JOHPPLJ^^JPi^__4 ,.. . J s ■ ■ ./■■■ GLASILO SOČIa9h ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OPĆINE VBHMKA BfeflVJLKA BU| junu iflnriH |va seja skupščine sklada za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih objektov Lahko smo prepričani, da bo konstituiranje 'Pščine sklada za gradnjo šolskih in vzgoj-'arstvenih objektov še pospešilo realizacijo '9rama samoprispevka, ki se že uspešncr '^ira, saj sta dograjena vrtec v Dragomeru 'ečnamenski objekt. Prizidek k osnovni soli n Cankar se gradi po predvidenem časov-" Planu in bo jeseni že v uporabi. Ob občin-"^ prazniku je bil položen temeljni kamen za "dek k osnovni soli Borovnica, v pripravi so jpELEGATI SO SOGLASNO iJVOLILI FUNKCIONARJE PCUPŠČINE IN ORGANE pKUPŠČINE SKLADA i'1' predsednik skupščine Sklada ii CUDEN inž. Jože iz Dragomerja * ■'• podpredsednik skupščine Sklada PERIC Bojana z Vrhnike ' J- predsednik izvršnega odbora skupščine J Sklada [jf MOĆNIK Slavko iz Borovnice $ 4- podpredsednik izvršnega odbora skupščine Sklada ij[ GRAMPOVČAN Marjan z Vrhnike •I 5- člani izvršnega odbora skupščine j Sklada KRŽMAC Alojz z Vrhnike 3 ZUŽEK Franc z Vrhnike jd PATAČKO Franjo z Vrhnike (I PERIC Bojana z Vrhnike SAJOVEC Alojz iz Logatca ^ LAH Janez z Vrhnike •> NOVINŠEK Lovro z Vrhnike * 6- nadzorna komisija skupščine Sklada " PEJIČ Tomislav z Vrhnike I JERIČ Aleksander iz Borovnice I MODRIJAN Ivanka iz Borovnice i FORTUNA Franc z Vrhnike NOVAK Matevž iz Male Ligojne lw_ ^tati za ostale objekte. Vse to nam daje ga- ciJo, da borno izkušnje prvega samoprl- J'ka uspešno uporabili tuđi v drugem, za ka- J9* se moramo odločiti čimpreje,« je med 9im poudaril predsednik inciativnega od- * za ustanovitev skupščine sklada Mladen ^»a na prvi seji skupščine Sklada za grad- Sol jn vzgojnovarstvenih objektov občine ^toa, ki je bila 28. maja 1979. i a skupščini, ki jo sestavljajo delegati delovnih f an'2acij, družbenopolitičnih organizacij in KS, i ^Prejeli statut skupščine Sklada in poslovnik o I skupščine Sklada, ki je bil dlje časa v javni L Vr)avi. izvolili so tuđi funkcionarje skupščine in &a skuPščine Sklada. V uvodni obrazložitvi k K^ilu, ki obsega vse naloge, ki jih je opravljal UO |ada> je predsednik UO Branko Stergar osvetlil ekatera vprašanja predvsem s področja finan- nia posameznih objektov, ki so opredeljeni v ,9ramu sklada, ki izhaja iz dogovorov lansko- !!? Problemske konference SZDL. (l ° Problemski konferenci je sklad razpola- s kompletno investicijsko-tehnično doku- ^tacijo za prizidek k osnovni soli Ivana Can- 'a na Vrhniki in je gradnjo oddal gradbe- ^ podjetju IGRAD 1. 8.1978, z rokom kon- J?'81-8.1979. Gradnja objekta je v taki fazi, da ,*alen rok končanja del pred novim šolskim r*- Z izgradnjo prizidka k osnovni soli Ivana karja je povezana tuđi preureditev obstoje- ™ objekta (kotlovnjce, kuhinja, kompletira- „ u*Hnlc za nižjo stopnjo) v takšni meri, da bo j §* kot celota normalno funkcionirala. 5g ad je že podpisal pogodbo z izvajalcem za . .^ela v vrednosti 11.885.885 din z rokom kon- Ja 31. 8. 1979 s tem, da sta dela pri izgradnji fy?ela: 'GRAD v visini 8.236.206 din, in sicerza jebena in obrtniška dela in zunanjo ureditev in |^' •<• je prevzel instalacijska dela v visini jjd 9-840din. Poleg omenjenih stroškov sepred- U va še nakup opreme iz sredstev SIS v visini i 6.000 din. Ta sredsta nišo vključena v predvi- L ° Predračunsko vrednost za delr. prve in druge p6 v skupni vrednosti 35.600,00 din. kr°jekt predvideva v 2. fazi izgradnjo dodatnoga '°nišča za 100 oseb. Z izgradnjo tega zaklc- nišča bi presegli zagotovljena sredstva za obe fazi, zato bi se morali odločitj, da gradnjo zaklonišča odložimo za kasneje. Investitor se je v času gradnje 1. in 2. faze moral, odločati za nekatere spremembe, poenostavitve in tuđi opustitve nekaterih del, da je znesek investicije ostal, tak kakršnega je predvidel predračun. Opustili so le dela, ki ne vplivajo na funkcionalnost sole in so odraz dogovarjanja med investitorjem in projektantom. V mesecu juniju 1978 so pričeli graditi montažni vrtec v Dragomerju. Po pogodbi z izvajalcem naj bi objekt zgradili v 160 koledarskih dneh. Neugodno zemljišče, spremembe temeljenja objekta, zlasti pa zavlačevanje montaže in kompletiranje objekta ter zimski čas so rok končanja zavlekli v april 1979. Izvajalec še ni uspel dobiti uporabnega dovoljenja, čeprav je vse pripravljeno za obratovanje. Z Marlesom je bila sklenjena pogodba v vrednosti 5,274.974 din, ki zajema temeljenje in montažo objekta. Kasneje so dodatno sklenili še pogodbo z gradbenim podjetjem Igrad za zunanjo ureditev, in sicer v vrednosti 900.000 din. Objekt še ni bil kvalitetno prevzet in zato tuđi še nišo ugotovili obračunske vrednosti del. Predvidevamo pa, da bo po vseh obračunskih delih s potrebno vsoto za opremo objekta, ki jo je financirala Skupnost otroškega var-stva, objekt stal med 9. in 10. milijoni din. Izkušnje in finančni pokazatelji na dosedaj zgrajenih montažnih vrtcih govorijo, da bi bilo v bodoče potrebno temeijito pretehtati odločitve o izgradnji montažnih objektov. Elementi za odločiiev so: cena za kv. m rok izvedbe, solidarnost izvajalca in amortizacijska doba objekta, ki je v primeru montažnih vrtcev kraj-ša, kot pri klasično grajenih objektih. Za osnovno solo — prizidek — Borovnica je bila novembra 1975. leta podpisana pogodba z Birojem za lesno industrijo v Ljubljani za kompletno investicijsko-tehnično dokumentacijo (idejni nacrt). Težave pri projektiranju so nastale, ker je projektant pri projektiranju moral več-krat spreminjali idej.ie projekte in ker ni bilo za- zidalnega nacrta. Ta je bil potrjen sele aprila 1978, kar je bil pogoj za izdelavo lokacijske dokumentacije. Predvidoma bo projekt pridobljen v začetku junija in nato se bo lahko pričela gradnja. Sklad je že dodatno dobil gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela. Predviđena gradnja prizidka naj bi po finančni konstrukciji veljala 30 milijonov din. Investitor še ne razpolaga s projektantskim predračunom kot osnovo za pridobitev izvajalskih predračunov. Gradnja naj bi se po finančnem nacrtu pričela že v letu 1978, za kar so bila tuđi rezervirana sredstva v vrednosti 6,000.000 din. Če bo projektant v roku predal investicijsko tehnićno dokumentacijo, bi bilo objekt možno dograditi do 3 gradbene faze do konca leta 1979. Prizidek ne bo samo šolski objekt, zato bo razširjen za dodatne potrebe kraja nov Bo-, rovnice; v KS zbirajo dodatna sredstva. V pripravah na problemsko konferenco SZDL so predstavniki KS Log in Dragomer dokazali povećanje števila šoloobveznih otrok v primer-javi z ugotovljenim številom v času pripravljanja programa. Zato je UO sklada naročil programski objekt na osnovi potreb, ki jih je ugo-tovila izobraževalna skupnost Vrhnika. Programsko obdelan objekt v sedanji fazi predvideva solo z 20 učilnicami, kar je znatno večji obseg, kot je bilo prvotno predviđeno. Zazi-dalni nacrt za OŠ Log je bil naročen pri Urbani-stičnem institutu jeseni 1977, izdelan v letu 1978 in sprejet v marcu 1979. Sklad je naročil idejne projekte za OŠ Log pri treh projektantskih organizacijah: Ind. biro elektro-projekt, Slovenija projekt in Igrad. Na komisijah in v KS je bil izbran najprimernejši projekt Igrada. Sklenjena je bila pogodba za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekt mora biti obdelan tako, da omogoči prevzemniku del grad-, nje v 2 fazah in projektiranje v tehnologijo čelične gradnje. Izvajalec del bo v tem primeru na osnovi SPREJETI SKLEPI: Sprejme se poročilo o delu UO Sklada za gradnjo šolsKlh in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika s finančno konstrukcijo in naslednjimi ugotovitvami: 1. Skupščina sklada predlaga izvršnemu odboru, da glede na sprejeti program gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini Vrhnika in prikazano finanćno konstrukcijo in situacijo takoj ukrene potrebno, da se že postavljeni roki dosledno spoštujejo, ker se ugotavlja, daso pripravljalna deia v zaostanku (predvsem OŠ Log). 2. Izvršni odbor sklada se zadolži, da zaradi obsežnosti nalog, ki stojijo pred IO skupščine sklada in ki zahtevajo strokovno izpeljavo pri projektih in pri usklajevanju potreb z možnostmi in še posebej za izdelavo finančnih konstrukcij projektov poišče ustrezno strokovno službo (ali v okviru občine ali zunaj nje, predvsem v Ljubljani), ki naj bi opravljala strokovna opravila za skupščino sklada. 3. Strokovne in administrativno tehnične naloge za skupščino Sklada oziroma izvršni odbor. skupščine Sklada bo, dokler ne bo imenovan tajnik skupščine sklada, opravljal Oddelek za gospodarstvo in finance SO Vrhnika. 4. Skupščina sklada za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov pooblašča izvršni svet SO Vrhnika, da skupaj z izvršnim odborom skupščine Sklada poišče ustrezno kadrovsko rešitev. 5. Skupščina Sklada priporoča izvršnemu odboru, da se maksimalno angažira pri najemanju kreditov v skladu s finančnim nacrtom pri LB in išče vire finančnih sredstev drugje. 6. Takoj je treba pričeti z akcijo za uvedbo samoprispevka, ki naj bi bil uveden v letu 1980. dokumentacije za gradbeno dovoljenje ponudil projekt za izvedbo objekta. Projekt bo predan inve-stitorju do 20. 5. letos. Po pripravljenom termin-skem planu bodo začeli graditi v letošnjem letu. Od junija do jeseni bo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izbrati najugodnejšega ponudnika za izvajanje, ki bo moral pripraviti tuđi dokumentacijo za izvedbo. Po finančnem planu mora biti objekt končan v letu 1980. Sklad je naročil pri Biroju za napredek gospodarstva izdelavo projektne naloge za vrtca v Borovnici in na Logu. Projektna naloga za vrtec na Logu je že izdelana, medtem ko bo za vrtec v Borovnici izdelana v juniju. Nato bo možno naročiti izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pregled dotoka sredstev v sklad in poraba teh sredstev je bila prikazana v gradivu (Delegatska priloga), iz katerega je jasno razvidno, kako so se sredstva zbirala in kako so se trošila. Do sedaj je realizacija programa tekla v skladu s predviđenim finančnim nacrtom, za nadaljnje izvajanje programa pa bo potrebno projekte čim bolj približati predviđenim razpoložljivim finančnim sredstvom, oziroma poiskati dodatne vire financiranja, v kolikor ne bi uspeli zahtev uskladiti s plansko predvidenimi možnostmi. Pred izvršnim odborom je torej zahtevna naloga. Zavedatl pa se moramo, da nadaljnja »usoda« gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih zavodov ni odvisna samo od dela izvršnega odbora, temveč od nas vseh. »Vsi se moramo aktivno vključiti v akcijo za pripravo novega samoprispevka, ki naj bi bil uveden v letu 1980 in bo omogočil nadaljnjo izgradnjo ter realizacijo programa šolstva v občini«, je v svoji raz-pravi poudaril tuđi sekretar komiteja OK ZKS Jože Perpar. Predsednik skupščine.sklada Jože Čuden in predsednik izvršnega odbora Slavko Moćnik sta nakazala glavne in konkretne naloge in poudarila, da je potrebno takoj pričeti z delom. Izrazila sta željo po še nadaljnjem sodelovanju dosedanjih članov in predsednika upravnega odbora Branka Stergarja z novoizvoljenimi organi. LETO OTROKA Končno so tu počltnice... Za ene so bolj, za druge malce manj brezskrbne, a po-glavitno je, da se je končno izteklo tuđi to šolsko leto. Letošnje leto je mednarodno leto otroka, posvećeno vsem tištim, ki ne poznajo očka in mamice, vsem tištim, ki so še lačni in ne poznajo šol ter penicilina. Vsi mi, ki smo srečni in siti, moramo misliti na svoje sovrstnike po svetu, posebno še sedaj, ko v navalu veselja pozab-Ijamo ha vse okrog sebe. Vedeti moramo, da nismo sami na svetu, ampak da so še drugi, ki bi prav tako radi živeli srečno in brezskrbno, kot mi. Prav je, da se jih spo-mnimo v teh dneh našega udobja, pa četudi se odpovemo samo sladoledu ali koščku kruha in tako seveda vsak po svojih močeh pomagamo nebogljenim, lač-nim in bolnim otrokom po svetu. Le tako borno srečni vsi, kot so zadovoljneži na fotografiji... F. T. NAS UASUMO junmN SISTEM IN KONCEPCIJA SLO Razredni značaj, skupne poteze v razllčnlh moralnih teorijah, progresivni in perspektivni razvoj morale v vseljudski obćečloveški in bre-zrazredni družbi so osnovne značilnosti mark-sistične teorije o morali. To pomeni, da je morala vladajočega razreda tuđi morala neke družbe. Engels je dejal, da bo resnična morala, ki je nad razrednimi nasprotji, nastala resnično sele takrat, ko bodo premagana vsa razredna nasprotja v praktičnem življenju. Socialistična morala, katere nosilec je delavski razred, je samo začetnica bodoče vseljudske, bre-zrazredne, komunistične morale, ki je v socialistič-nem življenju in družbi zelo pomemben faktor, in se krepi vzporedno z razvijanjem samoupravnih so-cialističnih odnosov. Njen značaj, vloga in smisel v sodobni vojni je pomembnejši kot kdajkoli v zgodo-vini družbenega razvoja. V resoluciji X. kongresa ZKJ »7KJ v borbi za mir, enakopravno medna-rodno sodelovanje in socializem«, je zapisano: »Kljub vedno večjim naporom v borbi za mir, mednarodno sodelovanje in varnost na svetu ima politika, ki se bori s pomočjo sile, še vedno moćan vpliv na mednarodne odnose. Mnogi pereci svetovni problemi še vedno ostajajo ne-rešeni, v raznih krajih sveta pa so vojna žarišča. Imperialistične sile se na vse načine trudijo, obdržati svoje ekonomske in politične položaje. Vojaške sile imajo danes res raznovrstna sredstva za pritisk in uničevanje, ta sredstva danes dosegajo nesluten obseg. Zaradi objektivno zmanjšane nevarnosti, da bi prišlo do atomskega udara, so bolj pogoste lokalne vojne, še pogostejši pa so razni drugi pritiski, ki naj bi vsilili nasprotniku svojo voljo. Taka politika zadeva vse države, predvsem pa manjše in neuvrščene, kar prinaša tuđi stalno nevarnost, da priđe do večjih svetovnih spopadov. Prav zato je danes nemogoče pričakovati zmago brez enotne in moćne morale ljudstva, kar nam potrujejo tuđi bogate izkušnje iz NOV, o katerih pravi tovariš Tito: »Naše izkušnje so bogate v visoki zavesti borcev, v vztrajnosti in zaupanju. »Borci se zavedajo svoje moči, ki naredi arma-do. Nepremagljivo so se borili za pravično stvar.« Tuđi Lenin je menil, daje končna zmaga odvisna od duha ljudskih množic, ki na bojišču prelivajo svojo kri. S tem se strinjajo tuđi mnogi drugi vojaški teoretiki, znani komandanti iz druge svetovne vojne, čeprav je njihova ideologija precej drugačna ali pa ceio nasprotna Leninovi. »Moralno stanje armade je zame najvažnejši faktor v vojni. Brez močne morale vojakov ne mo- remo pričakovati zmage, čeprav sotaktični in strategijski nacrti dobri« — je dejal angleški maršal Montgomerv, znan vojskovodja, v svojih spominih na drugo svetovno vojno. Podobno izjavo je dal tuđi ameriški poveljnik Eisenhauer, ki je dejal: »Moralni duh predstavlja najvažnejši samostojni dejav-nik, ki zagotavlja uspeh v vojni, ker vpliva na vse druge dejavnike in gospodari na bojnem polju. Misel, da se vojno lahko dobi s pritiskom na gumb, je popolnoma zgrešena in nevarna ter ima lahko psihološke fizične in druge posledice.« Kitajski general Asiao-Huo si razlaga pomen morale v vojni na podoben način: »Čeprav je postalo orožje in druga tehnična oprema zelo važen dejavnik, je v moderni vojni odločilen človek, ne pa material. Čeprav je atomska bomba zelo pomembna, je še pomembnejša atomska morala duha.« V povojnem narašča-jočem razvoju tehnike in orožja se je zahodna Še večji pomen pa ima moralni činitelj v koncepciji SLO, v skupni, enotni samoobrambi. Temeljni motivi izhajajo iz podružbljanja obrambe, načina vođenja vsesplošnega Ijudskega odpora, iz pe-strega spektra dejstev, moči na začasno okupira-nem območju. Doktrina naše koncepcije SLO je postala v besedah in dejanju pomemben del samoupravnih družbenih odnošov in vsakodnevnih funkcij družbenopolitičnega življenja in koliko je ta moralna moč sedaj potrebnejša kot kdaj-doli prej je zapisano v resoluciji X. kongresa ZKJ, kjer je poudarjeno: »Z uresničevanjem revolucionarnih misli in del tovariša Tita, v ustvarjanju in izgradnji SLO ima ZKJ po-membno zgodovinsko nalogo in obveznost, da razvija obstoječe in ustvarja nove pogojeza razvijanje vseh subjektov v SLO. Z jasnimi idej- vojaška strategija sklicevala na dejstvo, da bo bodoča vojna — vojna elektronike in tehnično opremljene armade, kar pa je zmota, saj so zapostavili najvažnejši faktor — človeka. prebi-valstvo. To pa se je razvilo kvalitativno in kvantitativno, kar bistveno vpliva na fizionomijo vođenja vojne. nimi opredelitvami in z akcijami mora ZK mobilizirati in usmerjati družbene sile in zagotoviti njihovo enotno delovanje v obrambi in zaščiti. Nadaljnje podružbljanje nalog obrambe in var-nosti je revolucionarni proces in trajni interes delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije.« Tuđi moralna moč posameznika ni pri temveč je rezultat vplivov družbe, v kateri meznik živi in se razvija, da bi postal zrel in od ren človek. Pripravljenost človeka, da vloi svoje moči in znanje, ustvarjalnost, v izpolnje nalog ne glede na žrtve, to se imenuje borben rala. To je notranja gonilna moč človeka, ki %, veda, kakšnim nevarnostim se izpostavlja, n, brez strahu v boj, premaguje ovire, pri tem Pb svoj ponos, patriotizem in odgovornost do svj| naroda in domovine, pa čeprav za ceno las^ življenja. To človeško spoznanje, lastna pre^ dejanjih in duševna energija, ki v odločilnih t'j kih premaga ves strah in nagone, je borbena f| la. * V naši zgpdovini je veliko hrabrih podvg nadčloveških naporov naših borcev, ki> NOV pokazali največjo možno stopnjo bo'n morale. Tuđi v bodoči vojni rabimo vojak( ločenega profila, ki se zaveda, za kakšn^ se bori in da je vreden naslednik borcev, K NOV, DOKAZALI, KAKO SE BORI MAfc NAROD PROTI MOČNEJŠEMU SOVRAŽjj IN ZAVEZNIKOM. To veliko človeško vrej« uvršča naš samoupravni socialistični sisj prvi ešalon obrambne moči. k ■ . ■ * VIRI MORALNE MOČI SLO ) V obrambi proti sovražniku, bi naš človek| zal visoko obrambno pripravljenost, branil bif svobodo, vrline druge svetovne vojne, brartf kar smo zgradi li po vojni, in svojo bodočnost, človek ne bo šel v boj zato, ker bo mobili* ampak zato, ker kot samoupravljalec pripada* sistemu, naši obrambi, zato bo dal od sebe vr bi prispeval svoj maksimalni delež za obstr šega samoupravnega socializma. Naš socia' patriotizem, Ijubezen med narodi našezemIR. nastala v skupni borbi, revolucionarna tra( zavest o neuničljivosti naroda, podpora mirof in naprednih sil v svetu, enotnost-moralne? oboroženih sil ih ljudstva, prepričanost v mft' boja proti napadalcu, vse to so moralne moA norodne obrambe. l Zato je danes poznavanje psihološke i"i cialne vojne, kontinuirano upiranje silan^. vodijo, sestavni del pouka in aktivno*, samo pripadnikov oboroženih sil, marvej" vseh drugih obrambnih struktur naše SLj besedah tovariša Tita pa mora biti lji>( enotno in monolitno, ker le tako se bo vs4 semeznik čimbolje znašel na vsakem me» v vsaki situaciji in bo tuđi uspešnejši i SVETISLAV NlK V zadnjih dneh januarja 1943 je prišla iz Krima pod Kamni vrh skupina nekako desetih borcev iz takratnega Notranjskega odreda. Vodil jih je naš stari znanec prvoborec TONE GRADIŠ-NIK-JANOŠ iz Bistre. S seboj so prinesli tuđi nekaj eksploziva za rušenje železniške proge med Verdom in Borovnico. JANOŠ je imel take naloge že kar za nekakšnega konjička. Če se je le dalo, je na progi postavil kakšno mino. Posebno brzovlak ob enajstih zvečer je imel na piki. V teh so se ponavadi vozili proti Ljubljani italijanski višji oficirji in druge okupacijske živine. Skupina je imela tuđi nalogo pripraviti teren za enoto Notranjskega odreda, ki je načrtovala premik v te gozdove. Pripraviti so morali še nekakSen prehodni punkt za sprejemanje in odpremljanje borcev-no-vincev v Šercerjevo brigado. Teh je bilo tedaj največ iz Primorske. Tam se je narodno osvobodilno gibanje močno razmahnilo in že pred koncem zime 194^43 so zavedni Primorski Slovenci, mladi fantje in možje, skoraj množično odhajali v partizane. Za vse prostovoljce na Primorskem ni bilo dovolj orožja, dopolnjevati je bilo treba tuđi naše brigade in zato je vodstvo odločilo, da se del teh borcev napoti preko Dolomitov na Notranjsko in Dolenjsko in jih tam vključi v brigadne enote. Te skupine so pričele prihajati že proti koncu meseca februar-ja, največ pa marca. Organiziranje takih transportov preko ceste in železnice Ljubljana-Trst ni bila lahka naloga. V gozdove za Ljubljanski vrh so novince vodili največkrat borci Dolomitskega odreda. Za vse je bilo treba oskrbeti vsaj nekaj hrane in malo počitka na njihovi naporni poti. Tuđi za to naj bi stran proge skrbela JANOŠEVA skupina. V nacrtu so imeli še gradnjo konspirativnih bivakov za potrebe ranjencev in gradnjo skrivališč za zaloge hrane in opreme, kar naj bi zbiralj pri naših Ijudeh na terenu. V JANOŠEVI skupini so bili sami preizkušeni borci domaćini, Ki so tukajšnji teren in razmere dobro poznali. Nekaj imen je po tolikih letih le še ostalo v spominu. V skupini so bili poleg JANOŠA šs=. DEBEVC Janez-Luka (Stalarjev Janez iz Padeža), njegov brat DEBEVC Jože-ŽAN, LUKMAN Ciril-SLAVC, sicer domaćin iz Štajerske, ki pa je pred odhodom v partizane živel na Vrhniki in si trdo služil kruh kot hla-pec in furman pri tedanjih vrhniških veleposestnikih KUNSTELJNU in TOMŠIČU, DEBEVEC Ivo-IZTOK iz Borovnice, pred vstopom v partizane se je na Vrhniki učil za soboslikarja, pri znanem mojstru »FUNCKOVEM JOHANU«, PINTARJEV Vinko-MILOŠ iz Dola, GROM Miha-BORIS, po domaće Stričkov Miha iz Dola in borec s partizanskim imenom AMBROZ ali po domaće JOŽELČEK, nekdanji RIBČEV hlapec iz Dola. Skupina ni imela sreče in je svoje naloge le deloma opravila. Iz Krima so krenili proti Brezovici nad Preserjem, od tam zvečer mimo Kamnika pod Žalostno goro. Pri Prevaljah so ponoći prekoračili železniško progo, da so prispeli na barje. To je bila iz Krima najkrajša smer proti Bistri. Od tam čez progo v gozdove za Ljubljanski vrh ni bilo daleč. Ob prihodu na teren Bistriškega mahu so naleteli na skoraj nepre-giagljivo oviro. Samo ravnina, nikjer nobenega zavetja, sneg, mraz, možni prehodi preko barja do Bistre pa so bili široko poplavljeni. JANOŠ je vedel za nekak čoln, ki da je zakrit tam pri Ljubljanici. Z njim bi se lahko prepeljali preko reke ali ćelo preko poplavljenega področ-ja. Našli so ga, a to ni bil već čoln, temveč le navadni ostanki-razbitine nekdanjega čolna, Vseeno so poskusili, vendar je že prvo vkrcavanje pokazalo, da čoln ne bo uporaben. IZTOK je poskušal zaveslati po vodi, a ni šio. Po nekaj metrih je plovilo zalila voda in ga potegnila na dno. Fanta so ostali komaj resili. Do kože se je premočil, posledice mraza so bile zanj hude. Nakopal si je bolezen. Vojno je sicer preživel v raznih borbenih enotah, kmalu po svobodi pa je preminil kot težak tuberkulozni bolnik. In kaj sedaj? Na vrnitev ni bilo misliti, treba je samo naprej do Bistre in do naših ljudi in potem bodo rešeni. Iz bunkerjev ob že-lezuniški progi so začeli kot nalašč nabijati še Italijani s svojim! težkimi bredami. Verjetno kar tako, na slepo, v smereh poplavljenega območja, kot da borci že s tem nimajo dovolj težav. Vsem Debevec Ivo-lztok Iz Borovnice (fotografija je iz leta 1947, ko je služil v Titovi gardi! Grom Miha-Boris, po domaće Stričkov Miha iz Dola je bilo že skoro žal, zakaj se s Krima nišo podali kar mimo h ne, čez Beč in preko Koželjškega loga, pa potem pod Padf do Kamnega vrha. Tu je bila pot daljša, sicer manj nevarnaf se pa imeli kje ustaviti, da bi zbrali potrebno hrano. V Pod Bistri in na Dolu so poznali naše ljudi in sodelavce OF in te j' treba spet obiskati. Od jeseni 1942 na tem terenu skoraj"' partizanov. Razbohotili so se tuđi belogardisti, ki so sk" svojimi gospodarji italijani širili lažno propagando in prip" da so partizani vsi pobiti, kar jih je ostalo, pa jih bo u' zima.ln JANOŠ je imel nalogo, da spet oživi politično deja na terenu. K sreći je JANOŠ bolj kot kdorkoli odlično poznal vse ft možne prehode na tem barjanskem terenu. Po razsežnosti pw« Ijenega območja je kot izkušen poznavalec tamkajšnih vodofa ugotovil, daje prehod mogoč, samo del poti bo treba pregaziti p"jr* Odločili so se vsi z ehako odgovomostjo. Eden od borcev se f\ sezul in si slekel hlače, misleč, da bo tako bos vzdržal v mrzli vfe bo potem, ko bodo čez imel vsaj kaj suhega obleči. Njegova $" bila uporabna. Premrzla je bila voda in še zmrzovati je začelo, h se je spet obleči in se ravnati po drugih. Vsi so zagazili v vodo?" čeni in obuti. IZTOK je bil že itak do kraja premočen, zdaj so sef ■ i čili še drugi. JANOŠ je vodil, ostali so stopali za njim in drug d^ držali za nahrbtnike. Z nogami je bilo treba tipati trdna tla, ugo^ « kje so grabni, tam je bila voda globlja, in se potem poganjati na'lr stran. Iskati so morali, kje so tišti ostanki nosilcev nekdanjih brv'1 i jih Italijani vserazdejali, da bi onemogočili prehode banditom. ^ '• bila višje, kot je JANOŠ sprva mislil. Najprej do kolen, potem j1?< pasu in če si zgrešil pravilni zagon pri premagovanju jarka, s| i potonil kar do glave. Vkljub takim spodrsijajem na vračanje nif večpomislil. Samo naprej inčimpreje do Bistre. Dolgoso gazili'!'' že najnevarnejša mesta, a vode kar ni hotelo zmanjkati. Bili s<^!l ni. Z nečloveškimi napori so pregazili najtežje terene in poterfl-vode čedalje manj. Premočena obleka in oprema je pričela ^ zmrzovati, zato so tekli, da bi se ugreli. Tekli so skoraj do Bistre*r nju, da bo tam pri naših Ijudeh vse dobro. Uspelo jim je, četud''"* na tem težavnem pohodu trenutki, da bi skoraj obupal. fl In ko so prispeli do prvih ftiš, spet nove skrbi. Kje so IWr kje belogardisti, njihove patrole in zasede in še te vražje s'T jih puščaš za seboj v snegu. Vsi zaledeneli in premrzli sO*T tekli k ŠUŠTARJEVIM v Podgoro, kjer so se malo posu^f greli in okrepčali. Tako na kupu in samo v eni hiši nisoj" ostati. Noč pa jim je bila to pot tako kratka, bližalo se jež«'' Razdelili so se v skupine po dva in vsaka naj si po svoje 7 nadaljno zatočišče. JANOŠ bo preko svojih zvez vzdržeV* trebne stike, da se bodo dogovorili kako naprej. Razšli so se v negotovost in potem skoro deset dni preživlja''' ure po senikih in kozolcih, ujeti v sneg, ko se zaradi izdajalskil1* novem snegu ni bilo mogoče takoj podati naprej v gozdove Z^ j* ljanski vrh. j (Nadaijevanje prihcf '^^^^^^^^^^^^^^^^m^^^^^^^^^^^^^^^m WJ1SI79 NAŠ ČASOPIS SKUS MARKSISTIČNEGA POGLEDA Razvoj sodobne družbe z vidika krajevne samouprave ii« £°"1« samo sicer ni mat* p™ »Ha; po neki žalo znani I »ovi makaimi pa postana ma- s il*'!a'brž k0 *N«i» "»o-3*" **"o»ca pa lahko zajam« Jf radikalna, koranlta taorlja, ,| w»ta, ki ugrabi atvar pra koji-- Pri človaku aamam. Kaj« 1F10 !• zgodovinn postavljen« ^•tarnatiiviB, ks je ugotoviE že J(*: «ružb« prfhodnoati bo ali '"nizan* *h p« barbarstvo. Ča ? w« »odobne družbena teo-^"^rkaiatlčna, aa mora zave-. n^saaa: boff ko bo družbena J** obnavljala alamanta jj1"1** bolj ko aa bodo kre-Jr*»nantl nova družba, lažja ^"ov« markalatlčna taorija; ^| ko aa bodo obnavljali ele-jj. ki vatrajajo v njej Iz stara i i i arksistični pristop k dani druž- i! Problematiki se ne sme omeja-itF'a dano, ampak na možno. Cilj i^istične teorije torej nikakor ni i«!- ' P°JasnJ9vanje, ampak f^njanje družbene stvarnosti. Z r"a na to, da je eksperimentira v družbi prav tako škodljivo C t&9a se držanje vnaprej po-#enih modelov, mora biti pred P™ delovanjem zgrajena teorija, h ra2krinkala ozko koncipirano geološko težnjo po absolutiza-;t°ostoječih odnosov, vrednot in • po drugi strani pa se iahko v C* Pojavljajo rešitve, ki prehite-i!a8janske možnosti. iRazrešitev sr Protislovij in nevamosti za igeni razvoj je v dialektični F*1 — 7.avestnem deiovanju. if0 *alektičnš pristop k razreše J& K-ane družbene stvarnost; je ir ij 'otti vodilo subjektivnih si!. Dia-a pomeni povezano obravna-^ stvari, reiacii, pojavov v pro-t n^asu.ooravnavanievn|ihovi 1 ebojni odvisnosti, v njihovih aJanjih 7. kvantitete v ,iovo kvs-^ia'ektičn! način mišljenja ; l(*Jti bistveno od nebistvene-ayedati se mora Ki ne mo-ft. ^'ai*5vati vseh pojavov spro- i, *'° ^'»oosreanosT ponen; hei--°^nos'! P°men' zđa) ir tlJ' 5jUu.p!-"/86anJe števiia odgovorni . jei^ov, povečujejo se mož-ljh formiranja. Vrnanjših druž-p0 KuPinah—oblikah delovanja, večuje sproščenost in a tem večja izrazna moč. To pa nikakor ni novo spoznanje, saj je o tem govori! že Marx na haaškem kongresu, ko je poudarii, da bo »delavec nekega dne mora! prevzeti politično oblast, da bi zgradii novo organizacijo deia; mora! bo strmoglaviti staro politiko, će noće tako kot stari kristjam ki se i:o zanemarjaii in zaničevali, priti ob nebesko kraljevstvo na zemlji«. Do-sledno se je treba upreti vsaki organizaciji deia., v kater; obstaja ločitev med »razsvetljenimi« voditelji — načrtovalcš in nerazumnimi mno-:i-cami — izvrševaici. Uresničitev zgodovinskih teženj proletariata, ki ?.t& jih Marx in Engles izoblikovala v revolucionarno teorijo in je kot taka zapisana >: naših ustavah ter statutu ZKJ, se kaže kot nujnost svobodne družbene prakse. In kerjedružbeno življenje v bistvu praktično, je potrebno spregovoriti tuđi 0 oblikah, načinih prenašanja in uresničevanja predhodnih spoznanj v dano družbo. Osnovna celica politično—terito-rialne organizacije samoupravljanja delovnih ljudi in občanov je danes krajevna skupnost (KS) z raznimi podoblikami delovanja: stanovanj-ska samouprava, ulične, terenske.. Osnovni motiv ali kriterij za oblikovanja in preobllkvanje KS ja verjetno vaebinaki. KS mora prerasti v aoaaako, ki )l bo tuja vaaka napotraba birokracija in administracija, temelji naj na humanih tanHriJih — na aočlovaiko-stl KS na smejo biti izpostava občin oziroma njanlh upravnih organov Mlene aktivnost sa nt «ma omajevati ia na samou nov nikakor na smejo prevzemati funkcif KS. Le ča borno Izhajali od interesa delovnih ljudi in kraja-nov te» potreb po oblikovanju takšne KS, ki |o bodo krajan! de-jansko čutili in uporabljali kot svojo, se bo mogoč« izogniti raznim deformacijam soclaHstične demokracije, ki je zagotovljena z ustave „ Pc ustavi delovni ijudja in občani v KS uresrtičujejo in ure-jujejo: medsebojne odnose v naselju, urejujejo naselja in druge prostore, upravljale stanovanja, otroiko varstvo in sociaino skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgojo in izobraževanje, presveto in kulturo, Javno obvesca-nje, teiesno kulturo in rekreacijo, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljavanje njihovih potreb in storitev, sploini ljudski odpor in družbeno samozaičito, varstvo ćloveko-vega okolja, kulturnih in drugih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnlnl ter druga po-dročja njihovega skupnega življenja in deia. (140. člerr republi-ike ustave). Raznovrstnost specifičnih nalog KS bo lahko uspesno opravljala samo osvei-čena množica krajanov. Upoštevanje splošnih spoznanj marksizma o družbi: in ustavne zamisli položaja in vloge KS obvezje tuđi nas na Vrhniki na bistvene pre-mike na tem področju. Trinajst tre nutno obstoječih KS na Vrhniki bi lahko glede na njihovo sociaino strukturo prebivalstva, stopnjo do-seženega razvoja ter strukturo in razvejanost gospodarstva 'r> druž-benih dejavoosti tjleae ns način življenja, širše okolie oziroma območ vilčno, in sazčlenjenostjo. Jz teh ra-ziogov no verjetno potrebna nova prostorska preobrazba mestne KS Vrhnika, ker, se posledice neu-strezno majhnih KS kažejo v odtuje-vanju odločanja delovnim Ijudem in karajanom, ter v njegovi koncentraciji v ozkih voastvenih skupinah. KS(ziasti svetih KS). Zato bodo potrebni razgovori 0 reševanju tega vprašanja v vsak' posamezni KS ter analize pogojev za dejanske možnosti uresničevanja samoupravljanja v posameznih KS. Izogniti seje freba nevamosti, da bi bila razmišljanja o reševanju takih vprašanj, ki so primarnega pomena za uresni-čevanje nove vsebine KS—ti, v zakupu vodilnih krajevnih struktur. Površna analiza statističnih poročil 0 stanju in aktivnosti posameznih KS, ki jih ima na voljo SOB Vrhnika, pokaže, da bo v organe KS potrebno pritegniti več žensk, mladine, članov ZK; da imajo nekatere KS formirane samo poravnalne svete, aktivnost KS je v glavnem usmerjena na re-ševanje komunalnih zadev, čeprav so dejanske možnosti delovanja KS na Vrhniki, sklepajoč po nerešenih problemih, praktično neomejene. Res je, da imajo nekatere KS nere-šene osnovne prostorske probleme, vendar jih čakanje na idealne po-goje prav gotovo ne bo izboljsalo. Kako dvigniti sedanje stanje v krajevnih skupnostih na višji nivo in jim s tem zagotoviti tisto mesto, ki jim pripada po ustavi? Potrebni bodo pogovori v vsaki KS, z njimi bi poskušali ugotoviti trenutno stanje, prfmerjati ugo-tovljeno stanje z ustavno in statu-tarno vlogo KS. z izđelanim planom seznaniti akcijska jedra po KS in pristopiti k potrebnim spremembam. Pri tem mora so-deiovatt krajevna organizacija Utwn« or^an« v KS, iemveć |e ^i|eno funkcijo treba gledati tud! z vidika, flleiegaslj :j» občmsko skupičlno In SIS — ti. ker borno tako' prerastćaii! rnevarnost 'okali-xms, £aprtosi(S KS- Oeiesaciie in organ! KS ne more|o in n« smejo biti le pasivni proučevalc: n ndiv, ki nastajajo ■/ organih eržavne uprave. Občinskih upravni organi ne «me|o neodgovorno podce-njevati delegatskih aobud in predlogov Iz KS. Đeiegatsfcemu »Itemu je potrebno posvetiti vso pozornost, ker je od njegovega deiovanja v marsfčem odvisna ož'vitev KS. Za uspeinosf delovanja so potrebni tudl drugi po-goji: prostorski, ekonomski organizacijski, demografsKi itd. ftazne podobtike organiziranoga deiovanja delovnih ljudi *;>«'-ncesi*. Potrebno bo preanallzlratl tuđi stanje v delegatski bazi, zlasti način delegira-nja delegatov, odnose na nivoju občina — KS. Tuđi tu ne bo šio brez volonterstva in tuđi iznajd-Ijivega delovanja. Tuđi naloge na teoretskom področju so tako ob-sežne, da ni pričakovati, da bi jih lahko resili v kratkotrajni kampa-niji, potrebno bo nekajletno trdo delo. Potrebno bo tuđi, da ZK usmeri vse svoje kadre, ki so sposobni teoretičnega in prak-tičnega deia, v razvijanje marksi-stične teorije in njenega razširja-nja; teoretsko delo mora bolj kot doslej prihajati v živ vsakdanji stik s prakso političnega deia. ZK mora studij marksizma postaviti za moralno obveznost člana ZK. Srečni čaši ne pridejo tako, kakor priđe jutro po prespani noči. MOHORIC LJUBOMIR OBČAN3SPRAŠUJEJO Je šel denar na sprehod? Lanako leto smo prebivale! Idrijske cesto— Kurje vaši morali kar pridno plačevati davek za mestno zemljišče. Zadnje čaše pa davčne poiožnice ne prihajajo več, kot da so pristojni organi končno ugotoviti da Kurja vas res mi spada pod mestno zemljišče, Sicer pa stanje res ni bilo nikoli mestno. V doka; razrasli vaši nimamo nobene razsvetljave in 5e smo pred leti sredi vaši imeli eno medio luč, so se zlikavci potrudili,uničiti še tisto borno svetlobo. Kanalizacija je nekaj povsem neznanoga in tuđi ne kaže. da se bo giede tega kaj spremenilo. Vsak se mora pač potruditi za svojo groznico. Vsi si iahko zamišljamo, kakšna je naša cesta, saj po njej mirne duše vozijo tanki, in čeprav so novo tankovsko pot že zakoličili, ne kaže, da bo kdaj zgrajena. No, za take razmere smo lani Kurjakarji pla-čevali davčni lepe denarje za mestno zemljišče. V zadnjem času mestnega zemljišča ne plačujemo več. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kam je šel denar, izplačan v prejšnjih mesecih. Ker so vaščani večinoma delovni in kmečki IJudJe, ki jim denar ne pada kar z neba, imajo pravico vedeti, kam in zakaj se je porabll denar, pobran kot davek za mestno zemljišče v prejšnjih mesecih?! Jo je morda mahnil na sprehod in se misli kmalu vrniti ali...?! F. Tršar ODGOVOR: Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je bil uveden leta 1967 2 odlokom skupščine občine Vrhnika, ki je bil dopolnjen v letu 1968 ter sprejet v prečišćenom besedilu v juniju 1972, ko je bil us-kiajen z novim zakonom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča iz ieta 1972. Navedeni prispevek (v kolikor pisec članka obravnava prispevek za uporabo mestnega zem-ijišča — govori namreč o davčnih položnicah) plačujejo lastniki stavb ali dola stavb oziroma sta-novanj v visini 0,15 din od kv. m površin, ki je osnova /a obračun stanarin, prav toliko tuđi za kv. m poslovnih prostorov ter 0,50 din od kv. m ne-zazidanega zemljišča ■-■- funkcionalnih povrSin Piačuje se na območju krajevnih skupnosti Vrhnika, v»rd, Stara vrhnika in Borovnica — vas Borovnica, Doi Laže, 8»eg, Peko. V informacije ■lavaiamc, da je znašaia visina odrperienega in plaćanoga prispevka za ieto ;97P skioaj 1 670.355 dinarjev, od tega so orga akro no /eiiei- ,t -;uiev 3 NAŠ ČASOPJS ~3UMJW URESNlClTEV DOKUMENTA »DELITEV DELA« HM PRIhRAVA PLANOV Na akcijskem sestanku na katerem so sodelovali predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah, predsedniki delavskih sve-tov in direktorji, ki sta ga organizirala občinski sindikalni svet in izvršni svet so se odgovorni nosilci nalog na področju delitve po delu v OZD dogovorili kako ure-sničiti dokument, ki ga je nedavno sprejel RS ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Ta dokument je bil tuđi predmet široke javne razprave v vseh naših delovnih organizacijah. Dogovorili so se kdo, kako in kdaj je odgovo-ren za akcijo uresničevanja dokumenta »Delitev po delu«. Že v juniju bodo pripravili program aktivnosti. Uresničevanje teh stališe je ena najpomembnejših in trajnih nalog, zato mora biti aktivnost tako organizirana, da sprejem programov ne bo le kampanja, temveč da bodo sindikat in drugi de-javniki sposobni stalno in sproti spremljati uresničevanje programov. V delovnih organizacijah se morajo dogovoriti za vse poti, ki jih morajo opraviti do predloga o spremembah in dopolni-tvah obstoječih aktov o pridobivanju in razporejanju dohodka, osebnega dohodka, čistega dohodka, zlasti pa vprašanje delitve po delu. Sindikat torej vodi politično akcijo, naloga poslo-vodnih organov pa je pri- uspehov IUV, LIKA in GG. Vsako nihanje rezultatov v teh delovnih organizacijah pa povzroča tuđi nihanje pri rezultatih na ravni občine. Če gledamo celotno go- sprejeti srednjeročni plan in je na občinski skupš-čini že bil sprejet odlok o obvezni pripravi srednje-ročnih planov, je pred-sednik izvršnega sveta prava in izvedba dokumen-tov. Pri obravnavi gospodar-jenja v letošnjih prvih treh mesecih je bilo poudarjeno, da hiter pregled programov sicer kaže, da v občini ni-mamo problemov, vendar ni povsem tako. Celotno gospodarstvo v občini kaže pozitivne rezultate vendar le zaradi dobrih poslovnih spodarstvo je dohodek po-rastel za 62 odstotkov v-primerjavi z lanskim letom. Če pa to analiziramo, ugo-tovimo, da gre na račun Us-njarne, kjer je indeks 200, na račun LIKO z indeksom okoli 160, da pa je pri ostalih akumulacija nizka. Glede nalog v letu 1979—80, ko se pripravljamo in tuđi moramo Franc Krašovec poudaril: »V posameznih delovnih organizacijah je treba ugotoviti kaj je do sedaj že narejeno. Kjer še ni-majo napravljenega programa dela za sprejema-nje srednjeročnih planov, ki bi morali biti sprejeti že v aprilu, morajo to naloga takoj opraviti. Analizirati morajo izvajanje plana 1976—79 in oceniti razvojne možnosti leta 1980. Tako bo razčiščena startna osnova, s katero borno startali v obdobje 1981—85. Ocene smernic morajo biti sprejete v septembru, osnutki sporazumov temeljnih planov pa morajo biti sprejeti v novembru letos. V času od novembra do marca borno imeli mož-nost usklajevanja sporazumov. V marcu pa moramo že imeti osnutke planov za obdobje 1981—1985, ki morajo biti sprejeti do konca leta 1980«. »Ko se pogovarjamo o rezultatih poslovanja«, je med drugim poudaril, »se moramo vprašati, kakšni so rezultati naših planov in kakšni so rezultati glede na sorodne delovne organizacije. Ugotavljamo, da so lahko rezultati tuđi dobri v okviru občine, treba pa seje vprašati, kakšni so rezultati glede na sorodne dejavno-sti, pa naj bo to na področju gradbeništva, usnjarske industrije, na področju komunalne dejavnosti, lesne industrije, ker za posamezna področja lahko rečemo, da je prišlo do zapiranja in pri-viligiranega položaja posameznih OZD. Zato po-glejmo, kakšni so rezultati v drugih sorodnih dejavno-stih. Na Vrhniki že dlje časa tuđi ugotavljamo, da nam primankuje delovna sila in da je tuđi to eden izmed vzrokov, da se zatekamo k povišanju osebnih do- RAZŠIRJENA SEJA OS ZS VEČJI POUDAREK GOSPODARJENJU Na razširjeni seji občinskega sveta Zveze sindikatov konec maja so razpravljaii o oceni gospodarjenja in o zaključnih računih za preteklo leto, ki je bila ena najpomembnejših aktivnosti po devetem kongresu ZSS. Ocenili so, da je bil pristop k obravnavi organiziran v skladu s sprejetimi programi RS ZSS. Ugotovili so, da ocene nišo sporne, morali pa bi nekaterim ugotovitvam dati večji poudarek. Vsebinsko je bila akcija usmerjena v obravnavo temeljnih vprašanj v zvezi s položajem delavca, uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov, zlasti dohod-kovnih odnosov. Iz zbranih poročil in na osnovi spremljanja aktivnosti lahko povzamemo, da so poslovodni delavci kot nosilci nalog v većini primerov aktivno sodelovali v akciji. Kvaliteta poročil pa je bila dokaj različna, dobra, preobsežna in preskromna. Poudariti pa velja tuđi, da kljub intervenciji sindikata v nekaterih TOZD delavci nišo dobili napi-sanega poslovnega poročila. V teh primerih bo moral sindikat poslo-vodne organe tuđi »vprašati« za odgovornost. V razpravi je bilo ugotovljeno, da obseg izgub v občini v minu-lem letu ni tolikšen, da bi pomenil resnejši problem. To je ćelo manjši problem v primerjavi z nekaterimi delovnimi organizaci-jami, ki že leta gospodarljo na meji rentabilnosti in ekonomske učinkovitosti. Te delovne sre- dine se najbolj žilavo oprijemljejo starih navad in pogojev gospodarjenja in,so zadovoljni, saj jim zaključni račun ne pokaže izgube. Manj so izpostavljeni druž-beni kritiki kot zgubaši«, ki so vključeni v zahtevne sanacijske postopke in morajo odgovarjati za negativne gospodarske re- OBVESTILO Strokovna služba občinske skupnosti so-dalnega skrbstva Vrhnika od 1. 6.1979 posluje v novih prostorih na Cankarjevem trgu št. 8, II. nadstropje — telefonska številka 751-047. zultate ne le pred svojim kolektivom, ampak tuđi pred širšo družbeno skupnostjo. Dobro je, da se je SDK lotila podrobnejših analiz rezultatov poslovanja teh organizacij. Na seji so se dogovorili tuđi o nadaljnjih nalogah v akciji »Nič nas ne srne presenetiti« in predsednik občinskega sindikalnoga sveta Otmar Jer-šinovič je v svoji uvodni ra-zlagi poudaril: »Letos mora priti v akciji sindikata še bolj do veljave usposabljanje delovnih ljudi na področju SLO in OS. Skratka, v tem letu si borno prizadevali za take oblike usposobljanja, ki bodo kiepile učinkovito zaščito in obrambo ter iastno pobudo deiavcev tuđi v «i-ednih in mo-rebitnih naitežjih vojnih ra-zmerah. Sindikat, posebno osnovne organizacije sindikata smo zadolženi. da odkri-vamo in preprečujemo vsak družbeno škodljiv pojav, predvsem krimina', zlorabo poiožaja, sov.ažno propagando in diverzije ter malo-marno delo in poslovanje, neupravičeno odtujevanje re-»ultačov dela. To seveds ni le dolžnost in ^'wica zgoSJ sindikata, ampak dolžnost sle-hernega čSana sindikata—delavca.« Z obnovo doma TVD Partizan bodo Borovničani pridobili družbeni objekt, ki bo ražen rekreaciji in šolski tele- sni vzgoji služll tuđi družbe-nopolitičnim organizacijam in društvom, saj bodo y njem tuđi te dobile svoje prostore. Z deli, ki obsegajo preureditev kotlovnice in centralno ogreva-nje„ obnovo telovadnjce in po-možnih prostorov, ureditev okolice, fasade, obnova elektroin-stalacij ter kanalizacije, so pričeli konec maja in bodo po predvide-vanjih končali septembra. Pre-dračunska vrednost del, ki jih Udob- nejsi želez- prevoz? Delegati delavskega sveta Železniške transportne organizacije Postotna so na rtmgi seji sredi maja razpravSJaii Htdi o povečanem potniškeir :>ra-metu. Ob parnih in neparnih dnevih se zlasti pov«ča število potnikov nn relaciji med Lo-gatcem in Ljubljani še zlasti na borovniški postaji. Zato so sklonili, da je treba tako imenovanim delavskim in dija-škim vsakom na tej ieiaciji dodati še kakšen vagon, da bi zagotovili, če že ne vsakemu || pottniku sedeža, pa vsaj kul-j turnejši prevoz. M. P. hodkov, kar pa verjetno ne pelje daleč. Pri analizi poslovanj bi morali dati več poudarka temu, kje se dajo izkori-stitj rezerve, predvsem v boljši organizaciji izko-) riščanja delovnega časa ( in ne v zaposlovanju \ novih deiavcev, kar je » zelo draga investicija, ka- [ tero pa običajno gledamo * le skozi OD, pri tem pa po-zabljamo na sredstva, ki jih borno morali dati za stanovanjsko izgradnjo in za druge družbene dejavnosti.« Na koncu je poudaril, da morajo biti plani krajevnih skupnosti usklajeni s plani delovnih organizacij in nato usklajeni v okviru občine. Resneje se bo treba dogovoriti, da bodo ti samoupravni sporazumi res sporazumi v katerih bo jasno, kaj v obdobju 1981—85 rabimo, kaj smo pripravljeni financirati in tuđi vire financiranja bolj opredeliti kot so bili opredeljeni v prejšnjem planu. ' Torej naloga, ki v letu in pol pred nami ni I ah ka. Lotiti se je moramo takoj t vso resnostjo. Predsednica OK ZSMS je prisotne seznanila s pro-blematiko organiziranja mladinske delovne brigade Ivan Cankar, ki bo odšla na potresno območje v Crno goro in bo sestavljena iz 50 brigadi rjev iz naše občine Dogovorjeno je bilo, da se ^ delovnih organizacijah zav-zemajo za to akcijo in zage tovijp udeležbo svojih mla'js dincev. ^ ■ ■ Je Uresničevanje dokumenta »Delitev po delu« — naloga nas vseh V BOROVNICI izvaja SGP Gradišće iz Cef ce, je približno 2,200.000^ Po obnovi bo dom — ", vadnica služil telesnok# nim dejavnosti, glavni *, rabnik bo osnovna šolfl. , dograditvi prizidka k osn^ soli pa bo namenjen p^ sem rekreativni dejavn^ krajanov in raznim kult^f zabavnim prireditvam, K'J zdaj zaradi prostorske s*'^ J Postaja millce Vrhnika ima v svojih prostorih deponiji rana štiri kolesa znamke Rog-pony, ki so bila zasežena i'\ znanim storilcem kaznivih dejanj. Vsa štih kolesa so ukradli v drugem polletju 1978. leta ifji sicer eno izpred gostilne »Turšič« na Voljčevi cesti na VrhniK'1! druga tri kolesa pa v KS Borovnica. j Kolesa imajo naslednji opis: — modro kolo znamke Pony, tovarniške številks 3686^'i — rdeče kolo iste znamke, tovarniške številke 284799, — oranžno kolo iste znamke, tovarniške številke 4357$ — zeleno kolo iste znamke, tovarniške številke 427219-Glede na opise koles prosimo vse občane, ki menijo, da f. kolesa njihova, naj se zglasijo na Postaji milice Vrhnika ter si I" ogledajo. pmj 1979 NAŠ ČASOPJS Mdinska športna olimpiada Prva Stara Vrhnika maju se je konćaia Miadinska športna olimpijada, končni Novaiec pa je postala ekipa Stare Vrhnike, druga Je bila Vrh-"■ 'I in tretja ekipa VP. Olimpijada je vsekakor uspela, čeprav bile tuđi težave, bilo je nekaj protestov, napake se borno po-fdlli ndpraviti prlhodnje leto, ko se borno ponovno pomerili na mpjjadi. 'recej pripomb je bilo glede r°sti udeležencev, saj mnogi " bili več mladinci, zato so ne-pri očitaii prvo mesto Stari !niki. Vendar je to povsem )trio mišljenje, kajti ta ekipa je luženo prva in dasiravno v niso bili vsi mladinci, je nji-3 pot do zmage čista kot ^a- To so priznali tuđi drugou-6eni mladinci vrhniške druge 38, ki so tuđi največje prese--onje olimpiade in iep primer 'rtnega vedenja, pa najsi gre ZrT1ago ali za poraz. •ojenje je bilo v večinoma ko-'n°, z izjemo rokometa, ta 1o9a pa je bila tuđi najslabše lažirana. Bilo je slišati tuđi N pripomb glede podeljeva-Wznanj, češ daje le-teh pre-?• Vsekakor si mladinec ob pjevanju za svoj uspeh za- * Primerno priznanje, kar bi ™ vedeli tuđi tovariši na |*O Vrhnika, ki so včasih res h ra razvedrilo imamo mladi f^niki zelo malo prostora, ^e feto, kar imamo nam ?9" oporekajo, češ da >rt}o več kot dovolj. V maju IB pot zanesla v ta naš finski disco, kjerje nekaj 'J ie komaj čakalo na ^ Travoltiče, največja ^a Pa je bila za točilnim Orri, ki je očitno premaj- • saj sta si dva meni ne-fana »frajerja« prav za- 9neče izmenjala nekaj ftniški mladinci in mla- 6 si zelo prizadevajo za ^oljšiizgled prostorov, ki ■*sfno pospravljajo in tuđi , a/o jih opremiti kar naj- /6 in obenem najceneje ^romni vrhniški disco 1 skromno pribežališče p%e mladine, kjer lah-,sli&i$ o modi raztrganih i.'" zakrpanih duš, ki se |/0 tako lepo zvijati med n° glasbo v zakajenih stOrih. No, potlejje pa k 2 končno pristopil Darko a- eden tistih mladincev, t a/® 2 dušo in telesom v i °> ko gre za delo, ako-^o tuđi prizadevni »Fru-ij n'č ne zaostaja za njim. &l"ko mije povedalmalo o | "afy a kajko že vsi vemo, hdentje nimamo denar- hh°Žil mi -iih 'e nekai ° h. ' ki jo moram res poh- J' Potem se je človek še °B zasanjat in na koncu .'j'Sy mj je p0VQCjaii rta |. ° fa naš disco poimeno- Po vrhniški amaterski f*U&ki skupini ARGOS, J"e/e na moć presenetilo. ^mo, da se bo dalo v " tuđi vnaprej resnično j ^n'ti, ob zvenečem u> ki ga mu borno nadeli, £?. bojim, da bodo skrbne qlc<3 in strogi atkipomisli- Ia se v našem discu do- *n8kaj takega, kotustvar- J^GO-s/ na odru. (misli v*roniko) F. T. nerazumljivi, Take športne pri reditve na Vrhniki pogrešamo zato si jih še želimo, posebno še tišti, ki jim je več do sodelovanja, kot do diplom in pokalov. Te pa nekateri tako težko pokianjajo.« V prihodnjem letu bo treba izdati pravilnik MŠO in ga predložiti vsem 00 ZSMS, tako da ne bo več problemov okrog starosti udeležencev, da ekipe ne bodo kradle tek-movalcev druga drugi, da ne bo problemov, kje bo tekel Tomažin, da pač ne bo nepotrebnih zamenjav udeležencev, saj na koncu koncev je MŠO srečanje mladih, amaterskih igralcev, ki se morajo po vsakern srečanju znati stisni ti roke in reći: »Čestitam, boljši ste bili, borno pa morda rrii prihodnje leto!« Pionirski košar-karski festival Znani so rezultati tekmovanja pionirskoga festivala v košarki, za enajsto tekmovalno skupnost Notranjske. Tekmovali so po dvokrožnem liga sistemu. Vrstni red — pionirji: 1. Vrhnika 12, 2. Ilirska Bistrica 10, 3. Cerknica 8, 4. Postojna 8, 5. Logatec 2 točki. Vrstni red — pionirke: 1. Cerknica 12,2. Logatec 10,3. Vrhnika 8, 4. Ilirska Bistrica 8, 5. Postojna 2 točki. Zmagovalca in obenem nosilca selekcij sta postala pri pionirjih Vrhnika in pri pionirkah Cerknica. Pionirska selekcija je nato sodeiovala na četrtfinalnem turnirju v Kopru in osvojila tretje mesto. Dekleta pa so bila v Kopru prva in se tako uvrstila na polfinalni turnir v Ljubljani, kjer so bile tretje. V selekciji so pri pionirjih igrali tuđi Nikolavčič Karli, Petkov-šek Matjaž, Režonja Miran, Stipančevič Marjan iz Borovnice in Prebil Robert iz Vrhnike. Pri pionirkah pa Brož Branka iz Borovnice in Levstik Branka iz Vrhnike. Ža 11. tekmovalno skupino Notranjske je bil odgovoren Seljak Simon. Pri vođenju je imel veliko težav, saj je moral že drugo leto vse pripravljati in voditi sam. Upajmo pa, da sedaj, ko Je ustanovljena Notranjska košarkarska zveza s sedežem v Cerknici in je tuđi formirana komisija za šolsko košarko, teh težav ne bo več in bo timsko delo zaživelo. DRENOVGRlC Posnemanja vredno sodelovanje Pionirji iole Drenov grič že vrsto leto dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo Orenov grič — Lesno brdo, s krajevno konferenco SZDL in ZB. To sodelovanje se posebno odraza ob prireditvah v poćastitev dneva republike, dneva žena in ob prvomajskih praznikih. Že jeseni se-stavimo programe za proslave, da bi bili pestri in zanimivi. V dramskom, pevskem, lutkovnem in folklornem krožku se vse leto vestno pripravljamo. Zahvaliti se moramo našim tovarišicam, ki se z nami zelo trudijo, da bi čimvec znali. Nepozabni dan za nas in za sta-rejše žene bo 8. marec, ko smo pionirji po močnem dežju in mrazu obi-skali z darili kar 37 starejših žena. Darila je pripravila KS, šopke pa smo nabrali sami. Zaželeli smo jim veselo praznovanje, izročili darila in malo poklepetali. V marsikaterih očeh so zatrepetale solze sreče, zadovoljstva in prepričanje, da starejši le niso pozabljeni. Za nas in tovarišice oddelka Drenov grič pa je bilo prvomajsko praznovanje tuđi prijetno presenečenje. Krajevna konferenca SZDL nam je podelila priznanje OF za uspešno sodeiovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in KS. še bolj navdušeni pa smo bili, ko sta nas na dan mladosti obiskala predsednik KS in predsednik kra-jevne konference SZDL Drenov grič. Izrazila sta iskrene čestitke za praznik in nam podarila televizijski spre-jemnik. , Takega darila za naš najlepši praznik — dan mladosti — res nismo pričakovali! S tem pa se vsaka šola tuđi ne more pohvaliti! Zahvaljujemo se za priznanje OF in za praktično darilo, obenem pa obljubljamo, da borno še na-prej sodelovall po naših zmožno-stih. HELENA ZALAZNIK, 4. razred Drenov grič PLANINSKE VESTI Obisk zamejskih Slovencev - planincev 27. maja so nas obiskali planinci iz Stare Gorice. Pripeljali so se ob deveti uri do-poldne. Vrhniški planinci smo malo zakasnili pri sprejemu. Smo pač pozabili na njihovo prestavljeno uro — za eno uro. Med tem časom, ko so nas čakali, so položili k Cankarjevem spomeniku venec. Končno smo prispeli tuđi mi. Predsednik PD Vrhnika tovariš Brane Širok s tovarišico Verbič Miro, ki je goste nato vodila po Vrhniki. Njihovo društvo šteje z okolico Stare Gorice 600 članov. Vodi jih tovarišica Jožica Smet. Obiskalo nas je 42 članov. Koliko narodne zavesti, volje in upora je v njih, se ne da napisati. Najstarejša članica je bila stara 84 !et. Koliko energije, volje je v tej ženici! Za-bavala je vso družbo v avtobusu. Imajo težave z mlajšimi planinci-učenci. Po šolah je sicer pouk dvojezičen, ni pa dovoljena vzgoja — planinski tečaji ter predavanja po šolah. Tako tuđi nimajo mentorjev. Najprej smo jih odvedli na Trojico. Hoteli smo se postaviti z najlepšim naravnim parkom Vrhnike. Toda na žalost je najbolj onesnažen. Zgražali so se nad onesnaženo okolico. Od prvomajskega kresa so še vsi ogorki, žice od avtomobilskih gum (čeprav vemo, da gume ne smemo kuriti, zaradi onesnaževanja ozračja), v klopce so vrezane začetnice imen(vse polno je plastičnih odpadkov, vrečk od sokov... Tako da so nas kar malo ozmerjali brez olep-ševanj. Slab vtis smo popravili z ogledom mu-zaja v Bistri. V parku Bistre so nam zapeli tri narodne pesmi. Nato je sledilo skupno kosilo kar v gostišču ob muzeju. Kosilo je bilo poceni in izvrstrTo. Bili so prijetno presenećeni. Po ko-silu je predsednik PD Vrhnika Širok Brane v imenu našega društva dal tovarišici Smet skromno darilo. Od njih smo prejeli njihove lične značke. Nato nam je še tovarišica Smetova recitirala pesem »SOČI«. Po kosilu smo jih odpeljali še v Močilnik. Ves dan jih je vodila z razumljivo in strokovno razlago tov. Verbič Mira, za kar soji bili naši zamejci zelo hvaležni. V Močilniku smo se poslovili.Slovo je bilo pri-srčno. So preprosti ijudje, toda z izredno glo-boko zavestjo: »Slovenec sem«. PD Vrhnika Planinski tabor na Kališah v Logatcu Ljubljansko regijo — obrnočje — sestavija 24 planinskih društev. Vsako leto eno izmed teh društev priredi tabor — shod vseh društev. Na Vrhniki je bil pred šestimi leti. Tako je bil letos na Kališah. Prireditev takega tabora je velika odgovornost. Poskrbeti je potrebno najprej primeren prostor ter nahraniti in odžejati vse obiskovalce,katerih je običajno kar okrog 2000. Oblikovati je potrebno kulturni pro'gram. Poleg vsega tega je treba še veliko denamih sredstev. Zato se borno Vrhničani izogibali ponovnega tabora na Vrhniki. Imamo dovolj osnovnih problemov, kot so: pisama, skladiš-če, denar ipd. Nekaj vrhniških planincev je bilo do sedaj na vseh devetih taborih. Letos se nas je odpravilo na Kališe okrog 40. Nekateri so odšli že z Vrhnike peš, drugi pa z rednim avto-busom do Logatca. Začetek proslave je bii ob 9. uri. Zvrstil se je kulturni program,sledili so govori, nato pa ples. Govorniki so bili: predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Po-točnik, predsednik PD Logatec tovariš Čanžek ter predsednik društev ljubljanskoga območja tovariš Selan. Planinsko društvo Logatec je ob tej svečanosti razvilo svoj prapor. Vrhničani ga borno drugo leto, ko borno praznovali 20-let-nico ustanovitve. Po kulturnem programu in govorih smo se skrili najpiej v senco. Pozdravili smo se s poznanimi društvi, kot so: Vihar-nik, PD Rasica, PD Papirnica Vevče ter s PD Železničar. Ko se je malo ohaldilo in ko smo se najedli in odžejali, smo spoznavali še druga društva. Proti mraku smo krenili skozi gozd na avtobusno postajo Logatec, od tu domov. Prispeli smo utrujent opečeni od sonca ter zadovoljni. Preživeli smo Iep in prijeten dom. Iz go-vorov pa smo spoznali, daje pred nami še veliko, veliko dela. PD Vrhnika Lepo darilo za dan mladosti Na dan mladosti smo imeli pionirji športni dan. Veselili smo se, tekmovali in rajali v lepem sončnem vremenu. Nenadoma nas je tovarišica ustavila in vrniti smo se morali iz Ligojne v solo. »Zakaj neki?« smo se spraševali. Na šolskem dvorišču pa nas je prftsenetil nen&vaden obisk. Iz befega avto-mobila sta stopila predsednik krajovne konference SZDL Drenov grič in preosećnik KS Drenov grič — Lesno brdo. Pionorji smo šli v večjt razred. Za nami sta prišla tovariša z velikim za-bojem. Vsi smo nestrpno čakali, kaj bo. Skriv- nostni zaboj sta odprla in zagledali smo televizijski sprejemnik. Navdušeno smo zaploskali. Oba sta nam čestitala ob našem prazniku— prazniku mladosti — in povedala, da je to skromno darilo za sodelovanje ob razliČ-nih prireditvah. Vsi smo bili veseli, saj borno lahko gledali poučne in razne športne oddaje. Pionirji in tovafilftce.&e jim za pozornost iskreno zahvaljujemo. \ MATJAŽ JAKŠE, '- 4. razred Drenov grič Mesec maj je mesec mladosti. Po vsej naši domovini potekajo proslave, srečanja mladih, športne prireditve in tekmovanja. Vse to v počastitev praznika, ki ga mladi praznujemo z našim to-varišem Titom. Da! Tako, kot praznuje rojstni dan naš Tito, ne praznuje nooen državnik na svetu. To je enkratno praznovanje! In čisto naša je tuđi zamisel o štafstni palici. Tita zelo spoštujem. On je tišti človek, ki je znal vedno odločati tako, da sedaj živimo lepo in brezskrbno v svobodni domovini. Ustvari! je takšno državo, kjer je dela in kruha dovoij za vse. Skrbi za mladino in se veseli njenih uspehov. Tita imam rad, ker je vedno nasmejan in prijazen z vsemi. Zelo mi je žal, da ga še nikoli nisem videl. Rad bi mu stisnil roko. Zato si želim, da bi tuđi bo-rovniški šolarji šli pozdravit Tita, ko se bo zopet mudi! •< Ljubljani. BORIS STRAŽIŠAR, 5. a OŠ Borovnica __5 NAŠ ČASOPIS JUNU NAŠA BESEDA 79 SLABŠE KOT PREJŠNJA LETA Naša beseda 79 naj bi bila logično nadaijevanje kulturnih manifestacij V Ietošnjem letu. Pa temu ni tako. Resnici na ljubo je treba povedati, da je celotna pri-reditev šla mimo mladih in ostalih občanov naše občine. Le sramežljivi plakati so informirali o petih prireditvah. Da je tako, so dokazale prazne dvorane in ostali priredi-Jveni prostori. To prav gotovo ni bila nagrada za izvajalce in njihov pogosto večmesečni trud. Pa kljub temu. V prejšnjih letih, predvsem Naše besede v letih 1975 in 1976, so bile prireditve številno obiskovane vkljub ne najboljši reklami. Tuđi kvaiitetno ie Naša beseda 79 precej upad- ' la. In ne samo to. Število priredi-tev se je zmanjšalo, številčnost je padla. Razlogov je već. V lan-skem letu je bila izvršena organizacijska sprernemba celotne prireditve. Vse prireditve so bile do sedaj na Vrhniki v roku 10 dm. takrat se je pokazala potreba, da bi vso zadevo decentrilizirali. To pa zato, da bi tuđi ostale KS imele prireditve, ne pa da bi zijala praznina v tistem času. Od leta 1977, ko je bila ustanovljena Zveza kulturnih organizacij Vrhnik, je bila tuđi urejena ti-nanćna plat mladinske kultur-no-umetniške dejavnosti. Ni pa bila urejena mentorska in stro-kovna pomoć. Zakaj je biia lanska Naša bg-secfa tako kvalitetno in kvanti-tetno šibka in ietošnja še siabša? Zakaj ie biio ietos prijavljenih samo 6 skupih, od tega pa ene prireditve sploh ni bilo? /SMS Vrhnika opaža (opažam), da se mladi sicer hočejo vključiti. de hočejo neka] deiali in tuđi đeiajo, i/endar je vse premalo volje in hotenja za unietni-■sko izpovea, vse premalo volje za trdo deio (tud*' kufturni većer ali cjtedališka preostava ie para- nje), vse premalo je »zagrizeno-sti«. Mnoge stvari, ki se jih mladi z vso vnemo lotijo, ostajajo ne dodelane. Če pa že so, so skrajno diletantske, izdelane po načelu »samo da je nekaj«. Vse prehitro smo zadovoljni sami s sabo in svojini dalom. Prav nio nas ne vznemirja već. (Recimo: iutkovna predstava bo ali ne bo? In kako bo sprejeta?) Treba seje zavedati. da je vsak nastop iz-kušnja za nas same ter za poslu-šalce in gledalce. 'n vsak nastop (uspešen ali neuspešen) naj nas sili k nadaljnemu tveganju in k iskanju novih poti. Res je čas takšen, da ostajamo v glavnem pasivni prejemniki kulturnou-metniških dobrin (zato so krivci: televizija, radio, kino, tisk). Ne vemo, kam nas pelje kulturno vegetiranje. Skratka, kljub delo-vanju posameznikov, ki so se iz-kazali v tej smeri, OO ZSMS ne dajejo poudarka sialnemu delo-vanju ene izmed dejavnosti (npr. lutkarska, recitatorska, klubska, pevska itd). Posledica tega je, da se dogaja, da 'ma v enem letu OO neko dejavnos* zelo razvito, v drugem istu pa ta dejavnost zamre in poraja se nova. To velja skoraj za vse OO ZSMS. Na-daljna posledica nestalnosti je, da se selijo dejavnosti iz OO. Končna posledica pa je, da ni kvalitete, hotenja in včasih na-stopa tuđi idejna praznost. Poleg tega pa vse (še enkrat: VSE) OO ZSMS ne urejajo svojih programskih in finančnih pro-gramov skupaj s Komisijo za kul-iuro pri predsedniku OK ZSMS Vrhnika in z ustreznimi odbori pri IO ZKO Vrhnika. NIKO NIKOLČIČ O PREDSTAVA - ŽIVLJENJE PODEŽELSKH PLAYBOYEV PO DRUGI SVETOVNS VOJNI ALI TUJE HOĆEMO, SVOJEGA NE DAMO. Zunanja predstava mladih gostov Ob koncu maja so se nam na ploščadi pred domom JL.A predstavili mladi gledališčni- ki. Zaigrali so delo Dušana Jovanoviča -Življenje pode-želskih plavbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hoče-(iio, svojega ne damo« v režiji Dragana Zivadinova. Lahkotnosi predstave je kar presenetljiv© izzvenela pred već sto giedalci. Režiser predstave je dovoiil interpretacijo teksta v toli kšnimeri, da igralcem res ni bilo Ježko zaigrati posameznJh likov. Svoj-ska scenska predstavitev pred domom JLA z odprtino ra odrom je sicer razbijala odrgko iluzijo iii4<\ same <■«!•■ rvavne scenske rešiive so ' veliki meri nadomestiie dezi-iucijogledališkeigre. Tuđi priredba teksta je bila uspešna, čeprav se je na nekaterih me-r,tih pokazalo, da je svojčas zelo aktualen tekst postalpo formalni plati neažuren in za-starei. Edini očitek režiserju bi bii Kvećjemu ta, da mu je predstava na nekaterih me-stih uš'ia v đramaturškem smisiu, ker se ie po nepotreb-nem ravlekla in dtugje zopet ■•>zbezlja!a<>. Na splošnc rečeno oa so iias režiset in miaai igralci spomniii na potuioće igraice comedia deli arte. To se je pokazalo v imenih likov, ka-rakterizaciji tipov posamez- pih junakov pa tuđi v temelj->em režijskem pristopu. Pri--top ustvarialcev do gleda-■išča (na način comedia dei-arte), ki se kaže kot radoži-/ost; zabava in zadovoljstvo v i.ej predstavi' in nič drugega kot igrajmo se giedališče pa ie zabavajmo se poleg.« rako so bili miadi gimnazijo •jsjvobojeni giedališke mistike m so se sproščeno igrali playboye in playboyke. S tem im je bila odpuščena marsi-. pi.'>.. - :!,Cii liuVeii'iŠICćt ,"(n.SIH'i;-j Bre'-KOtcj. Jbiiuvnošoici so i/:veuli k: ^ek kuit.-rni ..; DC)ian"'. oosarmn. iik; so prenosi nekaj ovoiir p^.mi. ;•>?. u,■"' '/. JtiOt- ' ■ ' ■'■-. . :iii- I'J'I« 'H*f'Vr- -'' '■' rOe ' 0- ::■'-■'' ■•" '■■■■■■ ' ■:.ao • • ..•■ ■■ ■.■''JvadniciC.1' ■■• ■ ..■ ■■>;■■ 5e k 3tka igrica, ' »V;;ekakor $o ti 'si ^g-'^ ppet r.filri Ipmo ?h; ■ P: .rl'vi b -'- Uf-,:*-* ■■■<-ir~-r>> ,o ■.-■■;- -i. •tn\trT*.<- '\\.. — ,■"■«;■'■...... ■■' ' ■■■ "<-■■■■ ' '.....' '■■■ ■.(!'■ ,r* ,r -v^i. '• ■ ' . ^y., r>c >.•-. . ' -ir-r * ' ■ • , .f-. r. ; ■POKLADNA . . ' \ Jf> ? onljp. mn:s jimfi eriauer. /. Salairun. i'1^", <■ 'jj'iiniuk'. ;.: >i......« i ^. .i,-,. Rebe ., ■.,. . ici l 'isa. * i ,., ..; , . : .: Skiivno:-'.:: ^ .;.: ■ -:c;a. Prevodi: ■ ■ ■■ .■.■,ry:-y- '■■■/,. , . Ain«do '• ■■; '''' /'.: '' 'fc^.' : ' '■■■ ..■■■• ....... ■ ...me/i: ■':.. - i-'.':J,:sć'':i.'. 'Vndn-..1 •-.(iiitjiv<:i.. , ,c<..;n. -\\\: io -ci :-.. ",.. Barnurd :. v'e/.a/eieni, ■ ' '. Ci tr- i;hi'--; ■ So':-.. prcen zit-c .■a"'-(.- ■ Bulalovii; M, Herof: na w;?u. c Biizuta A., ■moliiitije. :■-..... ,-. ' ■■:..:■;«§ W,; Biita 7,n Stelingri«ž. Cosić D;: knrenine. -.,..-.■, u ■ Georaiet!>K ).: Krteći kom. ..... ■ ■ ■ . ■ . 'r m ■ ■■■ ■ ■ . ■. 'iMt-k' i*. M.: Pitl^a 'swi, : ■ , '^odfea. '" ' _,_ . , ..■i,|,:,,;,......'... i ,,. . ,„. :k... . ' ■■"•»' ■ • ■•■ •■<■"''»: ' ■. ■■■■•; ' ,.: ., ■ ■ ■ i ■ ■■:■ '"li ' Šfc'' ' ■■ " ■■■tr,- Tiidii ' * '."' ■•■; "-e'ojc > pripovedujejo, ■ . ' . . ■ ' ■, ■. . .'..;.^ »rne J: Lfclena sfingu, ,:; i( :..•,-• WmltHri M.: Temni nngel ; ■-i,,. ..i. i, i, ,,,...,,v :o.i< ■ , Weverka K.: /e(«. M;ii!'i, n .i vVoikers J. 1 nrska slaM. Niisiau J,. i\>^ei ;a u'tniia vc'",'.: /.h)mi. :''i./;is,ti;ki>.. O(Jskuu..iii>n./tko: . auiii . uiiiiicijit,. \raln:i (.: l'si u trgovištu. Vresnik C : '.'■•'■. ^-\ :-iijc :.i: !•;■;• ■■ .,..,;... :..^.i, • 8oidbcry R,: Tetovirani tovek. ■''■^ v f X;š I?-, ilj1art«nirda. 1 Vii'i- '■ 'V:.;)-":' ■ •■ ■: ■ '-".: Ruganje «dušom. . ' ■/. ■■ ■■ ■■ ' .:'■.........■ ■'-":fo=-''■:''. ;r- '■>'■',■•>•* ■' '•'....■',;\i: M.; '''rata od utrobe. '.;'i'vi> i:.i •■'••■'t\ ,::;■.•"'•■•(• w,; f-