov, podpredsedniki pa podpredsednik državnega sveta in po dva predstavnika vsake državne kandidatne liste. Izvoljeni poslanec more izgubiti mandat, če izgubi volilno pravico, če za časa trajanja mandata stopi v državno službo ali dela za državo podjetniške ali liferantske posle ali če preneha biti član one skupine, kateri pripada nosilec državne kandidatne liste, za-katero je kandidatura poslanca bila vezana. Volilni zakon predvideva razen tega stroge kazenske sankcije in postopek za vse volilne postopke.
Zakonita ureditev prodajnih cen kruha
Enotne cene za vso državo — Stroge kazni za kršitelje teh določb — Cene luksuznemu
pecivu ostanejo svobodne
Beograd, 11. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog mimstra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil
zakon o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi.
Clen 1. Za členom 10 pride novi člen 10 a, ki se glasi:
Kdor prodaja kruh in moko po višji ceni, kakor to določa uredba ministra za trgovino in industrijo, predpisana na podlagi čl. 10 zakona o prodaji pšenice v državi, bo kaznovan prvič z denarno kaznijo do 15.000 Din in zaporom do 15 dni, drugič
pa z denarno kaznijo do 15.000 Din in zaporom do 30 dni. Ce stori tudi še po drugi na ta način izrečeni kazni isto krivdo, bo kaznovan razen s to kaznijo še z zaprtjem in naposled s prepovedjo izvrševanja obrti.
Vse te kazni izreka splošna upravna oblast prve stopnje odnosno policijska oblast. Zoper sklepe teh oblasti se lahko v roku 3 dni vloži pritožba na drugostopno upravno oblast, katere sklep je končnove-ljaven.
Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, kadar se razglasi v »Službenih novinah«.
Beograd, 11. septembra. AA. Na podlagi pooblastil iz čl. 10 zakona o prodaji pšenice v državi iz dne 4. septembra t. 1. v in v zmislu čl. 10 a zakona o izpopolnitvi zakona o prodaji pšenice v državi z dne 11. septembra t. 1. je minister za trgovino in industrijo predpisal tole uredbo o cenah kruhu v državi.
Čl. 1. Kruhu se določijo v državi tele ee-ne: Beli kruh 4 Din kg, polbeli kruh 3 in pol Din kg, črni kruh 2 in pol Din kg.
Te cene veljajo do nadaljne naredbe. Cene luksusnemu pecivu so svobodne. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo, kadar s» razglasi v »Službenih novinah«.
Popoln poraz upornikov v Čile
Santiago, 11. septembra. AA. čilska mornarica je prispela v Valparaiso, kjer je bila izročena vojaškim in civilnim oblastvom vlade.
Mornarji križarke »Almirante« so vrgli v morje dva komunista, ki sta vodila upornike. Poveljnik križarke Riveros se je usmrtil.
Konferenca zastopnikov gospodarskih ustanov
Beograd, 11. septembra. AA. Na predlog centrale industrijskih korporacij bo 15. t. m. v Beogradu konferenca zastopnikov gospodarskih ustanov iz vse države. Na tej konferenci bodo sestavili načrt o vodstvu industrijske statistike.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 11. septembra. AA. Danes od 11.30 do 13.10 je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah.
Slabšanje italijanske trgovinske bilance
Rim, 11. septembra, r. Listi naglašajo, da se kupovanje inozemskih proizvodov nadaljuje v italiji v takšni meri, da resno in škodljivo vpliva na' trgovinsko bilanco dežele. Blago, ki se uvaža, sestavljajo predvsem stroji, aparati za brezžično telegrafijo, pohištva, parfumi, gumijevi izdelki in igrače.
Vsi ti predmeta, naglašajo listi, bi se mogli kupiti tudi v Italiji. Potrebna je, dodajajo, posebna vzgoja Italijanov, ki bi ji’, prepričala, da nakupovanje blaga v inozemstvu, kolikor se lahko opusti, dokazuj” o pomanjkanju razumevanja dolžnosti, ki obstoji v tem, da narod sodeluje pri zdravljenju ekonomskih prilik.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 11. septembra, d. Iz Jugoslavije je danes dospelo 18 vagonov bosanskih sliv in 4 vagoni grozdja. Cene neizpremenjene.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 11. septembra, d. Nobenih bistvenih sprememb, stalno vreme.
Mogočen Briandov nastop v Ženevi
Francoski zunanji minister je imel včeraj velik in učinkovit govor — Duh DN mora vladati kljub vsem pesimistom in zabavljačem — Popolno zbližan je z Nemčijo bi bil njegov največji ponos — Francija odločno proti odgoditvi razorožitvene konference
Ženeva, 11. septembra, n. Na zborovanju
DN je davi govoril francoski zunanji minister Briand. Spočetka je branil DN proti pesimistom in kritikom. Dejal je, da ironija in napadi ne morejo več izbrisati iz zavesti zaupanja narodov v DN. V preteklem letu se je sestala evropska komisija in je bilo več sestankov med zastopniki poedinih držav, ki so bili sicer omejeni po Številu udeležencev, ki pa so bili vendarle prežeti z duhom DN. Temu duhu se je treba zahvaliti, da sta se vršila oba velika sestanka v Parizu in Londonu in da pride v kratkem do sličnega sestanka v Berlinu.
Govoril je nato o francosko-nemških od-nošajih. Dejal je, da bi bil največji ponos y vsem njegovem življenju, če bi dosegel popolno zbližanje med obema narodoma. Podprl je včerajšnjo izjavo lorda Cecila, da Velika Britanija ne nasprotuje franco-sko-nemškemu zbližanju, ampak da je bila Anglija ona, ki se je za to zbližanje zavzela. Predvsem pa je to zbližanje, kolikor je do danes že doseženo, zasluga DN in njenih metod. Govoril je tudi o svoji vlogi pri tem zbližanju. Mnogo ljudi ga je zaradi tega njegovega delovanja že napadlo, toda
njemu se zdi vsa ta polemika normalna. Ko bodo francoski državniki prišli v Berlin in ko se bodo pričela pogajanja, bodo dosegli srečne rezultate. Srečen pa bo tudi on, ker je mogel sodelovati pri teh pogajanjih. Med tem pa se bo treba na berlinskih sestankih in na vseh ostalih pazno izogniti vsemu, kar bi moglo zatreti porajajoče se zaupanje.
Urmtid je nato govoril o evropski komisiji m njenih uspehih pri letošnji žitni kampanji in pri reševanju finančne krize v srednji Evropi. Naglasil je, da je tudi evropska komisija produkt DN, ne pa njen nasprotnik.
O vprašanju razorožitve je dejal, da misel na odgoditev splošne razorožitvene konference ni izšla iz Francije. Francija ne bo nikoli zahtevala tc odgoditve. Če bi pa kdo kaj takega predlagal, mu bo Francija brezpogojno nasprotovala. Da se izvede razorožitev, je treba vsekakor, da se konferenca vrši. Sestanek je pripravljen in se ga je treba vsekakor udeležiti. Ostati pa je treba na bazi, katero je določil pakt DN. Namen tega pakta je bil utrditev miru. Ideja miru je do danes znatno napredovala. Zaradi tega je pričakovati, da bo
Železni razlogi ministra Snowdena za štednjo
Čisti letošnji deficit angleškega proračuna znaša 39 milijonov, prihodnje leto pa bi znašal 170 milijonov funtov šterlingov
London, 11. septembra. AA. Včeraj popoldne je zakladni minister Snowden poročal v spodnji zbornici o zasilnem proračunu, ki vsebuje vladne odredbe za rešitev sedanje finančne krize. Galerije so bile polne občinstva.
Snowden je uvodoma dejal, da stoji pred eno najneprijetnejših dolžnosti, kar jih je kedaj imel v svojem življenju. Nato je navedel nekaj podatkov o povišanju davkov, nakar je poročal o grozečem deficitu za tekoče leto. Snowden je zbornici dejal, da jo je že februarja opozoril na resni položaj v državnem proračunu. Velika gospodarska kriza in zastoj v trgovini in v industriji sta znatno zmanjšali državne dohodke in istočasno povišali narodne izdatke. Narodni dohodki so pričeli padati. Pred sedmimi leti je bil fond za brezposelne aktiven in se je vzdrževal z lastnimi dohodki. To leto je moralo zakladno ministrstvo doplačati približno 100 milijonov funtov šterlingov.
Snowden je nadaljeval, da mora politika posojevanja skladu za brezposelne in cestnim odborom prenehati. Cenil je padec državnih dohodkov od 39 milijonov funtov šterlingov na 25 milijonov funtov šterliu-gov. Dalje je izgubila Anglija zaradi izvedbe Hoovrovega načrta 30 milijonov funtov šterlingov. Na drugi strani pa je prihranila na obrestih ameriškega dolga 19-5 milijona funtov šterlingov, tako da znaša primanjkljaj za to leto 74*5 milijonov luntov šterlingov. Snovvden ceni deficit za prihodnje leto, če ne pride do sprememb v dohodkih in izdatkih, na 170 milijonov funtov šterlingov.
Zato je znižanje državnih izdatkov bistvenega pomena. Prav tako je potrebno ^višanje državnih dohodkov.
Snovvden je dalje dejal, da je 9 desetin
njegovih predlogov za sanacijo državnega proračuni sprejela že bivša delavska vlada.
Ker se bo znižal fond za povračilo dolgov to leto od 50 na 32-5 milijona funtov šterlingov, bo znašal čisti deficit za tekoče leto 39 milijonov funtov šterlingov, ki jih bo morala kriti država z novimi davki.
London, 11. septembra. AA. Današnji listi prinašajo obširne komentarje o včerajšnji seji spodnje zbornice.
>Times« pravijo, da je vlada izvršila ogromno nalogo in stopila odkrito pred zbornico. Njen uspeh bo brezdvomno zapustil v inozemstvu vtis, da je Anglija trdno odločena živeti z lastnimi sredstvi. List nadaljuje, da je vlada z direktnimi davki le malo obremenila delavstvo in le nekoliko zvišala davek na pivo, tobak in zabavne prireditve, kar ni neobhodno potrebno za življenje. Vlada je dalje znižala davke industriji in dovolila pri odpisih pri tovarnah in strojih znatne olajšave.
Glasilo opozicije »Daily Herald« poudarja, da je Anglija kljub sedanji krizi še vedno ena najbogatejših držav na svetu in da je njeno finančno stanje v primeri z drugimi državami še vedno ugodno. List nadaljuje, da temelji vladni načrt na zgrešenem mnenju, da se mora znižati življenjski standard prebivalstva. Proračun bi se lahko in bi se moral uravnovesiti z drugimi sredstvi kakor z onimi, s katerimi se hoče rešiti funt šterling.
Finančniki so s svojimi pogreški sami spravili angleško valuto v nevarnost.
Liberalne >Daily News and Chronicle« menijo, da je vlada davčna bremena razdelila pravično.
Konservativni >Daily Telegraph« poudarja ,da je zasilni proračun pogumen poskus rešiti finančno krizo, in pravi, da bo soglaje davkoplačevalcev s tem proračunom napravilo v svetu silen vtis.
Ženevski pogoji za posojilo Avstriji
Nov proračun, s katerim naj se prihrani 3—400 milijonov šilingov
Dunaj, 11. septembra, d. Kabinet dr. Bu-rescha se bori z velikimi težkočami. Iz Ženeve je došilo namreč poročilo, da stavi fin. odbor DN, ki pravkar razpravlja o posojilu nemški Avstriji, med drugimi tudi sledeča dva pogoja: 1. Aktiven proračun z rezervo v svrho kritja eventualnega primanjkljaja v dohodkih. 2. Proračun za leto 1932. se »me opirati le na resnične dohodke v letu 1931. Ako hoče Burcschova vlada te pogoje Izpolniti, se mora zateči k ponovni redukciji državnih nameščencev, podpor brezposelnim, vojaškega proračuna ter drugih državnih investicij. Skupno bi se moralo na ta način prištediti 300 do 400 milijonov šilingov. Dr. Juch in dr. Schiller, avstrijska finančna zastopnika pri DN, sta telefonično in telegrafično zahtevala od svoje vlade principijelnega soglasja s temi pogoji, da se zamorejo pogajanja nadaljevati.
Nadalje so zahtevali finančniki v Ženevi tudi radikalno znižanje izdatkov posameznih pokrajin in občin v Avstriji. Finančni odbor ob tej priliki tudi poudarja, da je DN še vedno upravičeno na podlagi protokola iz leta 1922., da odpošlje v N. Avstrijo finančnega kontrolorja. Vse te zahteve DN
seveda vzbujajo pri avstrijski vladi kakor tudi pri vladni koaliciji velik odpor. Situacija je tem bolj kritična, ker zahtevajo agrarni krogi, in sioer nele Bauernbund, temveč tudi Landbund, kategorično od vlade, da naj slednja odpove avstrijsko - ma-djarsko trgovsko pogodbo ali jo anulira. Razem tega si vlada tudi prizadeva, da bi odstop dr. Schoberja tako aranžirala, da bi ne imel značaja poraza v zadevi carinske unije. Splošna demisija dr. Bureschove vlade je izključena.
Prepovedane publikacije
Beograd, 11. septembra. AA. S sklepom ministra za notranje zadeve je prepovedano uvažanje in razširjanje v naši državi sledečih knjig: »Sittengeschichte des Gemeinen und Verbote-nen«, »Sittengeschiclite des Lasters«, »Die Weiberherrschaft«, «Sittengeschichte des Welt-krieges«, »Kulturforschungen«, L, II., III. izdaja in »SexualwiseenschafU v založbi Schnei-der et Co., Wien, Leipzig. — »Das unbekannte Europa«, izdane na Dunaju po Fedorju Wergi-nu, »Es Megis Elung Magyar Orszag««, izišle leta 1920 in 1931 v Budimpešti. — »Žita, Prin-cesse de la Paix« v francoski izdaji, ki jo je napisal Antoine Rodier.
razorožitvena konferenca uspela. Francija je že sprejela fakultativno klavzulo o obli-gatni arbitraži. To klavzulo bodo gotovo sprejele tudi vse ostale države, ker pomeni le napredek v rešitvi varnostnega vprašanja. Čeprav pariški pakt proglaša, da je vojna zločin, ga med stotisoči ni niti enega, ki ne bi še verjel v vojno. Bodoča razorožitvena konferenca pa bo silno olajšana, če bo na njej prevladovala misel pariškega pakta. Tudi g. Cecilu bo ljubše, če se bo tako zgodilo. Ko pa se bo v februarju prihodnjega leta sestala konferenca, bo to hip, ki bo pomenil takšno odgovornost za vse narode, kakršne še nikoli niso prevzeli. Treba bo postaviti določilo o skupni pomoči napadeni državi in tako onemogočiti vsakršno vojno.
Ženeva, 11. septembra, d. Neposredno po velikem Briandovem govoru je bil skupščini DN predložen predlog Švice, Holandske in skandinavskih držav, v katerem apelirajo na DN, naj pozove vse države, da od danes dalje ves čas, ko se bo vršila razorožitvena konferenca, opuste vsako oboroževanje. O tem predlogu bo skupščina DN čimprej razpravljala.
Imenovanje komisij in komisarjev za pregled sadja
Ljubljana, 11. septembra. AA. Na podstavi čl. 25. pravilnika o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, z dne 3. 6. 1931., Službeni list št. 298-47 ex 1931 (Službene novine z dne 12. 6. 1931, št. 130 (XL) ter čl. 22. pravilnika
o	trgovini s suhimi slivami in marmelado z dne 3. 6. 1931. (Službene novine št. 130 (XL) in po izkazani potrebi ter predlogu zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij se postavijo:
I. Komisija za pregled in razredbo sadja po označenih pravilnikih.
a) v Ljubljani: Komisiji predseduje g. Humek Martin, višji sadjarski nadzornik v pok., član in namestnik predsednika je g. Trampuž Franc kmetijski svetnik kr. banske uprave, in člana g. Kafol Franjo, strokovni tajnik Kmetijske družbe, in g. Besednjak Alfonz, ravnatelj Gospodarske zveze, vsi v Ljubljani;
b) v Celju: Komisiji predseduje g. Dolinar Janko, sreski kmetijski referent v Celju, član in namestnik je g. eLvstik Miloš, nadučitelj v pok. na Miklavževem hribu št. 22, občina Celje okolica, in član g. Goričan Franc, posestnik v Višnji gori, pošta Vojnik.
c) v Mariboru: Komisiji predseduje g. inž. Ferlinc Pavel, sreski kmetijski referent za Maribor 1. br., član in namestnik g. Rudi Franc, ravnatelj Sadjarske zadruge v aMriboru, člana g. Frangeš Franc, veleposestnik v Hočah in g. Hlaževič Josip, ekonom v pok. v Studencih pri Mariboru.
6) v Ptuju: Komisiji predseduje g. Zupanc Josip, sreski kmetijski referent v Ptuju, član in namestnik g. Pevec .Rudolf, predsednik društva sadnih trgovcev v Ormožu, in član g. Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v Ptuju.
d) v Ljutomeru: Komisiji predseduje g. Žnidaršič Jakob, sreski kmetijske referent v Ljutomeru, član in namestnik g. Rajh Jakob, član banskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru, in član g. Pučnik Anton, ekonom v Nunski grabi št. 30, občina Preslka.
e) v Murski Soboti: Komisiji predseduje g. inž. Skpbic Josip, sreski kmetijski referent v Murski Soboti, član in namestnik g. inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu, član g. Kampi Avgust, veletrgovec v Nuskovi, pošta Rogaševci, in
t v Novem mestu: Komisiji predseduje g. Ma-lasek Franc, sreski kmetijski referent v Novem mestu, član in namestnik g. Filipič Franc, pomočnik srez. kmetijskega referenta v Novem mestu, člana g. Brulc Franc, župan v Hrušici, občina Stopiče in g. Flego Anton, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu.
II. Komisarji:
1. Za srez Ljubljana okolica: g. inž. Muck Oton, sreski kmetijski referent v Ljubljani. 2. za srez Logatec: g. Pečovnik Konrad, sreski kmetijski referent v Logatcu. 3. za srez Kranj: g. Sustič Josip, sreski kmetijski referent v Kranju. 4. za srez Radovljica: g. inž. Ratej Ivan, sreski kmetijski referent v Radovljici. 5. zr srez Kamnik: g. Hladnik Jakob, sreski kmetijsk. referent v Kamniku. 6. za nakladalne postaje »ta železniški progi Kresnice—Zagorje g. Godec Anton, posestnik na Mali gori št. 5, občina Kresnice. 7. za srez Laško; g. Zupan Ivan, sreski kmetijski referent v Laškem. 8. za srez Krško in nakladalno postajo Sevnica: g. Ambrož Gabrijel, sreski kmetijski referent v Krškem. 9. za nakladlno postajo Petrovče, 2alec, št. Peter: g. Dolinar Janko, sreski kmetijski referent v Celju. 10. za nakladalne postaje ob železniški progi Polzela—Šoštanj: g. Plesec Franc, posestnik v Šmartnem ob Paki. 11. za nakladalne postaje ob železniški progi Pesje—Velenje—Paka: g. Stopar Vinko, nadučitelj v Velenju. 12. za nakladalne postaje ob železniški progi Gornji Dolič—Slovenjgradec: g. Wemik Franc, sreski kmetijski referent v Slovenjgradcu. 13. za srez dravogradski; g. Zdolšek Alfonz, sreski kmetijski referent v Prevaljah. 14. za nakladalne postaje ob železniški progi St. Jurij—Grobelno ln Ponikva: g. Vardjan Fran, strokovni učitelj na kmetijski šoli v St. Jurju ob juž. žel. 15. za nakladalne postaje ob železniški progi St. Vid—Mestinje: g. inž. Oblak Ivan, sreska kmetijski re-
ferent v Šmarju pri Jelšah. 16. za nakladalna postaje ob železniški p.cgl Poljčane—Zreče: g. Nemec Ivsn, sreski kmetijski referent v Konjicah 17. za ■ akiadalne postaje ob železniški progi Kostrivnica—Rogaška Slatina—Rogateot g. Novak Ivan, ekonom banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini. 18. za nakladalne postaj® Slovenska Bistrica in Pragersko: g. Goir,Jak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici. 19. za nakladalne postaje ob železniški progi Rače—Hoče: g. Kuret Vladimir, sreski kmetijsik referent v Mariboru. 20. za nakladalne postaje Pesnica— —št. lij: g. inž. Forlic Pavle, sreski kmetijski referent v Mariboru. 21. za nakladalne postaje ob železniški progi Limbuš—Fala: g. Sumenjak Janko, vodja trsnlce v Prekah, pošta Limbuš. 22. za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trbonj g. Mravljak Ivan, ekonom in sadjar v Vuhredu. 23. za nakladalne postaje od Cirkovc do Ptuja g. Zupanc Josip, sreski kmetijski referent v Ptuju. 25. za nakladalne postaje Središče g. Kosi Anton, šolski ravnatelj v pokoju v Središču. 26. za nakladalne postaje Križevci pri Ljutomeru—Gornja Radgona g. Glaser Joško, upravnik banovinske trsnice in drevesnice pri Kapeli št. 4, pošta Slatina—Radenci. 27. za nakladalne postaje ob železniški progi Veržej—Do-kleževje g. Rajh Jakob, član banskega sveta in veleposestnik v Ljutomeru. 28. za nakladalno po. stajo v Beltincih g. inž. Sadar Vinko, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti. 29. za nakladalne postaje ob železniški progi Puconci—Hodoš g. inž. Skubic Josip, sreski kmetijski referent v Murski Soboti. 30. za srez Dolnja Lendava g. Lipovec Janko, sreski kmetijski referent v Doljni Lendavi. 31. za srez Brežice g. Mohorčič Vladimir, sreski kmetijski referent v Brežicah.
V	krajih, za katere ni postavljen komisar, vrši pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega kraja ob izvoznikovih stroških, če bi tega ne bilo, pa sreski kmetijski referent.
Komisija in komisarji vrše svoje posle po določilih III. oddelka cit. pravilnikov.
Za svoje delo prejemajo člani komisij in komisarji nagrade v obliki dnevnic v višini 80 Din.
O	tem se obveste;
1.	Vsa sreska načelstva, mestna načelstva in sreska izpostava v Škofji Loki radi znanja in objave. 2. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 3. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani. 4. Kmetijska družba v Ljubljani. 5. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Zadružna zveza v Ljubljani. 7. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. 8. Kmečka zveza v Ljubljani. 9. Kmečka zveza v Mariboru. 10. štajerska sadjarska zadruga v Mariboru. 11. Društva sadnih trgovcev v Mariboru.
Za pomoč krajem, prizadetim po suši
Beograd, 11. septembra. 1. Slaba letina jft težko zadela naše pasivne kraje v Primorski, Zetski, Vrbaski in deloma Savski banovini. Po dosedanjih poročilih je ljudstvu v teh krajih potrebna nujna pomoč. Prebivalcem je treba zagotoviti življenje vsaj za 4 mesece. Rdeči križ je pričel z akcijo med narodom za pomoč pasivnim krajem. Nudil pa bo tudi iz lastnih sredstev, kar bo mogel, za prizadeto ljudstvo.
Predpisi za pošiljke v inozemstvo po morju
Beograd, 11. septembra. AA. Na podlagi okrožnice št. 30250-IV-31, finančno ministrstvo (carinski oddelek), je pošiljatelj dolžan, da zabeleži v prevozni list na vidnem mestu in sicer v gornji kot z rdečo barvo tole: »pošiljka za prevoz v inozemstvo čez naša pomorska pristanišča.« Te pošiljke so oproščene ležarine in jih morajo obmejne carinske postaje v tem zmi-slu sprejemati.
Stečaji in prisilne poravnave v avgustu
Beograd, 11. septembra. AA. Urad državne statistike pri predsedniku ministrskega sveta je objavil podatke o stečajih in prisilnih poravnavah v avgustu t. 1. V vsej državi je bilo ta mesec 40 stečajev in 46 prisilnih poravnav. Na posamezne banovine odpadejo (prva številka stečaji, druga številka prisilne poravnave); Var-dareka banovina 5, 1; Vrbaska banovina 0, 0; Dravska banovina 3, 5; Drinska banovina 1, 2; Dunavska banovina 13, 17; Zetska banovina 1, 0; Moravska banovina 3, 0; Primorska banovina
2,	0; Savska banovina 10, 18; področje upravo Beograda 2, 3.
Prof. Jorga ne prejema ministrske plače
Bukarešta, 11. septembra, n. V zvezi z iziavo bivšega ministrskega predsednika dr. Maniuja je ministrsko predsedstvo objavilo, da profesor Jorga ne prejema ministrske plače in da sploh ni uvrščen v budžet vrhovne državne uprave. Profesor Jorga prejema svojo dosedanjo plačo kot rektor univerze v Bukarešti.
Težka avtomobilska nesreča v Zagrebu
Zagreb, 11- septembra, n. Pri Stenjevcu se je zgodila davi težka avtombilska nesreča. Šofer Rudolf Speglič iz Cirkovc pri Ptuju se je z mariborskim taksijem 2—9569 zaletel v neko kapelico. Avto ee je docela sesul, šofer pa se je težko ranil, dva nemška trgovska potnika po sta ostala nepoškodovana in sta pozneje z drugim avtomobilom nadaljevala svojo pot. Šoferja so prepeljali v bolnišnico, kjer »o zdravniki dognali, da je bil težko ranjen na nosu in v glavi
Par, ki je plesal 936 ur
Bruselj, 11. septembra. AA. Tu je bila vstraj-nostna plesna, tekma. Udeležilo se je je 45 parov. Zmagal Je italijanski plesni par Sartori. Vrtel se Je 936 ur. Listi protestirajo proti tej barbarski prireditvi.
Kralj Peter v Zidanem mostu
Ob odkritju spomenika mi stopa zopet živo pred oči dan, ko je potoval pred kakimi 25tmi leti kralj Peter skozi naše kraje v Rim. Iz »Naroda« smo dognali trije Hrastničanje dan in uro prihoda v Zidani most in zagotovilo, da bo stal vlak tamkaj dalje časa. Dacarski pripravnik Jernej Gorenje, mlad navdušen Jugoslovan, pa Lojze Roš, načelnik hrastniškega Sokola, in pisec teh vrstic pač nismo zdržali, da ne bi šli takrat v Zidani most. Tu smo morali pred prihodom vlaka vsi v čakalnice in v restavracijo. K naši mizi je sedel strojevodja, Nemec, ki je povedal, da bo vozil srbski dvorni vlak. Menda ga še ni gledal v življenju nihče z večjim občudovanjem in z večjo zavistjo, ko mi trije mladi Hrastničanje. Silno smo pa bili radovedni, ali se bomo postavili z vlakom »našega« kralja pred mnogimi poznanimi in nepoznanimi navzočimi nemškutarji. Ko se je vlak bližal, smo stopili k okiiom. Poleg na3 treh je stopil znan nam nemškutar iz Laškega, nevein, ali slučajno, ali pa nas je hotel nadzorovati. Kakor navadno, je zapeljal vlak najprvo po progi proti Rimskim toplicam in nato nazaj z zadnjimi vagoni spredaj v postajo. Pokazali so se nam najprej prtljažni vagoni in taki za služinčad, kar je izglodalo precej običajno, in nemškutarji so pričeli delati prav neslane opazke, koje smo morali sprejemati jugoslovansko orijentirani seveda nad vse mirno. Ko pa so nato pridrčali pred nas izredno lepi dvorni vozovi, z velikimi okni, sijajno razsvetljeni, da smo mogli celo skozi zakajena restavracijska okna opaziti tam navzoče osebe, je utihnilo vse zbadanje, le polglasno
Prezrta stoletnica
Stoletnica rojstva dr. Gustava Ipavca.
Stoletnica rojstva dr. Gustava Ipavca, slovenskega skladatelja in bivšega zdravnika v Sv. Juriju na juž. žel., je potekla 15. avgusta t. 1. neopažena od slovenskega razumništva.
Dr. G. Ipavic je bil rojen dne 15. avgusta 1831 v Sv. Juriju ob juž. žel. kot sin Franceta Ipavca, bivšega zdravnika v Sv. Juriju ob juž. žei., in kot brat dr. Benjamina Ipavca, slovenskega skladatelja, bivšega zdravnika v Gradcu, odnosno oče dr. Josipa Ipavca, slovenskega skladatelja in zdravnika v Sv. Juriju na juž. žel., ki je, kakor znano, v mladih letih umrl tragične smrti, širša Ipavčeva družina šteje še druge muzikalno slavne člane in zatorej ne moremo zameriti, da vlada glede posameznih članov v Javnosti precejšnja zmeda in da Javnost hoče poznati le enega kolektivnega Ipavca, sicer pa zamenjuje vse vprek. Tako n. pr. je o priliki stoletnice rojstva dr. Benjamina Ipavca neki navdušen častilec Benjaminov v svoji razpravi v enem naših dnevnikov, hoteč poudarjati popularnost Benjaminovo, patetično vzkliknil: »Kdo ne pozna pesmi: »A zdaj ml v daljnem svetu* in »Kje so moje rožice«!? Te pesmici pa sta Gustavovi!
Letos se je široka pevska javnost nasproti našim starim slavnim skladateljem mnogo oddolžila. Slavila je n. pr. spomin obeh Vilharjev, Fleišmana, Davorina Jenka in obhajala je tudi različne letnice še živečih skladateljev, n. pr. Premrla, Hugolln Sattnerja in drugih.
Na najljubeznivejšega, najbolj talentiranega našega, meni najmilejšega Gustava, mojega skladateljskega očeta, pa Je — pozabila.
Zdelo se ml Je potrebno, da na to opozorim — ker nikakor ne dvomim na dobri volji naše publike, saj se je pred kratkim ustanovila v Mariboru — če tudi žal brez vabila skladateljem — »Pevska zveza bratov Ipavcev«, kar iskreno pozdravljamo.
Svoje dni se je ustanovil odbor za Ipavčev spomenik. Zadeva se je potem razpravljala mnogokrat, a brez zaključka. Mislim, da je prišel sedaj čas, da se predhodno primernemu spomeniku vzida na rojstni hiši Ipavcev v Sv. Juriju ob juž. žel. spominska plošča.
Priporočam, da stopi v namen stari, že osnovani odbor v aktivnost in stopi v stik s »Pevsko zvezo bratov Ipavcev« v Mariboru in »Hubadovo pevsko zvezo v Ljubljani« itd. radi primerne prireditve v čast stoletnici dr. Gustava Ipavca.	Dr. Anton Schwab.
govorjenje je bilo čuti. Velikega zlatega mono-grama na vagonih (C JI >K) si nisem znal raztolmačiti, srednja črka se nam je zdela vsem, da je veliki slovenski »Ac. V kratki notici, ki sem jo poslal »Narodu«, sem tudi omenil monogram „CA>K“ in ker je poznal stavec cirilico menda prav tako površno kakor jaz, je natisnil v sredini monogram slovenski A, čegar seveda ni bilo mogoče čitati »Srbske državne železnice«.
Polagoma smo pričeli siliti iz restavracije na peron, in tudi mi trije smo prišli tik do ograje, odkoder smo videli prav lepo v vozove. V enem je sedel pri mizi On, ki je bil naša skrivna ljubezen, naš up in naša nada — kralj Peter. Približal se mu je gospod z dolgo brado — ali je bil to g. Pašič, ne morem trditi — in živahno sta se razgovarjala... Strojevodja — znanec iz restavracije — je pripregel drug stroj, in ob grobni tišini se je pričel pomikati vlak ob Savi navzgor. Zdelo se mi je, da so se gospoda ozrli po peronu; ali so morda čutili, s kako silo se morajo premagovati maloštevilni navzoči Jugoslovani, da se ne razjočejo, ko hiti od njih njihov kralj in da mu ne pričnejo vpričo vseh navzočih policajev, žandarjev in detektivov klicati v pozdrav in slovo to, česar jim je prepolno srce... Vlak je izginil v noč.
Te dni so pa klicali prav istemu kralju Petru tisoči in tisoči: Slava, slava, slava! Meni je pa vso radostno razpoloženje grenil spomin na takratna moja spremljevalca, ki se nista mogla pridružiti radostni množici: V največji boli, da ne bodeta dočakala ustajenja naroda, kar jima je bilo takorekoč alfa in onega življenja, sta umrla med vojno, mlada, življenja željna... M.
Nemški jezikovni otok Kočevje v Sloveniji
Pod gornjim naslovom je izdal nemški znanstvenik Hugo Grothe v Lipskem obsežno delo, sad večletnega študija. Knjigo je založila Aschendorffsche Verlagbuchhandlung, MUnster i. W. Pisatelj se je mudil trikrat po več tednov na Kočevskem, kjer je študiral, opazoval in zbiral ogromni materijal, ki ga je lepo razdeljenega nakopičil v tem delu in ga poživel s 14 zemljevidi in 42 slikami. Vso 850 kvadratnih metrov obsegajočo pokrajino je prehodil Grothe, v vsaki vasi, v premnogih hišah in pisarnah se je mudil in zbiral pridno ko čebelica. Prednost tega, pred drugimi, strogo znanstvenimi deli je tudi v tem, da popisuje in pripoveduje pisatelj živahno in tako zanimivo, da pritegne s tem pozornost lajika. Pisatelj je gradil svojo delo na zgodovinskih listinah in na lastnem, nepristranskem opazovanju. Prodrl je globoko v dušo ljudstva, ki se je okrog 1. 1330 ustalilo na tistem lepem kosu naše slovenske zemlje. Od vseh nemških izseljenikov, ki so se naselili okrog 1. 1000 na Kranjsko in Istro, sklenjeno žive samo Kočevarji skupaj. Njih središče, mesto Kočevje, se najde v starih listinah, piše 1. 1363 imenovano obliko Kotse. Kočevci so že pred stoletji našli trda gospodarska tla v neizmernem gozdnem bogastvu. Do kmetovanja nimajo veselja, pač pa do kupčije, zato so mnogo krošnjarili. Velik del tega ljudstva se je preselil v Ameriko in dandanes živi skoraj večji del Kočevcev od dela rojakov in sorodnikov v Ameriki. Za zadružno življenje niso imeli mnogo smisla, šele v zadnjih letih so začeli delovati tudi na tem polju. Nezaupanje v mestno hranilnico, ki je bila po prevratu slabo vodena, jih je prisililo, da so si ustanovili lasten denaren zavod v Kočevju. Pisatelj priznava, da živo Kočevci sedaj politično in nacijonalno povsem samostojno in mirno življenje in se jim ni treba prav nič boriti g Slovenci. Zelo zanimiv je v knjigi odstavek »Potovanje po kočevski deželi«. To je res vodnik in kažipot.
J. P-k.
Agitirajte za Jugoslovana!
Oklic prebivalstvu vasi Klanec, Zalog pri Škofljici, Pijava Gorica, Studenec-Ig, Vrh pri Turjaku in sv. Marija
16. artilerijski polk bo vršil streljanje z ostrimi topovskimi naboji dne 23., 24., 25., 26., 27. in 28. septembra tega leta iz mesta južno od od vasi Klanec in Zalog (pri Škofljici) ter Pijave Gorice na cilj K. 358, južno od vasi Stade-nec-Ig, ter izpod vasi Brezje pri Pijavi Gorici in vasi Vrha pri Turjaku na cilj Sv. Marija (Kurešček K. 833).
Opozarja se prebivalstvo okoliških občin in vasi, da se brezpogojno pokori nalogu vojaške oblasti, ter da gori označenih dnevih opusti vsako delo v tem pomerju, kakor tudi, da ne prijema z rokami ali kakorkoli eksplodirane projektile — krogle ter njihove odpadke, ker je to smrtno nevarno, temveč da o vsaki najdbi takoj obvesti najbližnji županski urad ali orožniško postajo.	Komandant:
artil. polkovnik: Radovan P. Jovanivič s. r.
Živahna delavnost škofjeloških obrtnikov
Škofja Loka, 11. septembra.
Škofjeloški obrtniki so se pričeli poslednje čase prav živahno gibati. Za občni zbor Obrtniške zadruge, ki se je vršil nedavno v mestni posvetovalnici, je bilo med obrtniki veliko zanimanje in to tembolj, ker je bila javna tajnost, da del obrtnikov z delovanjem Obrtne zadruge, ki ima včlanjenih okoli 120 obrtnikov vseh vrst — razen krojaških — iz občin Škofja Loka, Stara Loka, Sora in Zminec, ni zadovoljen.
V	tem razpoloženju je potekel občni zbor jako živahno in je bila po dolgotrajnem sporuzume-vauju vendarle izvoljena čisto nova uprava z mizarskim podjetnikom v Fužinskem predmestju g. Pavlom Okornom na čelu, dočim je prevzel tajniško in blagajniško mesto dežnikar g. Lovro Planina v Nunski ulici.
Novo vodstvo obrtniške zadruge je započelo širokopotezno akcijo, da obrtniški stan čim vzorneje dvigne in izpopolni. Za posamezne stroke: kovinarje, sodarje in kolarje, čevljarje, mizarje so bili izvoljeni odseki z načelnikom in primernim številom odbornikov (do 4). V svrho nadaljne izobrazbe obrtnikov se bodo vršili v Škofji Loki štirje tečaji. Oni za luženje je že razpisan, potem pridejo na vrsto kovači. Posebej bo prirejen za svojce tečaj za knjigovodstvo. V svrho skupnega dela s šolo bodo škofjeloški obrtniki stopili v stik z učiteljstvom obrt-ne-nadaljevalne šole, da se v vzajemnem dogovoru določijo smernice enotnega dela. Obrtniki imajo v načrtu tudi razstavo, ki naj pokaže napredek obrtniških izdelkov. V odkup izdelkov in kritje stroškov se bo vršila loterija. Pomočniške preizkušnje se bodo poostrile in bo v komisiji sodeloval tudi član učiteljskega zbora. Skratka ima odbor najboljšo voljo, da prilagodi obrtniški stan in njegove težnje duhu časa. Zadruga ima po novem svoje uradne ure ob nedeljah od 10. do 12. v Gasilskem domu v Škofji Loki.	,
Po vseh vidikih jako čvrst pokret, moremo v interesu dobre stvari le pozdravljati. Skupnemu delu, z doumevanjem modernih potreb, bo uspelo dvigniti stan tako, kot mu po njegovem gospodarskem položaju pripada.
Nov prosvetni dom 989 m nad morjem
Gorjuše, 8. septembra.
Če se povzpnemo iz Nomnja, nas sprejme dolga planjava: travniki, polja, hiše, gozdovi. Na eni strani Jelovica, na drugi Pokljuka, za njo Triglav. To so Gorjuše. Tiha, gorska vasica. Pred 150 leti je hodil tod Valentin Vodnik in prvi delil dušno hrano. Že dolgo je spal v grobu, ko se je sezidal nov dom — šola na Koprivniku — pred 40. leti. In danes so tudi Gorjuše otvorili svojega.
Začeli so leta 1927. Do takrat so«hodili otroci v šolo na Koprivnik. Leto pozneje se je pričel pouk v majhni, nizki hišici. In še eno leto pozneje je jela rasti nova stavba, ki je kljub viharjem in težavam zrasla letos prav do vrha.
Šola je, kakor pač vse nove, sezidana najmodernejše. V vsakem oziru ustreza zahtevam. Nad obsežno kletjo je ličen razred, v prvem nadstropju lepo stanovanje za učitelja. Vrt sicer še ni dodelan, pač pa je pripravljen zanj idealen prostor.
8. septembra so hram blagoslovili. Sresko na. čelstvo je zastopal šolski nadzornik g. E. Schiffrer. Domačini in Koprivničani so se udeležili tega redkega slavlja v velikem številu. Žal, da je vreme zadržalo mnoge tovariše iz okolice. Šolski upravitelj na Gorjušah g. F Flajs je a pomembnim govorom pozdravil g. nadzornika, upravitelja iz B. Bistrice, g. Požara, go. Požaro-vo in gdč. Kutino in vse ostale. Za njim je iz-vršil blagoslovitev župnik g. J. Kres. Končno pa je spregovoril še nekaj globokih misli gosp. Schiffrer, nakar je bil oficijelni del zaključen.
Na zakuski je izrekel g. Požar napitnico NJ-Vel. kralju Aleksandru, čemur so se z navdušenjem pridružili vsi navzoči.
S tem je dom izročen svojemu velikemu in vzvišenemu namenu: razvijati, dvigati in spajati!	p.
Blejska tujsko-prometna razstava
Bled, 9. septembra.
Blejska tujsko-prometna razstava, ki Je bila na ljubljanskem velesejmu, je vzbujala poleg kamniške — ki se odlikuje po svoji pestrosti ln zgodovinskih zanimivostih — vso občo pozornost.
Naše letovišče, ki postaja od leta do leta znano širom sveta, Je imelo žal še premalo razstavnih tujsko-prometnih predmetov, kar je lahko opazil sleherni, ki se Je količkaj mudil na tej razstavi. Bledu primemo razvit tujski promet in pa dejstvo, da poseča Bled 22 najrazličnejših narodov vseh evropskih in drugih držav in da je Bled skoro najizrazitejše letovišče v Jugoslaviji, bi bilo na mestu, da bi bila blejska tujsko-prometna razstava še mnogo bogatejša in zanimivejša kot Je bila.
Imela Je tri oddeleke. V enem je bilo videti kopališče, obstoječe lz relijefa Bleda, delo gospoda Slavka Delkina iz Most pri Ljubljani, ter 21 znamenitih oljnatih ter akvarelnlh slik Bleda, ki so jih Izvršili slikarji Marčič, Myso in Novak.
V	zgodovinskem oziru so Izpopolnjevali naše letovišče različni kodeksi. Razstavljene so bile tri darilne listine cesarja Henrika II. Iz leta 1640, ustanovitev gradu, cerkvene občine in podelitev pravic lova, ribolova Itd. (prepisi, original v Brlksenu); dalje podarllnl listini brlk-sensklh škofov cerkvi Sv. Stefana v Zasipu pri Bledu (originala).
Zanimiva je bila nova orljentacijska tabla, delo gospoda Oskarja Delkina, s katere pomočjo lahko najde tujec vsak hotel, pension ali gostilno Itd. Te table, kakor čujemo, bodo nameščene na kolodvoru Bled-Jezero ln Lesce-Bled. Nadvse zanimivo pa Je bil statistični del Bleda s tabelami o dohodkih tržnih pristojbin, doklad na opojne pijače, vodarine, zdraviliška takse, doklad na meso in klavnih pristojbin. Zelo nazorna ponazoritev so bile kocke, ki so izražale število tujcev in nočnin v letih 1924-1930.
Obžalovanja vredno Je, da niso pravočasno dospela Iz Berlina dela g. prof. Vurnika: novi regulacijski načrt Bleda in pripadajoči detajlni osnutki otoka, Zdraviliškega doma itd. Zato Je bilo možno predočitt »bodoči Bled« le z malim fotograflčnim posnetkom novega regulačnega načrta in modela novega dela Park-hotela.
Ob koncu naj pohvalno omenimo vse one, lcl so posodili razne starinske oljnate slike z Bleda, to so predvsem baron Batllou, Ivan Plemelj, I, Tomec, Slavko Repe in Koritnik lz Ljubljane, ter s tem omogočilo razstavo. — Posebej pa Je povdaritl pohvalno delo in vodstvo razstave preizkušenega strokovnjaka g. ing. TJlricha z Bleda, ki je zastavil vse svoje sile in v danih razmerah dosegel čim častnejši uspeh v dobro tujsko-prometne razstave v Ljubljani.
Claude Anet:
40
?kvijcmct
Roman ruske deklice.
Z vsemi drugimi moškimi se je nekaj časa poigrala, nakar se jih je kmalu naveličala in jih pustila, da so vnovič utonili v svoji ničevosti. S Konstantinom je bilo drugače. Ni bila ona, ki se je z njim poigrala, ampak on z njo. Samo ga kratke hipe ga je spravila iz njegove mirnosti, nikoli pa ni docela izgubil svoje zoprne ji premoči nad njo. In kaj Je dosegla s tem? Ali se je tesneje nanjo privezal kakor s katerokoli drugo čedno in mlado deklico, ki si jo vzameš za zabavo? Vzel jo je, ko se mu je zljubilo, in jo zapustil tisti dan, ki ga je sam določil. Po svoji volji je izbral ure sestankov, ne da bi se mu uprla, niti enkrat ni zamudila sestankov v hotelu Nationalu, on pa ji je zadnji hip odpovedal sestanek. In naslednjega dne je zopet prišla. Ko se mu je zljubilo v Kijev, je odpotoval; in ko se mu je zahotelo, jo je odpeljal na Krim. Kratki čas, s katerim je razpolagala, je ona podaljšala za štirinajst dni, on pa je jedva prejel brzojavko, ki ga je pozvala nazaj, že je določil dan odhoda, ne da bi njo vprašal. In v Moskvi jo je zapustil, ne da bi zahteval, naj ostane še en dan, kar bi sicer ne bila napravila, tudi če bi Jo bilo življenje stalo. Olga je imela prav: bil je »veliki knez« ln tega se je zavedal. — Bila
je tako slaba, da mu je dala občutiti, da priznava njegovo premoč; on je ukazoval, ona pa ga je slu-šala!
Pri teh mislih je bledela od jeze. »Kaj si bo neki mislil o meni?« si je dejala. Ravnal je z menoj kakor s svojo sužnjo. Kje neki se zdaj mudi? Katere ženske bo še zavojeval s svojo neizmerno samozavestjo? Ah, če bi še enkrat naletela nanj, bi mi drago plačal ponižanje, ki mi ga je tako drzno prisodil. Znala bi se maščevati.«
Do tega sklepa je Arijana prišla v svojem razmišljanju, ko je nekega dne prejela kratko brzojavko. Bila je oddana v Novem Jorku in je vsebovala samo te besede:
»Prihodnji mesec prispem v Moskvo, do videnja, Konstantin Mihael Placca Hotel.«
»Niti toliko olike nima,« je srdito zamrmrala, »da bi pristavil »prisrčen pozdrav« ali »tisoč poljubov«. Ah, naj le čaka do videnja. Za kakšno dekle me neki ima? Ali misli, da čakam nanj? Zaman bo čakal mojega odgovora na to nesramno brzojavko.«
Brzojavka je prispela okrog poldneva. Zvečer je šla na izprehod z nekim prijateljem. Nikoli še ni bila tako ljubezniva z neznatnim mladeničem in po njenih besedah in pogledih ni več dvomil, da je blizu sreče, po kateri je toliko časa hrepenel. Bilo je že o mraku, ko sta se vračala proti domu mimo brzojavnega urada. Arijana je nenadoma rekla: »Oprostite za hip.« Odprla je vrata ln vstopila. On ji Je sledil. Naglo je napisala na tiskovino Konstantinov
naslov v Novem Jorku in pripisala besedo: »Hura!« Brez podpisa je vrgla brzojavko in denar skozi pomično okno in zdirjala ven, kakor da jo nekdo preganja.
X.
Takoj prve dni v septembru se je Arijana vrnila v Moskvo. Ni hotela več stanovati pri teti in stricu in si je najela čedno sobo pri neki dobrodušni ženski, kjer je mogla sprejemati svoje prijatelje in prirejati majhne večerne sestanke, ki so v Rusiji tako priljubljeni med učečo se mladino obojega spola. Strastne filozofske debate, ki se vlečejo pozno v noč, imajo svoj čar. Kolikor čaš čaja se popije, toliko novih misli se porodi. Miselnost in stvarnost se križata v največjem protislovju. Navajajo se življenska pravila, ki so tem določnejša, čim bolj jim nedostaje življen-skih izkušenj. Mimogrede se študenti smukajo okrog deklet, kakor je to običajno v vseh deželah in v vseh zemljepisnih širinah.
Arijana ni prejela od Konstantina nikakih nadaljnjih poročil. Ko si je izbrala svoje novo stanovanje, je pustila svoj naslov in telefonsko številko v pismu z njegovim naslovom pri hotelskem vratarju. Toda minili so tedni, ne da bi prejela glasu o njem. Nekoč je bila tako slabe volje, da je hotela dvigniti svoje pismo v hotelu, toda ker je niso poznali, ji niso hoteli izročiti pisma, ki je bilo naslovljeno na njihovega stalnega gosta.
»Ko pride, se mu skrijem,« je pomislila.
Jz ‘Dvavshe banovine
d Glavna letna skupščina Ciril in Metodovo družbe v Laškem. Letos obhaja tukajšnja podružnica CMD 40-letnico svojega obstoja. Delo podružničnih funkcijonarjev ni bilo lahko in ni obstojalo zgolj v pobiranju članarine, temveč v večnem boju proti germanizaciji spodnje Štajerske. Uradi, občinska uprava, vse je bilo v nemških rokah in treba je bilo res železne volje in brezprimernega rodoljublja, da niso podlegli v tem boju. V priznanje temu je počastilo osrednje družbino vodstvo tukajšno podružnico s tem, da je sklicalo letošnjo glavno skupščino za nedeljo, dne 13. t. m. v Laško. Zato pa Vam že danes kličemo: Pozdravljeni vsi, ki ste vztrajali v najhujših časih nacijonalnih bojev, ko so plapolale na naši zemlji črnožolte zastave in franfurtarce, in je bila slovenska beseda zaničevana in teptan naš rod; pozdravljeni vsi delegati, ki boste prihiteli v nedeljo v Laško, da čujete o družbinem delovanju v minulem letu in da se posvetujete o smernicah za nadaljno delovanje; pozdravljeni konečno vsi prijatelji družbe, ki boste prihiteli v nedeljo v našo dič-no Laško. Ne bodemo Vas obsipali s cvetjem, a sprejeli Vas bodemo z iskrenim srcem in prijateljsko dobrodošlico. Ker je dovoljena na železnicah polovična vožnja, pričakujemo, da bodo vsi prijatelji družbe in Laškega porabili to priliko in pohiteli v Laško, kjer jim je iskren sprejem zagotovljen.
Obiščite BOX - PRIREDITEV v soboto in nedeljo ob 20-30 uri. Dvorana hotela Union.
d Sokolsko društvo Tržič otvord v nedeljo 13. t. m. prosvetno sezono z lepo dramo >Sveti plamen«. Pred igro bo imel nagovor brat A. Lajovic. Med odmori svira salonski orkester Kerne. Predprodaja vstopnic pri bratu F. Globočniku. Pričetek igre točno ob 20. konec po 22. uri.
d Sokolsko društvo Škocijan je nameravalo prirediti 13. t. m. svoj prvi telovadni nastop. Med tem so pa nastale nepričakovane zapreke. Kot mlado društvo, ki je bilo pred pol letom obnovljeno, je odvisno od okoliških društev, v prvii vreti od Sokolske župe Novo mesto, ki Pa je v nedeljo zadržana; 13. t. m. se vrše namreč v Mariboru tekme v odbojki. Zupa Novo mesto je predlagala, naj se vrši prireditev 20. t. m.; ker je pa takrat že znatno hladno, se je na od bo io vi seji sklenilo, da se prvi javni nastop preloži na prihodnje poletje.
d V zbirki »zakonov in uredb«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur<, je pravkar izšel XI. zvezek, ki vsebuje ustavo kraljevine Jugoslavije in zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu
o	nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja. S to knjižico, ki obsega 44 strani in stane le Din 8-—, bo vsakomur, ki se zanima za politično življenje, brezdvomno ustreženo. Knjižica se dobi v tiskarni >Merkurc, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23, odnosno v vseh knjigarnah. Pri naročilih po pošti je treba poslati denar naprej in priložiti za vsak izvod po 1 Din za poštnino. Hkratu opozarjamo, da izide že v torek kot XII. zvezek zbirke >zakonov in uredb« zakon o volilnih imenikih z obrazcema za stalni volilni imenik in za skupni abecedni imenik.
d Kongres jugoslovenskih pravnikov v Skoplji. Kakor že javljeno, se bo vršil kongres v dneh 4. 5. in 6. oktobra. Dovoljena je tudi če-trtinska vožnja, tozadevni razglas bo v najkrajšem času objavljen. Rok za prijave je podaljšan do vključno 15. t. m. Poznejše prijave kakor tudi prijave brez nakazila članarine se ne upoštevajo. Članarina znaša 100 Din, za uradnike 60 Din, za rodbinske člane prvih 80
Povozil starca do smrti, potem pa ga vrgel v obcestni jarek, da izbegne kazni
V	okolici Zagreba se je v četrtek dogodil neverjeten pripetljaj, ki priča o veliki surovosti in brezsrčnosti Šoferja, ki je kriv smrti ubogega Marca.
Znano je, da imajo nekateri šoferji navado, da vozijo, čim pridejo iz mestnega pomerija, z neverjetno in brezvestno naglico, ki ogroža življenje vseh potnikov na cesti. Žrtev take brezvestne vožnje je bil v četrtek 83-letni kmet Franjo Skrušek iz Hrašča pri Odri. Nek neznan šofer je namreč privozil po cesti iz Zagreba proti Jaški s hitrostjo okoli 100 km ter podrl starca. Starec je bil na mestu mrtev. Ko sta to opazila šofer in njegov spremljevalec, sta zavlekla truplo starca v bližn jarek, da bi tako zakrila svoj zločin ter izbegla kazni. Potem sta oddrvela naprej proti Karlovcu. Za dogodek pa je zvedlo orožništvo, ki je takoj pričelo s preiskavo in kakor vse kaže, bosta oba brezvestneža kmalu pod ključem. Zasluženi kazni gotovo ne uideta.
Zagreb proti draginji
Na predvčerajšnji seji zagrebškega odbora za pobijanje draginje pod predsedstvom zagrebškega župana dr. Srkulja, so sklenili naslednje /.nižanje cen: prvorazredno meso prednji del 12 dinarjev, zadnji del 14 dinarjev za kg, drugorazredno meso pa prednji del 6 dinarjev, zadnji del 10 dinarjev. Obenem so sorazmerno znižali cene raznim mesnim izdelkom. Te cene bodo veljale tudi kot merilo pri eventuelnein sodnem postopanju. Nadalje je odbor sklenil, da prijavi sodišču kartel industrijcev in trgovcev, ki pro-
Din, drugih 50 Din. Legitimacije se bodo razposlale 20. t. ni. vsem tistim udeležencem, ki so vplačali tudi članarino. Pozivamo zato vse, ki tega še niso storili, da članarino takoj nakažejo. Po pravilih so člani kongresa le člani pravniških društev. Zato pozivamo vse, ki so se prijavili na kongres, a niso obenem tudi člani društva »Pravnika«, da nakažejo obenem tudi članarino za društvo »Pravnik« v znesku 60 dinarjev. — Stalni odbor.
d Kolo jugoslovanskih sester na Rakeku priredi v nedeljo 13. t. m. ob 17. uri v Sokolskem domu slavnostno akademijo s prosto zabavo v korist občinskim sirotam. Sodelujejo Sokolsko društvo, osnovna in meščanska šola in gasilci. Prireditev je v zvezi s proslavo desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra in vse občinstvo Rakeka vljudno vabimo, da se je udeleži.
d Dunajski radio je imel v četrtek zvečer na sporedu Ivana Cankarja. Kratek življenjepis je podala Hilda Wagner, ki je nato čitala četvero novel s priznano izbornim prednašanjem. Postavili smo se z našim Cankarjem, za kar gre predavateljici vse priznanje.
d Velika skupščina Ciril Metodove družbe se vrši v Laškem jutri, v nedeljo. Podružnice in prijatelji družbe pošljite mesto brzojavnih pozdravov — mal dar po poštni nakaznici!
d Najboljši pomočnik v vsakem času, a posebno v današnjem času, je uživanje prave, ne-potvorjene zrnate kave. Ista Vam daje svežosti, krepča Vas, ter je sploh koristna za zdravje. Kava z mlekom ni samo sredstvo uživanja, nego je tudi hranljivo sredstvo. Kave posebne kakovosti boste našli pri znani spe-cijalni tvrdki kave Julio Meinl, uvoz kave, ustanovljeno leta 1862.	1918a
Nastopi bivši svetovni mojster znameniti črnec
d Udeležencem velike skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki se vrši 13. t. m. v Laškem, sporočamo, da odhaja vlak iz Ljubljane ob 727 minut zjutraj. Kdor se želi udeležiti skupnega kosila, naj se prijavi C. M. podružnici v Laškem.
d Zlato uro ukradel. Pred nekaj dnevi smo čitali v nekem ljubljanskem dnevniku, da se je pojavil v Gorenji Straži pri Novem mestu slabo oblečen moški in po hišah vpraševal, če da kdo kako uro v popravilo, češ, da je potujoč »urmohar«. Pri tem mu je res neki posestnik nasedel in zaupal lepo zlato uro, vredno 3000 dinarjev, ter mu jo izročil v popravilo. Navidezni »urmohar« je dragoceno uro lepo poba-sal in brez sledu izginil, za prekanjenim potepuhom pa ni duha ne sluha. Ker to ni bil edini slučaj, opozarjamo občinstvo, da takim goljufom ne naseda. Med sličnimi potujočimi osebami je največ takih, ki sploh nikdar niso videli urarske delavnice, ali so pa navadni šušmarji-samouki, ki v popravilo izročeno uro še bolj pokvarijo. Umevno je, da dober urar in strokovnjak ne bo hodil iz kraja v kraj popravljat ure, ker ima itak tudi na stalnem mestu dovolj dela. V naši banovini imamo v vsakem večjem kraju vsaj enega urarja-strokov-njaka, ki ima vso strokovno usposobljenost in ki nudi naročnikom jamstvo za predmete ter garancijo za popravila. Zato naj cenjeno občinstvo izroča svoje predmete v popravilo le tem strokovnjakom, ne pa klativitezom, ki blago, če že ne ukradejo, pa za vedno pokvarijo, kar dokazujejo nešteti primeri. Isto velja tudi za zlatarska popravila. — Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov itd. v Ljubljani.
dajajo drva in drugo kurjavo, ker so njihove cene nesorazmerne z nakupno ceno.
Ali bi ne bilo morda potrebno kaj podobnega tudi pri nas?
b Centralna kuhinja za siromašne v Zagrebu
Zagrebški občinski svet je sklenil, da zgradi veliko centralno kuhinjo za siromašne sloje. V kuhinji naj bi dobivali hrano vsi zavodi za otroke, pomočnike, mestne reveže, delavce, uradnike in revnejše sloje sploh. Nova centralna kuhinja bo gotovo mnogo olajšala so-sialni položaj.
b Nov izum. Načelnik prometnega ministrstva v pokoju Milan Grebenarovič je izumil spojnik, s katerim se morejo železniški vagoni avtomatično spajati. Izum je že pred enim letom prijavil patentnemu zavodu. Ponovni poizkusi so sedaj dokazali popolen uspeh nove iznajdbe.
b Najdba Stradivarijevih gosli. V banatski vasi Mastort so pred kratkim odkrili v posesti čevljarja Petra Kuhna še nepoznan izvor slavnih Stradivarijevih gosli, ki imajo neverjetno vrednost.
b Zdravilni vrelci v Sredercvski Palanki. Profesor Kampe, ravnatelj za vzdrževanje zdravilnih vrelcev v Karlovih Varih, je obiskal s preds. beograjske občine Nešičem, univerzitetnim prof. Lukovicem in referentom za kopališče v ministrstvu za sccijalno politiko in narodno zdravje Cerbakovim Smederevsko Palanko, kjer si je ogledal zdravilne vrelce. Ogledal si je na terenu z omenjenimi gospodi možnost zajemanja teh vrelcev in vzdrževanja stalne sestavine te vode. Vrelce je poklonila država Rdečemu križu. G. prof. Kampe bo iz Karlovih Varih poročal na podlagi preiskave vode in poročil lokalnih faktorjev izdelal načrt o možnosti izkoriščanja omenjenih vrelcev.
Ejubljana
Sobota, 12. septembra 1931:	Ime	Marijino.
Pravoslavni, 30. avgusta: Sab. c. p. i uč.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 54 z dne 12. septembra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o volilnih imenikih. — Predpis obrazca za stalni volilni imenik. — Pravilnik o obeleževanju plovnih poti. — Pravilnik o trgovini s suhimi slivami in slivovo čežano (pekmezom). — Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
■ Klub jugoslovanskih primorskih akademikov vabi Člane, prijatelje in rojake, da se polnoštevilno udeleže maše zadušnice za bazoviške žrtve, ki se bo brala v nedeljo 13. t. m. ob 10‘30 uri v novi šišenski cerkvi.
■ Venturini jeva sv. maša, ki jo bo pel mešani zbor Prosvetnega društva »Tabor« iz Ljubljane v nedeljo 13. t. m. ob 10-30 v novi šišenski cerkvi, je posvečena bazoviškim mučenikom.
■ Prosvetno društvo »Tabor«. Pozivamo vse člane, članice in prijatelje, da se udeleže maše zadušnice za bazoviške žrtve jutri v nedeljo ob 10'30 v novi šišenski cerkvi.
■ HOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja za Narodno gledališče v Ljubljani. Priglasi se sprejemajo v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Lanske abonente opozarjamo, da so jim lanski sedeži rezervirani do vštevši ponedeljka dne
14.	t. m. Od torka 15. t. m. dalje se nikomur ničesar ne rezervira. Zadnji dan priglasov za abonma je petek 18. t. m. Pogoji so isti, kakor v lanski sezoni, ter se abonma-znesek lahko plača v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. Abonenti bodo dobili v teku sezone 38 predstav. K podpisu abonmaja najvljudneje vabimo.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
JIM LYGETT, trener svetovnega  Maxa Schmellinga._________________
■ Izletniški vlak v Maribor. Jutri v nedeljo bo vozil iz Ljubljane v Maribor izletniški vlak za polovično ceno. Prihod v Maribor 10-30. Povratek iz Maribora ob 21., prihod v Ljubljano ob 0-30. Polovična cena velja tudi z vmesnih postaj. Kupiti je treba celo vozno karto, ki velja tudi za povratek.
■ Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši jutri v Laškem. Vožnja polovična od 11. do 15. t. m. Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 7-27 zjutraj. Skupni obed je treba prijaviti C. M. podružnici v Laškem; stane 20 dinarjev. Schulvereinska skupščina je bila velika narodna manifestacija Nemcev — pokažimo tudi mi, da se zavedamo svojih dolžnosti do svojega naroda.
■ Mestno kopališče na Ljubljanici bodo zaprli v soboto dne 12. t. m.
■ Ljubljanski tramvaj je prevozil zadnjo soboto in nedeljo okoli 80.000 potnikov. Menda bo ta številka vendar prepričala tiste maloštevilne dvomljivce, da je bilo razširjenje ljubljanske tramvajske mreže že zdavnaj potrebno.
■ Nesreča. S kolesa je padla 20-letna hči stavbenika Gabrijela Potova iz Črnuč in zadobi-la notranje poškodbe. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v splošno bolnico.
■ Od očeta je pobegnila. 19-letna Amalija Gusi je 31. avgusta pobegnila od svojega očeta Ivana Gusija, stanujočega v Veliki čolnarski ulici št. 22, in pri tej priliki odnesla s seboj tudi 900 Din gotovine. Begunka je srednje, precej močne postave, kostanjevih las, oblečena domnevno v roza obleko. Govori srbo-hrvatski.
■ Čoln mu je odpeljal. Pretekle dni je neznan tat odpeljal čoln, ki je bil priklenjen na ljubljanskem mestnem kopališču in je last Rajka Justina, škoda znaša 350 Din.
■ Tatvine. Mlinarju Janku Mihelčiču iz Dolskega je ukradel neznan tat na Figovčevein dvorišču kolo, vredno 2000 Din. — Mizarskemu mojstru Francu Škafarju, stanujočemu na Rimski cesti 16, je bil ukraden 4-kolesni ročni voziček, vreden 200 Din.
■ Seznani izgubljenih predmetov prijavljenih policiji od 16. do 31. avgusta: 1 denarnica z 200 dinarjev, 6100 Din, 1 listnica z zastavljalnim listom in raznimi malenkostmi, 1 denarnica z delavsko knjigo in obrtnim listom, oboje na ime Jožefa Savnika, in 90 Din, 2 ženska dežnika, 1 zlata zapestna ura, 1 listnica s 300 Din,
1	denarnica s 680 Din, 1 ključ in poštni rece-pis, 1 zastavljalni list št. 2099 na ime Matja-
Od kod to ime?
V	močvirnatih krajih najdemo rastlino, ki se latinski imenuje »Spiraea ul-maria«. Ta rastlina vsebuje snov, ki pomaga pri raznovrstnih obolenjih, posebno pa pri prehlajenju in se tudi nahaja v znanih Aspirin tabletah, če se primerja imena »Aspirin« in »Spiraea«, je lahko spoznati njihovo sorodstvo, že več kot 30 let so Aspirin tablete v prometu in so svetovnega pomena. Pri prehlajenju in revmatičnih bolečinah torej samo: Aspirin tablete!
žič, 1 listnica z orožnim listom na ime Bežana Josipa in 110 Din, 1 torbica s šolskim spričevalom na ime Hanžič Hilde, 1 denarnica s 1500 do 1600 Din, 1 aktovka z dostavno knjigo in 2 pismi, naslovljeni na Rajko Turka in Strojne tovarne in livarne, 1 ogrinjalo, 1 steklenica žganja in 1 servis, 1 napisna tabla polic, ekspoziture v Planini, 1 delavska knjiga, izstavljena po občini Zg. šiška na ime Živec Ivan, 830 Din in 2 plačana računa, glaseča se na ime Primc in Počivalnik, 1 ročna torbica s 120 Din, 4 zrcala,
2 listka in 1 svinčnik, 1 platneni mošnjiček, v njem 140 Din, na mošljičku napis Reich in drug, 1 srebrna moška žepna ura, 1 torbica s
3 Din in 1 robec, 1 aktovka z bluzo, 1 jopica, l knjiga in 1 račun, 1 zastavni listek zastavljalnice mestnega načelstva št. 3818, 1 nov damski dežnik z belim koščenim držalom, 1 zlata zapestna verižica, 1 delavska knjiga, glaseča se na ime Dovgana Gregorja.
Dr. JAMAR TONE zopet ordinira.
■	Seznani najdenih predmetov, prijavljenih policiji od 16. do 31. avgusta: 1 pozlačena lunica od monštrance, 1 črn moški dežnik, 1 srebrna cigaretna doza, 1 lorgnon, 1 ročna torbica z 233 Din, 1 prazna ročna torbica, 1 potni list ter razne legitimacije in dokumenti, vse glaseče se na ime Heteniyi Milan, Zagreb, 1 moška nikelnasta ura s srebrno verižico, 1 otroški rižast jopič, 1 živa raca, 1 zlat poročni prstan,
1 zlata zapestnica, 1 denarnica z 20 Din, 1 denarnica z 88 Din, 1 ročna torbica, 1 listnica, v njej več slik in krstni list na ime Novak Stanko, 1 ženski dežnik s krivo palico, 1 pes volčjak, 1 torbica, v njej denarnica z 104-65 Din, 1 moška srajca. V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 15 palic, 20. dežnikov, 11 moških klobukov, 1 otroški slamnik, 1 damski klobuk, 1 damska jopa, 5 čepic, 1 damska ročna torbica z zlato uro, solnčnik, 1 denarnica, 1 železničarska ročna torbica, 1 aktovka, v njej lonec masti in ročna torbica, 1 živ piščanec, 1 prazen nahrbtnik, 2 damska plašča, 1 moški suknjič, 1 odeja, 1 šablonski papir, 1 očala, 1 aktovka s kopalnimi hlačkami, 1 moška srajca,
2 rdeči jopici, 4 pare rokavic, 1 očala, 1 zavitek, njem 2 šalici in staro perilo, 1 damska zapestna ura, 1 delavni plašč, 1 par otroških čevljev in 1 knjig8! 1 angleška knjiga, 1 aktovka, v nje 1 nemška knjiga, 1 lonec, 1 kolobar žgane žice,
1	foto aparat, 1 prazna sladkorna doza, 1 aktovka, 1 otroški sviter, 1 fotografija v črnem okvirju in 1 moško dvokolo.
Predprodaja vstopnic: v trafikah Sever, Union, kavarna »Evropa« in Jožo Goreč.
Map/bor
m Podražitev kruha. V četrtek je bilo tu zborovanje pekovskih mojstrov, katerega se je udeležil tudi mestni tržni nadzornik nadsvetnik Hinterlehner. Na zborovanju so peki sklenili, z ozirom na podražitev moke podražiti tudi kruh. Nove cene bodo: črn kruh kg Din 4'50 bel kruh kg Din 5 20, žemlje pa ostanejo še za naprej po Din 0'50.
m Motociklistične dirke. Mednarodne motociklistične dirke, ki so bile prejšnjo nedeljo odpovedane, se vršijo jutri, dne 13. t. m. popoldne na Teznu.
m Dve poroki. Poročila sta se te dni tu stavbni tehnik g. Ivan 2ivic z učiteljico gdč. Miro Pipanovo; ter gostilničar g. Robert Se veder s hčerko hišnega posestnika gdč. Hildo Bartovo. Obilo sreče!
m Vpisovanje v obrtno in gospodinjsko šolo v Vesni bo v soboto 12. t. m. od 8. do 12. in od
15.	do 18. ure.
m Češka dopolnilna šola. Vpisovanje v češko dopolnilno šolo bo jutri v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v glasbeni sobi državne dekliške šole v Cankarjevi ulici.
m »Rodoljub iz Amerike«. Dramski odsek Sokolskega društva Maribor I vprizori danes v soboto, dne 12. sefbt. ob 20. uri v telovadnici podč. inž. šole kralja Petra I. (kadetnica) izredno zabavno Doboviškovo veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Po predstavi bo članski sestanek. Prijatelji Sokolstva vabljeni!
m Kirurg dr. Mirko Černič zopet redno ordinira v sanatoriju v Gosposki ulici 49.	2095
m Opustitev avtobusne vožnje Mariborski otok, Reka—Radvanje—gostilna Hoste. Ker se je sezija v glavnem končala, mestni avtobusni promet ukine z današnjim dnevom progo Mariborski otok, Radvanje—gostilna Hoste in Reka. Priporoča se izletnikom na Pohorje vporaba avtobusov rednih prog Maribor—Celje in Maribor—Ptuj do Hoč, ki odhajajo z Glavnega trga ob 6'15, 7-10, 11'45, 1510 in 1630, nazaj iz Hoč ob 8’15, 13‘42, 14, 18'22 in 19-15, in za Mariborski otok avtobus proge Maribor—Selnica, odhod iz Glavnega trga ob delavnikih 6'30, 11"30 in 17'30, nedeljah in praznikih ob 7-13 in 18'30. Odhod iz Kamnice ob delavnikih T44, 13.24 in 1854, nedeljah in praznikih ob 8'29, 14'24 in 20'09.
m Mesečne legitimacije na mestnih avtobusnih progah. Da se omogoči občinstvu čimvečja uporaba voženj na avtobusih vseh mestnih prog št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6 je vpeljalo vodstvo podjetja z 10. t. m. mesečne legitimacije za Din 100"— s pravico vporabe na gornjih progah in brez ozira na število izvršenih voženj. Legitimacije se glasijo na ime dotičnika s fotografijo ter so neprenosljive. Izdaja jih vodstvo podjetja, Plinarniška ulica 9, ob delavnikih od
8.	do 12. ure.
m Novost na trgu. Upraviteljstvo veleposestva grofa Herbersteina dovaža sedaj na naš trg lepo izbrano grozdje po 3 Din kg, ki ga oddaja tudi v lepih zabojih po 3, 5 in 10 kg. S tem načinom prodaje Je g. upravitelj Kegl povzročil splošen padec cen.
Jž drugih banovin
m Športne prireditve v nedeljo. Ob 10. uri dopoldne bo prvenstvena tekma SK Svobode in SK železničarja rezerve; sodil bo g. Vesnaver. Ob 14. uri bo druga finalna tekma za mladinski pokal SK Ilirije med ISSK Mariborom in SK Ilirijo iz Ljubljane; sodil bo g. Nemec. Ob 16. uri bo prvenstvena tekma SK Ilirije in ISSK Maribora. Vse tekme bodo na igrišču »Maribora« v Ljudskem vrtu, in sicer ob vsakem vremenu.
m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu so se prodajale sardelice po 16 Din, tune pa po 36 Din kilogram.
m Aretacije. V četrtek sta bila v Mariboru aretirana Franc T. radi tatvine in Otmar L., ker ga zasleduje sodišče.
m Konec sezone na Mariborskem otoku. Mestno kopališče na Mariborskem otoku se bo radi pozne sezone in neugodnega vremena zaprlo že
16.	t. m. Zadnji dan kopanja bo 15. september.
m Evangeljsko senioratsko zborovanje. Jutri, v nedeljo, dne 13. t. m. bo v tukajšnji evangeljski cerkvi zborovanje evangeljskega senio-rata v Sloveniji. Slavnostna služba bo ob 10. uri dopoldne. Pridigal bo konsenior G. May, obenem bo pa slovesno instaliran tudi novi inšpektor evangejske cerkvene občine v Mariboru, g. dr. Karol Kieser. Po maši bo zborovanje zastopnikov vseh evangeljskih cerkvenih občin v Sloveniji. Dne 22. t. m. bo v Zagrebu slovesna posvetitev prvega evangeljskega škofa v Jugoslaviji. Ob tej priliki bo polovična vožnja na vseh železnicah.
m Promenadni koncert. Jutri, v nedeljo bo od 11. do 12. ure v mestnem parku promenadni koncert godbe društva »Drava«.
m Gostilna Achtig, Tržaška cesta. Pojedina pohanih pišk kom. Din 20.—. Richterjeva godba.
m Nova carinarnica. V četrtek je uradna komisija pregledala stavbišča v Melju, na katerih Ee bo gradilo novo carinsko uradno in sKla-diščno poslopje, in stavbišča ob Tomšičevi in Aškerčevi ulici, kjer se bodo sezidale stanovanjske hiše za carinske in druge nameščence. Stav-bišče je komisija odobrila in bile so podpisane tudi že pogodbe z lastniki. Carinarnica se bo pričela graditi že letos, stanovanjske hiše pa bodo prišle na vrsto spomladi.
m Tatvina grozdja. Včeraj zjutraj je stražnik ustavil v Kopališki ulici zidarja Franca T. te Krčevine, ker je nosil sumljiv zavoj in ga odveoel na stražnico. Tam so ugotovili, da je v zavoju očividno ukradeno grozdje. T. Je sprva tajil, naposled Je pa priznal, da ga je natrgal
V	vinogradu barona Twickla pod Piramido.
m Izsleditev tatu, Železniška policija je v četrtek aretirala v službenem vozu nekega tovornega vlaka znanega nepridiprava Otmarja Sor-gerja. katerega zasleduje sodišče radi tatvine in tiliotpstva. Izročen ;e bil sodišču.
m Ponesrečenec pri Bohovi identificiran. Oblasti so sedaj ugotovile, da je moški, katerega je pri Bohovi povozil trgovec Pozne in Je v bo’nici umrl, 41-letni vlačugar Franc Poljanec, doma ia škofje Loke, ki se je v zadnjem času potepal po mariborski okolici in beračil.
m Tatvina žarnice. V noči od srede na četrtek je neznanec; ukradel iz javnega stranišča na vodnikovem tifru električno žarnico.
m Avtomobilska r.esreča. Pri Dervuškovi opekarni v Košakih se je prevoznik Belak v četrtek hotel ognit' nekemu drugemu avtomobilu, pri tem pa se je s svojim zaletel v brzojavni drog. Avto se je precej poškodoval, Belak le odnej.el le lažje praske, pasažirja, prekajevalec Silko iz Kerlovra in trgovski potnik Anton Jerič iz Mariborp, pa sta obležala težje ranjena In ležita v tukajšnji bolnici.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja vele-film »Range«, kino Union pa film »Olimpija«.
m S se jr, a za živino. Na zadnjem sejmu za živino je bilo 5 konj, 12 bikov, 181 volov, 241 krav in 14 telet, skupaj 443 glav. Cene so bile: veli, debeli Kg živs teže 4'50 do 6 Din, pol-debeli 3'25 do 3‘75 Din, plemenski 2'75 do 325 Din, klavni biki 3 50 do 4 Din, klavne krave, debele 3 do 4 25 Din, plemenske 2’75 do 3 Din, za klobase 1’50 do 2 Din, mlada živina 4 do 5-25 Din, teleta pa 6 do 7 Din. Prodanih je bilo 310 živali, od teh 44 za izvoz v Italijo.
m Najdeno. V avgustu so bili v Mariboru najdeni in polociji izročeni aU prijavljeni sledeči predmeti: ročna torbica z malim zneskom, srebrna zapestna ura, ženski svileni robec, modri volneni sviter, mali, 5 mesecev stari beli pes, konjska odeja, pes jazbečar, mala denarnica, reklamna tablica, 2 vola, moška cigaretna doza, par naočnikov, žepni nož, črn ženski pas, knjiga(roman), pišče, vrv, 10 m dolga, mata črna denarnica, črn moški dežnik, rjava listnica z večjim zneskom, zlata verižica, denarnica z 2 50 Din, srebrna ženska ura, ročna torbica z večjim zneskom, ženska zapestna ura, komad klota, zavitek žične mreže, železniška legitimacija na ime Lorber Herman, dolga vozna veriga, robec z večjim zneskom, psica, zavitek s 3 vrečicami, 1 škarje in steklenica jodove tinkture, mala denarnica z 8‘50 Din, ženske rokavice, pes volčje pasme, poročni prstan, črna listnica z večjim zneskom, aktovka s foto-grafičnim aparatom in mali znesek.
Gclie
* Nožno lekarniško službo ima od sobote 12. t. ni. do vključno petka 18. t. m. lekarna »Pri križu? na Kralja Petra cesti.
* Sokolska župa Celje priredi od 27. t. m. do 11. oktobra v telovadnici mestne narodne šole 14-dnevni prednjaški tečaj, namenjen predvsem učiteljicam narodnih šol. V tečaj bodo sprejete tudi priglašenke drugih poklicev, od katerih je pričakovati, da se bodo po prestanem tečaju v sokolskem društvu s pridom udejstvovale. Župa bo nudila vsem udeležencem brezplačno prenočišče in prispevala k hrani dnevno 20 Din. Rok za prijave je podaljšan do
15.	t. m.
* Izgube in najdbe. 9. t. m. je neka 13-letna deklica izgubila na poti iz Prešernove ulice do Glavnega trga 200 Din. Nesreča je hotela, da je njena sestra isti dan popoldan izgubila v mestu 110 Din. Pošten najditelj naj odda denar na predstojništvu mestne policije. — V Prešernovi ulici je bil najden dvokolesni voziček. Dobi se na predstojništvu mestne policije.
* Državna realna gimnazija. Danes zjutraj ob 8. bo v Marijini cerkvi otvoritvena služba božja. Učenci naj se zbero ob 7-45 v šoli. Redni pouk se začne v ponedeljek 14. t. m. ob 8. uri.
* Poziv lastnikom poljedelskih strojev. Mestno načelstvo razglaša: Ministrstvo za socijalno politiko je z naredbo od 15. oktobra lanskega leta odredilo, da 'se morajo zavarovati vsi delavci pri poljedelskih strojih na elementarni ali živalski pogon (gepelj) za ves čas, ko jim preti nevarnost pred kotlom ali pogonom. Pri mlatilnici se mora prijaviti strojnika, kurjača in vlagača poimensko, pri plugih, grabilnih, sejalnih ali kosilnih strojih postrežno osobje samo takrat, kadar te stroje gonijo motorji. Vsi ostali poljedelski delavci z letnim zaslužkom 6.000 Din, zaposleni pri mlatilnicah, se zavarujejo skupno brez poimenskih prijav samo proti nezgodam. Prijaviti se morajo vse vrste poljedelskih strojev (natančnejša navedba strojev na razglasni deski mestnega načelstva). Ker mora OUZD izvršiti zavarovanje delavcev, zaposlenih pri mlatilnicah in ostalih poljedelskih strojih, morajo vsi lastniki prijaviti Bvoje stroje in število delavnih dni v letu za vsak stroj posebej najkasneje do 15. t. m. na mestnem načelstvu v sobi št. 8. Kdor v predpisanem roku ne bo prijavil svojih strojev, ga zadenejo vse posledice zakona.
* Nove uradne ure pri ekspozituri OUZD. Od 14. t. m. je ekspozitura OUZD v Celju uvedla zimski delovni čas. Ob ponedeljkih in petkih od 7-30 do 13-30 ter od 16. do 18.; ob torkih, sredah in četrtkih od 7'30 do 13'30; popoldan vrši za nujne slučaje samo eden nameščenec dežurno službo od 14. do 15, Ob sobotah se uraduje od 7-30 do 13., popoldan dežurna služba od 14. do 15. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje, vendar vrši za nujne slučaje en nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejem strank je odrejen čas od 8. do 13., ostali čas pa za interno uradovanje.
* Tatvina kolesa. Dne 9. t. m. je bilo Laporniku Antonu izpred gostilne Kirbiš na Ljubljanski cesti ukradeno novo kolo znamke »Standard« v vrednosti 1800 Din.
* Prvenstvena nogometna tekma. Jutri popoldan ob 14-30 se vrši na igrišču Atletikov pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK Svobodo, Ljubljana, ter celjskimi Atletiki.
* Mestni kino predvaja te dni zvočno opereto »Plavi slavček« z Elzo Elsterjevo v glavni vlogi.
p Poset ptujskih veteranov v Varaždinu. Svečane proslave prestolonaslednikovega rojstnega dne v Varaždinu so se udeležili tudi ptujski veterani. Ob tej priliki je izročil poveljnik varaždinske meščanske garde major Grims predsedniku ptujskih veteranov g. Vesteniku častno
Ptuj, 11. septembra.
Včeraj so našli ljudje v nekem gozdu prt Rogoznici v nezavesti neko mlajšo žensko, katero so pripeljali v ptujsko bolnico. Ko se je ženska zavedla, je povedala, da jo je napadlo 12 neznanih moških, ki so jo vsi posilili, tako da se je onesvestila.
Na podlagi te izpovedi so orožniki danes preiskali gozd in odkrili pravo zločinsko taborišče, v katerem je bilo 12 mladih moških od 20 do 27 let starih. Po izgledu in govorici morajo biti iz Prekmurja ali Medjimurja. Zločinci so napadli orožnike tudi dejansko, tako da so morali ra-
Krvav dogodek v Zgornji Pesnici
Ljubljana, 11. septembra.
Oženjeni posestnik Ivan K. iz Zgornje Besnice je stal dopoldne pred senatom trojice pod predsestvom s. o. s. Kralja, obtožen zločinstva zoper življenje in telo. Ivan K. je prišel 12. aprila okoli 20. ure v Paplerjevo gostilno, kjer je že bilo zbrano večje število gostov. V gostilni je bil tudi Anton Rotar v družbi deklet. Obtoženec je kmalu po prihodu v gostilno pričel Rotarja izzivati in zatrjevati, da so dekleta v Rotarjevi družbi na slabem glasu.
Rotar je vstal in pozval obtoženca, naj pojasni, kaj ve slabega v dekletih. Na ta poziv K. ni reagiral, pač pa so se dekleta takoj poslovila in odšla iz gsotilne in nekako istočasno z njimi tudi obtoženec.
Kmalu po odhodu deklet je odšel Rotar pred gostilno na stran. Nenadoma pa je k njemu pristopil obtoženec in ga obklal z nožem. Rotarjeve poškodtie so bile smrtnonevarne, ker je bila prerezana važna žila, iz katere je poškodovanec obilo krvavel.
Obtoženec je zanikal krivdo in se zagovarjal, da mu je po odhodu iz gostilne Rotar sledil, udaril ga parkrat z roko po glavi in ga vrgel na tla, nakar ga je le v silobranu sunil z nožem in nato odšel. Senat se je na podlagi prič uveril o nasprotnem in je obsoli K. na
4	mesece strogega zapora.
Trbovlje
Javen shod Narodno strokovne zveze. V nedeljo 13. t. m. ob K'10. uri dopoldne se bo vršil v veliki dvorani Sokolskega doma javen shod Narodno strokovne zveze. Na shodu se bo razpravljalo 1. o ltuluku, 2. o novem mezdnem gibanju in 3. o raznih vprašanjih socijalnega in gospodarskega položaja našega delovnega ljudstva. Radi velike važnosti dnevnega reda naj se delavstvo in ostalo prebivalstvo javnega shoda polnoštevilno udeležijo. Poročal bo dele-
kolajno. Ptujsko veteransko društvo paje položilo venec na grob v vojni padlih vojakov.
p Nova avtobusna proga Ptuj—Sv. Andraž— Ptuj obratuje od ponedeljka, dne 7. t. m. redno vsak dan z odhodom iz Ptuja ob 6. uri in prihodom v Ptuj ob 750, popoldne odhod iz Ptuja ob 1315, prihod v Ptuj ob 15. uri, tako da omogoča zvezo z vlaki. Avtobus vozi vedno v smeri iz Ptuja preko Gabernika in Sv. Andraža nazaj v Ptuj. Z navedenim dnem se je ukinila posebna proga Ptuj—Grabšinski vrh.
p Nova avtobusna proga Maribor—Rače— Ptuj. Prvi avtobus te proge je dsopel v sredo, dne 9. t. m. ob 8-30 in bil dobro zaseden. Proga obeta rentabilnost.
d Iz sodne dvorane. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je zagovarjal Podhostnik Anton, knjigovez iz Gradišča pri Sv. Barbari v Halozah, radi prestopka po § 163 k. z., ker je dna 2. ;Utiija 1931 med pogrebnim obredom glasno govoril in godrnjal in s tem motil opravljanje obreda Obtoženec je dejanje pr? razpravi dne 9. t m. sicer tajil, vendar mu 10 ni nič pomagalo, ker so priče dejanje potrdila. Obsojen je bil na 21 dni zapora.
p Radi prestopka tatvine po § 320 k. z. je bil obsojen na 14 dni strogega zapora Koren Tomaž, posestnik iz Muškorja pri Sv. Barbari v Halozah, ker je svojemu sosedu ukradel 2 verigi.
p Vlom. Neznani tatovi so vlomili ponoči od
9.	na 10. t. m. v klet gostilničarke Klemenčič Marije v Vurbergu. Onesli so 2 zaboja piva v steklenicah in sod pelinkovca. Orožništvo zasleduje storilce.
p Poroka. Dne 8. t. m. sta se poročila Verzel Ernst, skladiščnik, in Kok Josipina, prodajalka, oba iz Ptuja. Bilo srečno!
p Smrtna kosa. Umrla je Raška Marija, 87 let stara, vdova po davčnem nadupravitelju. Sin Raška Gvido je dvorni svetnik v p. Naše sožalje.
d Teška telesna poškodba. Kores Alojz, sin posestnika v Žetalah pri Rogatcu, je bil prepeljan teško ranjen v tukajšnjo bolnišnico. Zabodel ga je njegov brat Janez z nožem s tako silo v trebuh, da mu je prerezal želodec in črevesa. Bori se s smrtjo. Napadalec je aretiran.
p Smrtna kosa. Umrl je Brmež Franc, posestnik in gostilničar v Budini pri Ptuju v 30. letu starosti. Bolehal je že dalje časa na bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vojni.
p Težka telesna poškodba. Krapše Ivan, rojen 1911, zidar iz Majšperga, je dobil pri fantovskem pretepu tako teško poškodbo na glavi, da so ga morali prepeljati nezavestnega v ptujsko bolnišnico. Prebito ima lobanjo. Storilca Jakob Ulčar in Vinko Strašak iz Majšberga sta izsledena in aretirana.
p Substitucija. Sodnik dr. Muhič je določen za substituta radi bolezni odsotnih sodnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu.
biti puške in oddati več strelov. Naposled se jim je posrečilo, da so pet zločincev aretirali. Sedem tolovajev pa je pobegnlo in jih še zasledujejo. Nadalje so orožniki odkrili tudi njihovo taborišče, kjer so našli mnogo orodja, orožja, obleke, hrane in celo perutnine.
Aretirani tolovaji so bili danes popoldne pripeljani v Ptuj, kjer bodo oddani v sodne zapore. O podrobnostih in rezultatih zasliševanja ter preiskave bomo poročali, čim jih bo dala pristojna oblast na razpolago. Vest o izsleditvi te tolpe je vzbudila v vsej ptujski okolici veliko presenečenje.
gat izvršnega odbora Narodno strokovne zveze iz Ljubljane.
Težka nesreča pri delu na dnevnem kopu Dobrna. Delavec Hančič Avgust je bil včeraj na popoldanski tretjini z nekaterimi drugimi delavci zaposlen pri dviganju iztirjene lokomotive, ki je prevažala krovnjntfod bagerja na sipino. Pri dviganju lokomotive na tir so podložili pod 7 m dolgo tračnico, s pomočjo katere so dvigali lokomotivo, tirni prag. Ko je bil prvi del lokomotive na tiru, so jo hoteli premakniti naprej, pri tem pa je zdrknila nazaj, pri čemer je tračnica padla Hančiču na levo nogo ter mu jo zlomila. Bil je takoj prepeljan v rudniško bolnico.
Vprašanje izvedbe kuluka precej vznemirja prebivalstvo naše doline. Vodilni možje naše občine razglabljajo, na kak način bi se dal z zakonom predpisani kuluk izvesti za prebivalstvo, osobito pa za delavstvo naše doline kolikor megoče humano in neobčutno. Napravljena sta bila dva ugodna načrta. Toda oba načrta sta ostala samo na papirju, kajti pretekli teden so bili kljub temu podvzeti ukrepi v povsem drugemu pravcu. — Po našem mnenju naj bi se Sitnpreje udejstvil bodisi eden ali drugi načrt, da se prebivalstvo še dalje po nepotrebnem ne vznemirja in bega.
Tržič
Avtomobilski promet je letos skozi naše mesto posebno velik. Vsak dan pride dosti avtomobilov iz inozemstva, ki pasirajo Ljubelj. Obsojanja vredno pa je, cla se ravno v našem mestu tako malo pazi na cesto, ki vodi po glavni ulici na kolodvor. Pri odvažanja kovinskih odpadkov se vedno raztrosi mnogo starih žebljev in drugih ostrih predmetov po cesti, kar je za pnevmatike prava nadloga in škoda. Občina bi morala ukreniti ostre ukrepe v tem oziru, da se ne bo delala škoda avtomobilistom, ki pasi-ra.io naše kraje.
Most na kolodvor še vedno kriči po skorajšnjem popravilu. Res menda preje ne bomo uslišani, dokler se ne bo pripetila nesreča, da se bc most pod težo tovora sam od sebe podrl.
Novo brivnico dobimo v kratkem v hiši gospe Pernetove. To je sedaj že šesta brivnica.
Z mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu
L>r. Alje In ii
Sokolstvo
Lahkoatletske tekme sokolske župe Ljubljana
Sokolska župa Ljubljana priredi v nedeljo 13. t. m. po sklepu zbora društvenih načelnikov in župne glavne skupščine lahkoatletske tekme za članstvo in naraščaj, ki so obvezne za vse župne edinice. Spomladi so se vršile že tekme na orodju, ki so pokazale, da razpolaga župa Ljubljana z nekaterimi prav dobrimi tekmovalci oz. tekmovalkami. Lahkoatletske tekme se spomladi niso mogle vršiti, ker se v zimski sezoni lahkaatletika v telovadnicah ne more tako gojiti kot poleti, ko se ista lahko vrši v prosti naravi. Župno načelništvo se je zaradi tega odločilo, da priredi župne tekme na orodju in v lahkoatletiki ločeno, da se vsem župnim društvom omogoči udeležba pri jesenskih lahkoatletskih tekmah. Udeležba pri pomladanskih tekmah na orodju je bila razmeroma majhna ter se zato pričakuje v nedeljo večja udeležba.
Pri teh tekmah ne gre toliko za dosego kakšnih rekordov, pač pa zato, da se članstvo in naraščaj priučita tekmovanju v lahkoatletiki. Sicer imajo nekatera društva, zlasti ljubljanska, v svojih vrstah izvrstne lahkoatlete, ki se udejstvujejo tudi pri športnih klubih in dosežejo vselej prav častne rezultate. Župne lahkoatletske tekme so obenem tudi priprava za drugo-letni vsesokolski zlet v Pragi, in obenem propaganda za atletiko med Sokolstvom. Župno načelništvo zato želi, da bi se tekem udeležilo čim večje število tekmovalcev in tekmovalk, da preizkusijo, koliko bo treba še sistematičnega vežbanja za dosego čim lepših uspehov v Pragi.
Bratska društvena načelništva se opozarjajo, da se vrši v soboto 12. t. in. seja sodniškega zbora v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola, katere naj se bratje-sodniki zanesljivo udeležijo. Bratom tekmovalcem in sestram tekmovalkam pa želimo pri nedeljskih tekmah čim lepših uspehov! Zdravo!
Prvi nastop Sokola v Slivnici pri Mariboru
Na praznik 8. t. m. je priredil mladi slivniški Sokol svoj prvi telovadni nastop. Popoldne ob pol 15. je odšla lepa povorka Sokolstva, občinstva in čete vojakov 45. pešpolka iz Maribora skozi vas pred spomenik vojnim žrtvam, kjer je Sokol položil krasen venec. Povorka je med burnimi ovacijami odšla na telovadišče, kjer je društveni starosta br. Klasinc pozdravil vse goste in se v toplih besedah spomnil 10-letni-ce modrega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra za narod in državo. Zanosen govor je imel nato znani sokolski delavec br. Ciček, ki je omenjal rojstni dan staroste SKJ prestolonaslednika Petra, izročitev zastav naši junaški vojski in bazoviške tragedije.
Po govorih se je pričela ob ogromni udeležbi naroda javna telovadba, ki je obsegala 14 telovadnih točk. Pri javni telovadbi so nastopili vsi telovadni oddelki. Občinstvu so zlasti ugajale rajanje vil, simbolična vaja »Jugoslovansko morje« in vzoren nastop vojske s kopji. Vsi telovadni oddelki so bili viharno pozdravljeni pri odhodu iz telovadišča. Pri celi prireditvi je neumorno svirala sokolska godba iz Tezna ter žela vsestransko priznanje. Mlademu in marljivemu slivniškemu Sokolu k tako lepo uspelemu pr. vemu nastopu naše iskrene čestitke. Po tej poli naprej! Zdravo!
io
Ljubljana, sobota, 12. septembra. 12.15 Plošče.
12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Poročilo o šahovskem tur-dirju na Bledu. 20.00 Prenos opere »Rigoletto-t iz Beograda. 23.00 Poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 13. septembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje.
10.30 G. Humek: Izdelovanje sadnega vina. 11.00 Koncert Radio kvarteta. 12.00 Čas, plošče, dnevne vesli. 15.30 Prof. Pengov: Krmljenje srebrodlake lisice. 16.30 Citre solo, g. Mezgolits.
16.30 Veseloigra »Stric v toplicah« (Ljudski oder). 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.15 Cello solo koncert, izvaja g. Leskovic. 21.15 Zabavni večer. 22.30 Čas, dnevne vesti, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 12. septembra. 11.35 Plošče.
12.45 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.30 Radio orkester. 20.00 »Rigoletto«, opera. 22.30 Poročila. 22.50 Sprehod po Beogradu.
Beograd, nedelja, 13. septembra. 11.00 Plošče.
12.30 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Delavska ura. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Narodna glasba. 19.30 Pelje v zboru. 21.00 Violinski koncert. 21.40 Dnevne in športne vesti. 22.30 Radio orkester.
Zagreb, sobota, 12. septembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.30 Kulturne in društvene vesti. 19.45 Uvod k prenosu k Beograda. 20.00 Beograd.
Izsleditev zločinske tolpe v gozdu pri Rogoznici
Bitka z orožniki — Pet tolovajev aretiranih, sedem pobegnilo
Plati šivalne stroje
za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke pri Ivvdhi
Pazile pri nakupu šivalnih krojev na naj-bol io »namlto, in do je PFAfU
Jgu. Veh, Cjabljana, Tavčarjeva ah 7 A ' poJ""“,“
Kranj in lovo mesio
Poduk o vezenju brezplačen
Poduk v vezenju brezplačen
1964
Vprašanje brezposelnosti v naši državi
»Indeks«, trimesečna revija Delavske zbornice za Hrvatsko in Slavonijo, prinaša v svoji zadnji številki članek g. Artura Benka o vprašanju nezaposlenosti v naši državi. Med drugim se navaja v članku zanimiva varijanta vprašanja nezaposlenosti v Jugoslaviji.
Mnogokrat se čuje med gospodarskimi krogi ln tudi čita v gospodarskem in dnevnem tisku, da nezaposlenost v naši državi sploh ne obstoji. Ta trditev je pravilna, če se nezaposlenost tolmači v smislu pojavov, ki se ustvarjajo prvenstveno v industrijskih državah. V tem smislu smatramo nezaposlenega samo onega, ki se nahaja v krogu pravih delavcev, torej onega, ki živi izključno od dnine ln ki pripada skupinam kvalificiranih delavcev. Nezaposlenim nekvalificiranim delavcem, ki morda tudi živijo od dnine, nudi v mnogih slučajih poljedelstvo rezervo zaposlovalnih možnosti, nekako zadnje zatočišče delavca, ki je postal nezaposlen. To bi bilo ne-' ke vrste specifično socljalno zavarovanje, ki se uveljavlja v vseh agrarnih državah.
Število nezaposlenih med pravimi delavci ni najbrže nikoli prekoračilo meje 10.000 oseb. Drugačna pa Je situacija onih industrijalizlranlh kmečkih sinov in kmetov, ki samo od časa do časa delajo v industriji, število nezaposlenih v tej kategoriji se ceni na približno 60.000. Kaj se dogaja tu? Kadar prestanejo možnosti zapo-slenja v industriji, se kmečki človek stalno vrača na svojo grudo, ki mu ne jamči pokritja svojega življenskega standarda, zato mora po po-
Gibanje delavskega zavarovanja pri OUZD
V mesecu avgustu je znašalo Število moških članov 67,618 (— 2.722), ženskih 81.141 (— 788), skupaj 98.759 (— 3510). Bolnikov je bilo moških: 1342 (— 176), ženskih: 980 (— 164), skupno: 2.322 (— 340). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala Din 29 76 (— 0 05) pri moških in Din 19 99	051)	pri	ženskih,
skupno Din 26-68 (— 0 25).
Padec članstva se je v avgustu zopet zmanjšal in sicer na — 3510 (— 4630 predhodnjega meseca). Vzrok temu pojavu ni vsestransko omiljenje gospodarske krize, temveč napredovanje posameznih sezijskih industrij, v prvi vrsti gradbene industrije (regulacija Ljubljanice, zidanje novih tramvajskih prog itd.). Po končani seziji, katera se tu in tam tudi umetno vzdržuje na tako povoljni višini od strani javnih faktorjev v svrho ublažitve brezposelnosti, bo padec zavarovanih delavcev — zopet nara-stel.
Zdravstvene razmere so se v avgustu zboljšale od lanskega leta skoraj za eno desetino. Odstotek bolnikov se je zmanjšal za celih — 0-25*/o na višino 2'35°/o (vštevši porodnice). Značilno je, da je padel odstotek moških bolnikov samo za — 018*/o, dočim je odstotek ženskih bolnikov, ki je vse prejšnje mesece naraščal, padel za celih — 0-45°/o.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, je padla lanskega leta za ca. I0/«, t. j. za Din — 025 na Din 26-68. Padec ženskih plač je povprečno desetkrat večji (Din — 0-51) nego moških plač (Din — 0 05).
Skupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din — 120.444 na Din 2,635.077-60. Bolniški prispevki OUZD-a so se tako znižali dnevno za več kot Din — 7.200 ali mesečno skoraj za Din - 200.000.	________
Gospodarske vesti
X Splitska Zadružna zveza zboruje. 9. t. m. se je v Splitu vršil redni glavni občni zbor Zadružne zveze pod predsedstvom g. Dujma Mikaciča. Zborovanje se je udeležilo 112 za-drug-članic z 303 delegati. Nj. Vel. kralju jo bila odposlana pozdravna brzojavka, nakar se je prešlo na dnevni red, ki je vseboval razna aktualna vprašanja zunanjega in notranjega poslovanja Zveze. V podrobni diskusiji so bila vsa gospodarska vprašanja, glavni delež razgovorov pa tvorilo vprašanje vinske krize, ki je v Dalmaciji še prav posebno izrazita.
X Avstrijsko posojilo se maje. Iz Ženeve poročajo, da je francoski finančni minister izjavil, da je za sedaj popolnoma nemogoče misliti na kak kredit Avstriji. Ako 17. oktobra Avstrija ne bo mogla plačati odplačilnega obroka v znesku 150 milijonov, se bo morala obrniti direktno na Francosko banko. Dosedaj pa ni bilo v tem pravcu še nikakih zadevnih razgovorov. V ostalem je francoski finančni minister izjavil, da finančni odbor D. N. ni kompetenten, da odločuje o najetju avstrijskega posojila.
Kvalitetna znamka *• pcclvnl praiek
In »anilin sladkor
vratku ta svoj standard znižati. Kmet pa, ki je šel v industrijo z namenom, da sl zasluži mal kapital, se vrne na svojo posest, ki mu proži možnost vzdrževanja običajnega življenskega standarda, ampak pri tem ostaja industrija brez kupca. Izseljenci zapuščajo še v večji meri kakor do sedaj svoja bivališča in iščejo zaslužka v inozemstvu, ki jim proži, ali pa tudi ne, zvišanje življenskega standarda.
Medtem, ko se v industrijskih državah številke nezaposlenosti od meseca do meseca čita jo v posameznih poročilih kakor pri tomboli, medtem ko se v teh državah samo računa, koliko stane socljalno zavarovanje proti nezaposlenosti podjetnika in one, ki so zaposleni in se stalno bdi nad tem, da se žlvljenski standard ne zniža, se pri nas in nam sorodnih državah deloma rešuje grandljozni problem reševanja socijalnega zavarovanja. Taka nezaposlenost v Industriji znači pri nas, kakor tudi v nam sorodnih državah, tiho borbo gotovega dela kmečkega prebivalstva za vsakdanji kruh, s tem pa tudi ogroževanje narodnega zdravja in produkcijskih sil bodoče generacije. Ta oblika vprašanja nezaposlenosti lahko postane nevarnejša od one v industrijskih državah, ker spodjeda nevidno ln neslišno bistvenost rodu.
Ta varijanta vprašanja nezaposlenosti se ne da statistično obdelati. Tu bi bilo treba dolgotrajnega minueljoznega dela, da se perijodlčno pokažejo vsaj konture kmečkega življenskega standarda.
Dobave
Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 17. septembra t. 1. ponudbe za dobavo hrastovega lesa.
V pisarni komisarja Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani se bo zaključila dne 15. septembra t. 1. ponudba za dobavo telečjega in svinjskega mesa, mleka in žemelj.
Mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. septembra t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 17. septembra t. 1. ponudbe za dobavo ovsa, do 18. septembra t. 1. za dobavo svinjske masti in olivnega olja.
Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo modre galice, lesnih izolir-nih spojk in telefonskih kabljev.
Uprava III. oddelka artilerijsko - tehničnega zavoda v Zagrebu sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo jelovih desk.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Pri inženjerskem odelenju Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 15. septembra t. 1. ofertalna licitacija za zgradbo poslopja v Delnicah, dne 18. septembra t. 1. pa za popravilo poslopja v Zagrebu.
Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema ponudbe za dobavo bakrene žice, izolatorjev in drugega elektrotehničnega materiala. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila
dne 11. septembra 1931.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 11. septembra. Amsterdam 2282'82 do 2289-66, Bruselj 787-25—189-61, Curih 1104-15 do 1107-45, Dunaj 795-75-798-15, London 275-10 do 275-92, Nowyork 5651-87—5668-87, Pariz 221-99 do 222-65, Praga 16772-168-22, Trst 296-12 do 297-02.
Zagreb, 11. septembra. Amsterdam 2282'82 do 2289-66, Dunaj 795-75-798-15, Bruselj 787-25 do 789-61, London 275-10—275-92, Milan 296-12 do 297-02, Newyork kabel 5651-87—5668-87, New-york ček 5662-87—5679-87, Pariz 221-99—222-65, Praga 167-72-168-22, Curih 1104-15-1107-45.
Beograd, 11. septembra. Amsterdam 2282-82 do 2289-66, Bruselj 787-25—789-61, Curih 1104-16 do 1107-45, Dunaj 795-75—789-15, London 275-10 do 275-92, Milan 296-12—297-02, Newyork 5651-87 do 5668-87, Pariz 221-99-222-65, Praga 167-72 do 168-22.
Curih, 11, septembra. Beograd 9-05, Pariz 20-1025, London 24-9175, Newyork 512-87, Bruselj 71-40, Milan 26'82, Madrid 46-40, Amsterdam 206-80, Berlin 119-495, Dunaj 72-08, Stockholm 137-25, Oslo 137-10, Kopenhagen 13710, Sofija 3-71, Praga 15-1875, Varšava 57-45.
Vrednostni papirji.
Zagreb, 11. septembra. D r ž. p a p i r j i : 7% inv. pos. 70—72, voj. škoda ar. 324—325 (330, 325, 324), kasa 324—325 (325), nov. 330—334, dec. 333-336 (335), 4% agr. obv. 37-42, 7% Blaire 62-63-50 (64), 8% Blaire 70-50-7350, 7% pos. hipot. b. 64 -65 (64), 6% begi. 49 do 50-50. - Banke: Poljed. 53’50 bl„ Kredit 121—126, Hrvatska 50—55, Praštediona 957 50 do 965, Union 150—155, Jugo 67—68, Obrtna 36 d., Srbska 190 bi., Ljublj. kreditna 120 d., Medjunarodna 68 d., Narodna 4.500—5.150. —
Industrije : Zemalj. 114 bi., Narodna šum. 25 d., Uuttman 110 bi., Šečerana Osijek 201 do 203, Trboveljska 210-212, Vevče 120-122, Drava 192-50-212-50, Brodvagon 35-40, Isis 40 bi., Ragusea 300 bi., Oceania 195 bi., Jadranska 460—480, Union paroml. 50 d.
Žitna tržišča.
Budimpešta, 11. septembra. Tendenca: čvrsta. Promet: sreden. Pšenica: dec. 10-40 (10-38 do 10-40), marec 11-38—11-61 (11-55—11-56). — Rž: dec. 10-45—10-46 (10-46—10-48), marec
11-50-11-63 (11-55-11-57). — Koruza: maj
12-- (12-04-12-10).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca slaba, brez prometa.
Tržno poročilo
Beli krompir: Povpraševanje nadalje živahno, kar je imelo za posledico nadaljni dvig cene. Ob publikaciji zadnjega poročila, ki je bilo pred tednom, se je plačalo 75 Din na 100 kg, katera cena še se danes drži. Blago Je težko dobiti, ker nekaterniki prorokujejo 100 Din. Pri splošni gospodarski krizi pa je malo verjetnosti, če bo producent to ceno zamogel doseči, dasiravno bi bilo želeti.
Roza krompir: (Rožnik): Zanimanje se je nenadoma povečalo. Za to vrsto pa se res nudi 100 Din, toda blaga je tako malo, do ne prihaja za vagouske pošiljke v poštev.
Čebula. Cena se ne dviga, ampak skaka. Od zadnjega poročila, ko smo javili nakupno ceno 150, je na mah poskočila na 200 Din. Večje partije blaga pa se niti po tej ceni ne dobe.
Zelje zgodnje: Neizpremenjeno.
Fižol: Lepi upi na dobro ceno so ravnotako nenadoma splavali, kot se je nepričakovano dobra cena pojavila. Od 400 Din smo padli na 150 do 200 Din.
Jabolka za prešo: Nakupna cena 40—50 Din. Blaga dovolj, interesentov ni. Namizna jabolka: Renete 140—150 Din, ostale vrste 100 do 130 dinarjev.
<S>pcx>2
Jimmy Lyggett, črni šampion boksa.
Danes in jutri priredita Jugoslovens^i teško-atletski savez in SK Ilirija večer boksa v ve-velik dvorani hotela »Union«. Nastopijo najboljši boksarji naše države. Namen večera je popularizacija boksa v naši državi. V to svrho je povabil savez znamenitega črnega mojstra boksa Jimmyja Lyggetta, da predoči gledalcem pravi ameriški način boksanja.
Jimmy Lyggett je sprejel našega urednika in mu z največjo uslužnostjo opisal nekaj dogodkov iz svojega življenja.
Rodil se je leta 1900 v Filadelfiji v Severni Ameriki. 2e v zgodnji mladosti se je posvetil boksu in je pokazal sijajne zmožnosti. Star 18 let, je nastopil že proti znamenitim boksarjem. 2e naslednje leto je dosegel velikanski uspeh. V New Orleansu (izgovori Njuorlins) je nastopil proti Edi Palmi za naslov svetovnega prvaka v kategoriji welter. (Med lahko in srednjo kategorijo, med 65 in 67 kg.) V 19. kolu ga je pobil z enim udarcem na tla. Svetovno prvenstvo je obdržal štiri leta. Nato je odšel v Evropo in je tu večkrat nastopil proti najboljšim evropskim mojstrom. Ker se ni pravočasno vrnil v Ameriko, je moral prepustiti svetovno prvenstvo brez boja Joe Gans-u. V Berlinu, Hamburgu, Parizu in Milanu je ostal neporažen. Med drugimi je premagal znamenitega francoskega črnca Battling Sikija ter Italijana Guisep-pa Spalo. L. 1926 je dvakrat nastopil proti sedanjemu svetovnemu prvaku v vseh kategorijah — proti Maksu Schmelingu. Prvo borbo je izgubil radi diskvalifikacije, dočim se je druga končala po 10 kolih neodločeno.
Bil je prvi boksar, ki je pokazal Evropi ameriški način boksa, ki zahteva od boksarja veliko večje zahteve. Postal je prvi trener Maksa Schmelinga in ga pripravljal za svetovno prvenstvo proti Sharkeyu. Kakor znano je Schme-ling zmagal radi diskvalifikacije Sharkeya, vendar meni Lyggett, da bi Nemec sigurno zmagal, ako bi se vršila borba do konca.
V Berlinu je odkril več novih talentov. Poznejša prvaka Nemčije Kurt Prenzl in Haas Breitenstfiter sta bila njegova učenca. Da je dosegel boks v Nemčiji tako višino, se ima zahvaliti v prvi vrsti Lyggettu.
0 Schmelingu pravi Lyggett, da je brez dvoma danes najboljši boksar na svetu in da ni danes nikogar, ki bi ga lahko premagal. Kaj pa Dempsey? Dempsey je seveda še vedno velesila. Pričel je ponovno resno trenirati in se pripravlja, da odvzame Schmelingu naslov. Po mnenju Lyggetta ima Deinpsey šanse edino v prvih petih krogih. Ako se mu v tem času ne
posreči zmagati, je zmaga zanj izgubljena, kajti Schmeling je hitrejši in kar je glavno — znatno mlajši.
Carnera? Je sicer velik kolos in silno močan, vendar je premalo uren, da bi mogel t uspehom nastopiti proti Nemcu.
Jimmy Lyggett je inteligenten mož. Govori perfektno angleščino, francoščino in nemščino. Je mnogo potoval. Videl je najznamenitejše boksarje svojega časa in pozna vse njihove zvijače in načine boksanja. Sam je nastopil nad 250-krat in je izgubil samo 5 bojev, 6 jih je bilo neodločenih. Nad 60-krat je zmagal a k. o. Sedaj spada v kategorijo srednje teže. Tehta 79 kg in je visok 5 čevljev in 10 prstov (1*82 m). Videl je, da so tudi v Jugoslaviji močni ljudje, ter je prepričan, da ima boks tudi pri nas veliko bodočnost. Pokazati hoče, da boks ni tako surov šport, kakor si ga nekateri predstavljajo, seveda je treba biti mož na mestu. Mnogo zavisi od publike. Upa, da bosta oba večera v Unionu ugajala.
Podaril nam je svojo sliko s posvetilom: Best regards from Limmy Lyggett.
Začetek podsaveznega prvenstva
Z letošnjo jesenjo se neha suhoparnost v pod-saveznem prvenstvenem tekmovanju. Ce smo doslej zrli na to tekmovanje nekam pomilovalno in brez vsakega globljega interesa, smo mogli svojo apatijo opravičiti z nemogočim sistemom tekmovanja. Saj so medse boj tekmovala zelo heterogena moštva, že več let se je moglo skoro o svaki tekmi vnaprej reči, kdo bo zmagal. Slo je samo za število golov.
Nedavna glavna skupščina je mahoma presekala situacijo. Po vzorcu državnih lig je poklicala v življenje podsavezno ligo in dekretirala za prvo leto v to ligo naše najmočnejše klube. Poslej se bo razvoj tekmovanja vršil avtomatično. Slabejši bodo izpadali, močnejši si bodo priborili vstop v ligo, prva dva v tabeli pa bosta nadaljevala tekmovanje v saveznih ligah.
Ta sprememba je bila neizbežen imperativ razvoja. Razveseljiva je in zasluži vso našo pozornost. Po ligaških tekmovanjih, v katerih sta se naša kluba držala z menjajočim se uspehom, v glavnem pa igrala podrejeno vlogo, dobimo serijo nadvse zanimivih tekem enakovrednih rivalov, v katerih bodo, upajmo, ljubljanski klubi zavzeli malo višja mesta v tabeli.
Program prve nedelje (13. t. m.) Je: V Ljubljani Primorje : Železničar, v Celju Atletiki ; Svoboda, v Mariboru Maribor : Ilirija.
Ilirija organizira poseben vlak za pohod v Maribor. Dokaz, da se jemljejo ta tekmovanja že v samem začetku z najresnejše strani!
Otvoritev novega igrišča v Trbovljah.
8. t. m. je praznoval KS »Amater« petletnico svojega obstoja in je ob tej priliki otvoril svojo novo športno igrišče. Na nogometnem turnirju sta sodelovala tudi ljubljanska kluba »Primorje« dn »Svoboda«. Na novem igrišču, ki je ograjeno z lično ograjo, je goste pozdravil tajnik »Amaterja« Tone Bos tič. V prvi tekmi sta nastopila »Svoboda« in »Amater II«. Rezultat 4:2 (2:2) za Svobodo. Sledila je tekma SK »Mladost«: SK »Amater jun.«, ki se je končala 1:1. V tretji tekmi je Primorje porazilo Amaterja z 4:0. V finalu sta se srečala Primorje in Svoboda. Zmagalo je precej srečno Primorje z rezultatom 2:0.
Kregar Josip
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Kodeljevo 19, tel. št. 2696, prevzame po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za viie, palače, stolpnih streh, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla, razne lesene stropove, lesene stopnice in sploh vsa v to stroko spadajoča dela v Izvršitev solidno in po najnižjih cenah. Se priporoča. ________________1722
Goito
Pipenbacher
konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
Mošt,
erm in
beli
po 10—11 Din
Posebno prvovrstna kvaliteta vinogradniške zadruge Jesenice pri Splitu ravnokar dospela. Sezija mor" skih rib redne pošiljke, kakor tudi druga jedila v veliki izbiri. Cene zelo nizke.
Operna klet
Gledališka ul, 2,
»Ljubljanski dvor«
Kolodvorska ul. 28.
Nasproti palače ravnateljstva Drž. železnic
Pleskanje
litanje
za stavbe !n pohištva po najnižjih cenah ln proti garanciji izvršuje točno In solidno
liie se
posojilo na I mesto trgovske hiše v cen-trumu Ljubljane po 70/° obrestovanju. — Ponudbe pod šifro »Posojilo**. 2086
Telefon 2059
4^% Premog S \ suha drva
Poflalnllt, Bohorifera ulica 5
Pisarne.
Tri dvosobno pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom 1.1. Roflektanti dobe pojasnila v upravi. 1977
Nogavice, roka« vice, volna in bomba!
aajoeneje ln t veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana. Žldovskt aliM la Slui tu
rta
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
<G. No. 46/33.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. avgusta do 31. avgusta 1931.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
.£3
® U
d M
rrt CA
O
O ►
Skupina tifuznih bolezni.
Davica. — Diphteria et Group.
Brežice . . ,
Celje ....
Celje (mesto) .
Dolnja Lendava Kranj .... Kočevje	,	.	•
Konjice	.	•	•
Krško .	■	<	•
Litija •	»	•	*
Logatec	.	.	•
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ljutomer ... Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (meato) . Mursk« Sobota . • Novo mesto . . . Prevalje	.	.	,	f
Ptuj	.	.	.	|
Radovljica . . . Slovenjgradeo . , Šmarje pri JelSab .
Skupaj
68
50 22	3
Brežice ......	6	1	—	—	7
Celje .......	1	1	—	—	2
Cabar		 .	6	—	—	—	6
Dolnja Lendava . * .	1	—	—	—	1
Gomjigrad . . • . .	2	1	—	—	3
Kamnik , . • t . *	1	—	—	—-	1
Kranj	2	1	—	—	3
Krško .......	5	—	1	—	4
Logatec ......	1	3	—	—	4
Ljubljana (srezi . . ,	3	2	1	1	3
Ljubljana (mesto). . .	3	1	—	—	4
Ljutomer ......	—	2	—	—	2
Maribor levi breg . • .	1	—	—	—	1
Novo mesto . . . . .	1	—	—	—	1
Slovenjgradeo ....	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . ,	2	—	1	—	1
Skupaj .	36	12	3	1	44
Griža. — Dysenteria.					
Brežice ......	—	1	—	—	1
Dolnja Lendava , • .	14	5	4	—	15
Kamnik ...ti.	—	1	—	—	1
Kranj	1	—	1	—	—
Kočevje	24	16	18	1	21
Krško	2	—	—	—	2
Ljubljana (srez) . . ,	.—	1	—	—	1
Ljubljana mesto , , .	4	2	2	—	4
Murska Sobota ....	2	1	—	1	2
Novo mesto .....	2	—	—	—	2
Prevalje . . . , , ,	2	2	1	1	2
Ptuj. .......	1	—	—	—	1
Radovljica ....	t	—	—	—	1
Skupaj	53	29	26	3	53
Skrlatinka. — Scarlatina.					
Brežice ......	5	1	2		4
Celje .......	1	—	—	—	t
Celje (mesto) ....	3	I	—	—	4
Cabar ...... .	—	2	—	—	2
Kamnik ......	3	—	—	—	3
Kranj .......	3	—	—	—	3
	7	T-	6	—	1
Konjice ......	1			1	—	—
Krško .......	1	—	—	—;	1
Litija .......	1	2	—	—	3
Logatec •«..»»	—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) . , .	10	1	4	—	7
Ljubljana (mesto). . ,	—	3	—	—	3
Ljutomer			2	—	1	—	1
Maribor desni breg , »	2	—	—	—	2
Maribor levi breg . . •	1	—	—	—	1
Murska Sobota ....	1	—	—	—	1
Novo mesto . , • . .	3	—	1	2	—
Ptuj (mesto). . . . .	2	—	—	—	2
Radovljica ....	16	4	2	—	18
Slovenjgradeo ....	1	—	1	—	—
Skupaj .	63	15	18	2	58
Ošpice. — Morbilli.					
Celje .......	2	1	1		2
Maribor (mesto) . , .	2	—	2			—
Murska Sobota ...	2	—	2	-	—
Skupaj	6	1	5	-	2
93
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
KrSko ... ....	1	—	—	—	i
Maribor (mesto) ...	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ...	—	1	—	—	1
Skupaj
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Ptuj.
Ptuj (mesto),
Skupaj
-I 6
-I 2
-1 9
Srez	1 lo O	Na novo oboleli	Oj <6 u. "O H O	T* a p	Ostanejo v oskrbi
Sen. ♦ Erysipelas.					
Celje (mesto) ....	—	1	—	—	1
Kranj . • • . . . ,	—	1	—	—	1
Kočevje		1	1	1	—	1
Logatec ......	—	1	—	—5	1
Ljubljana (mesto) . .	2	—	1	—	1
Maribor desni breg . .	—	1	1			—
Maribor levi breg . ,	2	—	—	—	2
Maribor (mesto) . , .	2	—	—			2
Novo mesto		2	—	1	—	1
Ptuj		2	—	1	—	1
Skupat	11	5	6	—	U
Krčevita odrevenelost.		— Tetanus.			
Konjice		1	—				1
Ljutomer	1	—	1	—	—
Maribor levd breg . .	1	—	—	1	—
Radovljica		1	—	—	—	1
Skupaj	4	—	1	1	2
Vranični prisad.	—	Anthrax.			
Ptuj		-	l	1		—
Skupaj .	-	i	1	-	—
Otročniška vročica. -	- Sepsis		puerpe-		
ralis.					
Novo mesto . . . ■	2		2	-	—
Skupaj	2	—	2	-	
Koze. — Variola vera.					
Maribor desni breg . .	1	-			1
Skupaj .	1	-		-	1
Vnetje hrbteničnega mozga. —			Polvony-		
clitis acuta.					
Maribor levi breg . .	1	—	1		—
Skupaj .	1	—	1	—	—
Ljubljana, dne 3. septembra 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
V. No. 180/50.	2520—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo banovinske ceste Reka—Sv. Areh, II. del, km 11-5—9-1,
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na
dan 28. septembra 1931. ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kralj, banske uprave, odnosno pri sreskem cestnem odboru Maribor.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 994.939-50 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 4. septembra 1931.
VI. No. 15.881/3.	2528-3-2
Razpis.
Po pooblastilu ministrstva za finance z dne 11. junija 1930, štev. 79.560/11, in na osnovi določil členov 82 <fo 105 zakona o državnem računovodstvu se razpisuje prodaja barake invalidskega doma v Toplicah v Novem mestu potom javne ustne dražbe, ki se bo vršila na licu mesta dne 15. oktobra t. 1. ob trinajstih.
Izklicna cena Din 14.000-— (štirinajst-tisoč Din). Kavcija 10% izklicne cene.
Dražbeni pogoji se morejo vpogledati med uradnimi urami pri VI. oddelku kraljevske banske uprave pri sreskem načelstvu v Novem mestu, pri občinskem uradu v Toplicah in pri dražbeni komisiji pred početkom dražbe.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 4. septembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Cg la 671/31—2.	2538
Oklic.
Tožeča stranka Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, r. z. z o. z. je vložila proti toženi stranki Pušlar Andrej, posestnik, Vel. Črnelo št. 6, sedaj neznano kje v Ameriki, radi Din 92.300-— k opr. št Cg la 671/31—1 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 8. oktobra 1931 ob poide v e t i h pred tem sodiščem v izbi št. 126.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Kek Ignac, posestnik, Vel. Črnelo pri Stični, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. Ia. dne 28. avgusta 1931.
$
E 342/31—10.'	2518
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. oktobra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
Hrastje, vi. št. 10; zemljiška knjiga Trebče, vi. št. 12.
Cenilna vrednost: Din 34.828-55 po odbitku vrednosti preživitnih pravic v znesku Din 5000'—, čista vrednost Din 29.828'55; najmanjši ponudek: Din 19.889-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 6. septembra 1931.
*
E 365/31—8.	2529
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 90.
Cenilna vrednost: Din 55.246-—; vrednost pritikline: Din 1430'—; najmanjši ponudek: Din 36.831-:—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 7. septembra 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna za d t u ga:
956 Sedež: Struge.
Dan vpisa: 4. septembra 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Strugah, reg. zadr. z o. z.
Vpiše se naslednja izprememba:
Naziv zadruge Odslej:
»Živinorejska selekcijska zadruga v Strugah, r. z. z o. z.«
Namen zadruge je odslej: pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
_ Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasno-vitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
V	dosego tega namena zadruga:
1. preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje;
2. skrbi, da rodovna komisija redno odreja izbrane plemenjake za oploditev po-edinih ženskih plemenskih živali zadružnikov;
3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod zadružne živine z ocenami plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovolj-nih lastnostih.
4. vodi rodovno (matično) knjigo;
5. označuje živino z vidnimi znaki;
6. skrbi za umno vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovno knjigo;
7. varuje živino kužnih bolezni in v ta namen kar najstrožje uporablja predpise
o	odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; skrbi, da se živina cepi zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje živine;
8. ?krbi za umno travništvo, za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine, kar se uredi s posebnim pravilnikom;
9. dobavlja članom potrebščine za plemensko živino, toda le proti takojšnjemu plačilu;
10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so na prodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine;
11. širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine;
12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo
Zadružni delež znaša odslej 50 Din.
§ 36: Dan, kraj, pričetek občnega zbora in dnevni red se objavi z razglasom na objavni deski zadruge vsaj osem dni pred zborovanjem.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 4. septembra 1931.
Firm. 266/31 — Zadr. II 166/9.
Razglasi raznih uradov in oblastev
2480
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 31. avgusta 1931.
Aktiva.
Dinarjev
Metalna
podloga . . 2.164,391.214-68 (+11,606.742'93) Devize, ki niso v podlogi . . 200,009.93616 (+83,970.395-73) Kovmii novec v niklu ....	29,862.731-71	(+	114.120-07)
Demouetizirano srebro . . . 33,907.917-65 Posojila . . . 1,674,304.944-30 (+27,613.574-35) Vrednostni papirji ....	27,420.000-—
Prejšnji predujmi državi . 1.824,458.625-81 (—	62.296-55)
Začasni pred-
ujmi gl. drž. blagajni . . Vrednosti re-zervn. fonda Vrednosti ostalih fondov . Nepremičnine . Razna aktiva .
470,000.000-- (+70,000.000--)
90,649.242-51
4,180 817-73 140,403.263-03 (+	73.169-16)
35,454.084-06 (+ 1,064.19P52)
6.685.042.777-54 Pasiva
Kapital. ....	180,000.000-—
Rezervnifond .	97,773.080-38
Ostali fondi . .	4,181.464*90
Novčanice v obtoku . . . . 4.983,346.990 -(+103,354.815-—) Obveze na pokaz 647,045.680"94 (—61,620.434-27) Obveze z rokom 703,142.408"—(+148,715.653"20( Razna pasiva .	69.553.153‘32	(+	3,829.863"28)
6.685.042.777-54 Obtokin obveze 5.630,392.670-94 Celotno kritje . . . .38-26%
Kritje v zlatu .... 27-43%
Obrestna mera:
po eskomptu........................  ,	,	.	7H%
po lombardu  ...................................  9%
*
1
St. 1838/3—31.	2536—3
Razglas o licitaciji.
Uprava obče bolnice v Ljubljani razpisuje za
oddajo trafike
na vrtu bolnice v najem I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za soboto dne 17. oktobra t. 1. ob enajstih v upravni pisarni obče državne bolnice.
Pojasnila glede dražbenih ter najemninskih pogojev se dobijo pri upravi gornjega zavoda v uradnih urah.
Vojni invalidi uživajo pri licitaciji zakonito prednostno pravico.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani, dne 10. septembra 1931.
2537
Objava.
V	noči od 21. na 22. avgusta 1. 1931 so bile v občinskem uradu Sv. Andraž pri Velenju ukradene uradne štampiljke, t. j. okrogla občinska in prezentačna. Proglašajo se za neveljavne.
Županstvo Sv. Andraž pri Velenju, dne 6. septembra 1931.
Razne objave
2477
Preklic.
Podpisana Lombar Marija, Trstenik št. 25, p. Golnik, preklicujem veljavnost članske izkaznice in zavarovalne listine št. B 81198 za zavarovanko Lombar Uršulo za posmrtnino za znesek Din 10.000-—, ki je bila izstavljena od »Vzajemne pomoči«, reg. pom. blag. v Ljubljani, Borštnikov trg 3/1.
Lombar Marija, s. r.
*
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda II. drž. gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1908/09. na ime: Simončič Ivan rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Simončič Ivan s. r.
^	2539
Objava.
Izgubil sem izpričevalo V. razreda drž. klasične gimnazije v Ljubljani za leto 1930-1931 na ime: Moljk Anton, rodom iz Vrhnike. Proglašam ga za neveljavno.
Moljk Anton, o. r
Zborovanje društva narodov v Ženevi,
zil kaj sumljivega, pokliči, da tudi midva vidiva čudno zver.
Odšli so naprej, toda Telli je sedaj korakal tik za obema.
— Kaj je moglo to biti? je vprašal Pavel.
— Ni mi jasno, je odgovoril Pint. Kot naravoslovec morem samo eno reči, da takih zveri, kot jo je opisal Tehi v svoji bujni indijanski domišljiji, niti v Kaliforniji, niti drugje na svetu nimamo. Ce bi bili na Javi, bi dejal, da je bil to eden od velikih letečih psov ali netopirjev, toda teh tu v Kaliforniji ni, razen če ni kdo enega prinesel z Jave ter ga živega spustil v kalifornijske gozdove.
— Gospod, se je tu prijazno vmešal Indijanec v pogovor, bolje je, ako se ne govori o duhovih, ker-se potem lahko vrnejo.
— Tehi, saj veš, da pravijo stare indijanske povesti, da so duhovi tako nagli, da se v trenutku lahko podajo na stotine milj daleč.
— To je res, je dejal Tehi in globoko vzdihnil, kot da se mu bi bil odvalil kamen od srca. Sicer smo pa vsi pod zaščito vsemogočnega in usmiljenega Boga.
In čez nekaj časa je nadaljeval s svojim globokim glasom:
— Duhovi so nevidni in prebivajo v brezmejnem prostoru med zemljo in nebom,- Njih število je mnogo tisočkrat večje kot število ljudi in živali. Nekateri so dobri, drugi hudobni, toda hudobnih je mnogo, mnogo več kot dobrih. Poveljuje jim Nuhatacl, najvišji vseh zločestih duhov, kateremu je Bog da-1 popolno slobodo do Sodnega dne. Pametni Inka Tegnatliputl je dobil od Boga zelen
drag kamen, ki se je čudovito svetil in ki mu je dal moč, da poveljuje vsem zlim duhovom. Do njegove smrti so mu bili popolnoma pokorni in mu pomagali zgraditi veliko svetišče v dolini reke Mendocino, ki je danes že v razvalinah, ali je kljub temu še ogromno. Po njegovi smrti so se pa razgubili-in razpodili po vsem svetu in delajo najrazličnejše zločine.
Kot vsi Indijanci, je vedel Tehi o tem povesti, ki so nikoli niso končale. Pint in Pavel ga nista prekinila, temveč z zanimanjem poslušala pripovedovanje tega sinu prirode, ki je sicer bil krščen, a v katerem vendar niso mogli iztrebiti stare vere njegovih očetov. Govoril je še dokaj gladko angleščino, toda pomešano z indijanskimi in španskimi besedami.
Poslušala sta z istim veseljem, kot otroci poslušajo Andersenove pripovedke ali bajke iz Tisoč in ene noči. Zvedela sta skoraj vso indijansko vero v duhove, v razne bogove in polbogove. Kako daleč sta bila od znanstvenih hipotez, katere sta bila poprej razglabljala! Dopadlo se jima je, kako resno je Tehi pripovedoval svoje povesti. Bil je prepričan, da je vse, kar pravi, popolna resnica. Sicer je pa bil stil njegovega pripovedovanja jasen in govoril je v živahnih prispodobah, kot je to navada Indijancev. Pavel in Pint sta bila zadovoljna, da jima je Tehi krajšal pot s svojim pripovedovanjem in sama nista vedela, kako sta naenkrat prišla do grada miss Alberte, ki sta ga zapazila, ko st stopila iz velikega gozda na piano. Tehi se je bil med tem že pomiril in je na videz popolnoma pozabil na »vraga«, ki ga je bil zadel pri letanju s svojo perutjo.
Iz zgodovine kave
Ljudje večinoma mislijo, da je beseda »kava« arabska beseda. To mnenje pa je napačno. Tudi Arabci »o namreč to besedo dobili od drugod in s tujko so potem označevali zrna kave in pa iz teh zrn pripravljeno pijačo. Beseda »kava« pa je abesinskega izvora in pomeni »hribovskega kmeta.» V abesinskih hribih žive namreč kmetje, ki imajo cele gozdove kave, tem kmetom pa pravijo Abesinci »kalečo«. Ozemlje, kjer prebivajo ti kmetje, se imenuje »kaflfl«, odtod pa je dobilo svoje ime tudi kpvino drevje in grmovje in zrnje in pijača. To ime so obdržali tudi Arabci, od Arabcev pa se je kava razširila po vsem svetu. Zanimivo je, da si kava ni mogla osvojiti Kitajcev, ki za kavo ne marajo, dočiim je skoro povsod drugod kava jako priljubljena pijača.
Pa tudi Arabci ne čislajo kave tako, kakor ljudje splošno mislijo. Arabci poznajo namreč še neko drugo pijačo, ki jo pripravljajo iz listja grma »Kata«. Caj iz tega listja pije na milijone Arabcev.
V	pravljicah iz »tisoč in ene noči« beremo, da so tepli tiste ljudi, ki so uživali kavo. Tepli so jih, ker je bilo takrat prepovedano uživati pijačo, ki je učinkovala skoraj kakor alkohol. Ta prepoved je trajala do IG. stoletja. Šele pismouki iz Kaire so rešili vprašanje pitja ali nepitja kave. Ti so dovolili piti kavo, ker drži človeka dolgo budnega. Dandanes pa cenijo Arabci kavo kot najboljše sredstvo za žejo. Žeje pa si ne gase 9 pijačo, ampak s tem, da grizejo prežgano zrnje. Nemška beseda »Bohne« (vKaffee-bohne«) pa prihaja bržkone od arabske besede »bun« — tako imenujejo Arabci kavino zrno.
Kavo so začeli piti povsod, kamor je prodrla, najprej učenjaki. Tudi sladkati so začeli kavo že jako zgodaj. V Carigradu so odprli prve kavarne, ki so jih imenovali »mektabi istan«, t. j. »kraj omike«. V kavarnah pa so začeli ljudje že jako zgodaj uganjati politiko in zato so bile kavarne kmalu razvpite kot gnezda nezadovoljnežev in prekučnhov. Zato so turški sultani naročili dervišem, naj začno ljudem dopovedovati, da koran prepoveduje piti kavo. Der-vlši so ubogali, in so začeli ljudi strašiti, da bodo vsi, ki pijejo kavo, na sodni dan vstali črnih obrazov, ker je treba kavo žgati, žgana kava pa je oglje... Kavo so smele piti samo ženske, ker te po koranu itak ne pridejo v raj.
Ljudje pa se za grožnje dervižev niso dosti zmenili, ampak so pili kavo po stari navadi naprej. Tu pa je prišel neki turski veliki vezir na neko drugo misel: obdavčil je kavarne, kolikor jih je mogel. Pri tem je ostalo do danes.
Turški sultani 30 pa prav dobro uganili, da kavarna dela prekucuhe. Veliko francosko revolucijo so začeli »kavarniški« politiki in neki kavarniški atol hranijo še danes v nekem pa-riške 111 muzeju kot spomin na tiste hude dni. Tudi Mlado-turki, kd so podrli staro Turčijo, so se zbirali najbolj po carigrajskih kavarnah.
Največ kave popijejo dandanes Holandci, kjer je porabijo skoro 5 kil na leto in na osebo, prav malo pa je popijejo Angleži, ki so se odločili večinoma za čaj. Na Angleškem popijejo kave komaj po 30 dek na leto in na osebo. Najmanj kave pa popijejo Rusi.
Nova abeceda za Kitajce
V	sovjetski Rusiji so izdelali že skoraj za vse narodnosti, ki prebivajo na tem oširnem ozemlju, latinsko abecedo s potrebnimi dodatki in iz-premembami. V najnovejšem času so izdelali posebno abecedo tudi za Kitajce, kolikor jih prebiva v sovjetski Rusiji. Tako se latinica vedno bolj širi iu se razvija v splošno mednarodno pisavo. Če pojde tako naprej, bodo razne »na-cijonalne« pisave oziroma abecede (n. pr. nem-ika gotica) postale le še zanimvi zgodovinski ostanki.
Briandov dvojnik
Protestanski pastor Mac Fadyen je silno podoben francoskemu ministru za vnanje zadevo Briandu in ta podobnost mu je povzročila že marsikatero prijetnost, pa tudi neprijetnost. Ko se je mudil na Dunaju, je opazil, kako se ljudje na skrivaj dregajo in kako si šepetajo: »Poglej g no, to je pa Briand!« V Italiji pa ga je prosila neka slikarica, naj ji dovoli, da ga nasli-k. Gospod pastor je tej želji ustregel; ko pa ga je naprosila za lastnoročen podpis na sliki, in ko se je podpisal s svojim pravim imenom, se slikarica kar ni mogla načuditi taki izredni podobnosti. Zelo prav pa mu je prišla podobnost z Briandom v pariških hotelih, kjer so mu natakarji nad vse vljudno stregli.
Vzoren mož
Neki zlobnež je nekoč takole opisal »vzornega« soproga: paziti mora na otroke, in to vsaj
1	uro na dan, ženi mora pomagati skuhati za-jutrek, rediti mora vso rodbino, zvečer pa mora svojo debelušno soprogo in vse otroke peljati na kakšno zabavo, kamor pač »ona« hoče. Na sebe naj pazi sam in naj ne da ženi, da mu ona krtači hlače in obuvalo. Vsak teden mora ponoviti prisego večne ljubezni in zvestobe. Ves svoj zaslužek mora izročiti ženi, pravice do kontrole pa, kaj »ona« počne z denarjem, nima nobene. Piti“in kaditi ne sme, denar pa mora vedno imeti.«
So pa tudi ženske, ki bi rekle o takem možu, da je cunjar. Neka angleška pisateljica n. pr. pravi, »da nobena prava žena ne trpi, da bi mož kuhal zajutrek, dokler to ona lahko naredi. Prava žena svojega moža iz kuhinje zapodi, in samo kakšna samogoltnica mu pobere ves denar. Dobra žena zahteva od moža samo denar za hrano in za obleko, za sebe in za otroke; o tem denarju ji pa ni treba polagati računov. Samo če je mož zapravljiv, naj žena gleda na ves njegov denar. Dober mož mora sam skrbeti za rodbino; moža, ki živi od žene in od njenega dela, prava žena ne more spoštovati. Mož ne sme	biti surov,	ne sme	se pa	dati
sekirati od žene.	Radodaren	naj le	bo, ampak
ne čez svoje razmere. Doma naj bo dobre vo-je, tudi če mu kaj ni prav in naj se zanima za delo svoje žene. Takega moža bo vsaka žena spoštovala.
Humor.
»Tl, poglej no, kako se imata naša soseda radal Kedar odhaja z doma, jo poljubi; ko pride domov, jo zopet poljubi,	in če	gleda	ona
skozi okno in on	gre mimo,	ji tudi	pošilja	po-
ljubčke z roko. Zakaj pa ti ne delaš tako?«
»Počakaj no, saj naše sosede niti ne poznam net«
Konec sezone
P. (tipson:	60
Marsove skrivnosti
(Roman.)
— No, Tehi, mislil sem, da si bolj junaški, toda da se preplašiš kar meni nič, tebi nič takole pri belem dnevu, je pa le malo hudo.
— Gospod, je odgovoril Tehi preplašeno, Tehi se ne boji živali zemlje in ptic v zraku, toda strah ga je hudobnih duhov.
— Kaj hočeš reči s tem?	>
— Gospod, prisegam Ti pri svojem mrtvem očetu, da je letel mimo mene hudoben duh in me je udaril s svojo perutjo. Komaj sem spregovoril tri besede, ki nas najbolje čuvajo vseh demonov in izrodkov pekla in podzemlja. Potem sem kar zatisnil oči in bal sem se, da ne omedlim. Za trenutek sem pa videl strašnega duha.
— Kako pa je izgledal? Ali je bil podoben samemu vragu?
— Gospod, ne šali se, kajti sam si vi4el, da so vse ptice zbežale, in da se je osel tresel od gro|ze in stal kot pribit na mestu. Duh je bil ves črn, velik ,'kot človek in imel je Ogromne črne peruti. Letel je popolnoma brez-slišno in njegovo lice je bilo strašno. Joj, tega! ne bom
. nikoli pozabil. Mesto ust je imel kljun in oči so mu strašno žarele kot bi bile iz ognja.
— Morda je bil kakšen velik jastreb, je dejal Pint, kateremu se je vsa stvar zdela zelo čudna in si je ni vedel razlagati. Pojdi lepo za nama, in če boš spet opa-
Otvoritev parlamenta v Londonu.
Te dni se je pričelo jesensko zasedanje angleškega parlamenta. Na sliki vidimo predsednika vlade MacDonalda na potu v parlament.	>
Upor v republiki Čile.
Cilensko vojno brodovje, kolikor ga je zasidranega v pristanišču Valparaiso, se je uprlo. Upor obeta postati zelo resen in sedanji vladi nevaren. Na sliki vidimo pristanišče 2 vojnimi
ladjami.	_______
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul. 23- Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek. — Urednik Anton Podbevšek — Za inseratnl del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.