Razne noviee. DahOTniške izpremembe. Za provizorja v Št. Ožbalta ob Dravi pride 3. g. Vinko Loreuoič od Sv. Ane na Kremberga. Prestavljeni so. čž. gg.: Franc Letonja iz Škal k S?. Ani na Krt-mbergu, Anton Pučaik iz Celja v Šmarje pri Jelšoh, Ivan Hribar iz Šmarja pri Jelšah na Sladko goro, bimon Šimonc iz Sladie gore v Podsredo, Frane Rampre iz S?. Vida pri Grobelnem v Marenberg, Franc Skof iz Marenberga v Kamnico. Na novo nastavljen je č. g. novomašnik Vaclav Jastrobnik kot kaplan pri Sv. Vida n& Grobelnem. — Prestavljen je 6. g. Franc Ostrž s Ptujske gore k S?. Križu pri Ljutomeru. Na novo nastav!jeo je g. novomašnik Franc Kompolšek kot kaplan v Škalab. Čast. gospod kaplan Pinter Jožef pride iz Mute za drugega kaplana v Celje. čast. gospod novomašnik Golee gra za kaplana na Remšnik. C gospod kaplan Adolf Gnl je prestavVjen iz Remšnika na Muto. č. g. F. Bervar je nastavljen kot kaplan na Ptujski gori. * ŠkofijsM zbor (sinoda) se vrši v Mariboru pod predsedstvom prevzvišenega g. knezoiškofa dr, M,. Napotnika iocl 28. avgusta do 1, septembra v cerkvi sv. Alojzija. Udeležuje se zbora 233 duhovnikov. Iz šole. Izpraznjena so sledeBa uBiteljska mesta: Na ljudski šoli v Sladkigori uBiteljsko mesto III, krajevnega razreda; prošnje je vložiti do 5, septembra. — V Ivniku mesto deiinitivnega uBitelja na 6razreclni deški šoli; prošnje do 8, septembra. — Na 3razredpi ljudski Šoli pri Sv. Martinu na Poborju je razpisano mesto uSiteljice II, krajevnega razreda; prošnje do 16, septembra. — Na deški ljudski šoli v Studencih pri Mariboru sta razpisani mesti dveh deiinitivnili ueiteljev; prošnje do 15, septembra. — Pri Sv. Petru v Radgoni je na 6razredni mešani deški Šoli razpisano mesto definitivnega uBitelja II. krajevnega razreda, Iz finaačne službe, Financno ministrstvo je imenovalo davBnega upravitelja Karola Exela v Mariboruf, Ivana KlopBi6a, J. Fettingerja v Lipnici, 0. Czecha v Ernovžu in M. LeŠnika v Mariboru davBnim nadupraviteljem za službeno področje linanfinega deželnega ravnateljstva v Gradcu.. — Fran Ravnikair, dav8ni upravitelj v Radovljici \n Adolf Ruda v Ljubliani, sta imenovana davonim nadupraviteljem za službeno podroeje finanBiie direkcije v Ljubljani. * Kardinal Missia. Spomenik kardinalu Missii na Sv. Gori pri Gorici je že izgotovljen. Izdelal ga je goriški umetni klesar g. Bitežnik. Delo je krasno. Kamen tehta 3000 kg. * Nov srebrn deuar dobimo pri nas namesto dosedanjili goldinarjev. Novi denar bo tudi srebrn po 2 K. Iz 1 kila srebra bodo skovali 110 2kronskih novcev. Vlada hoče s tem doseei, da se navadiio ljudje raBuniti v kronah. * TečaJ za vodje gledaliSkih iger priredi 14., 15. in 16. septembra S. K. S. Z. y Ljubljani. Priglasiti se je treba do 4. septembra. * Pristaši! Delajte na to, da je v, vsaki hiši ysaj eden klatoliško-naroden list. To je kapital, ki vam bo nesel yeliko obresti. Katoliška misel, narodna zavednost in splošna izobrazba bo dobila globoke korenine povsod, kamor zahajajo naši listi. Posnemajmo v tem oziru nad vse marljive nasprotnike! * Resnica nad vse! Naloga vsakega poštenega fiasnika je, da opozarja svoje čitatelje na nedostatke y javnem življenju. Tako smo tudi glede nepripravljenili nasiopov slovenskega tajnika Kmetijske družbe, g. Holca, in glede nekaterih njegovib. nespametnili izrazov jasno povedali svoje mnenje. Sedaj hoBejo liberalci natveziti svojim pristaSein lažnjivo mnenje, da smo mi nasprotniki Kmetijske družbe, in so šli celo tako daleč, da se odpoveduiejo lastni Kmetijski družbi za Spodnji Stajer. Mi pa pravimo, kar Kmetijska družba dobrega stori, bomo livalili, kar slabega, bomo grajali; sicer pa želimo za Slovenski Stajer lastne Kmetijske družbe, ker bi potem naši kmetje imeli od te naprave še mnogo vee koristi, Mi imapio povsod jasen program, mi nismo nikjer izdajice svojega naroda, Pisali bomo resnico in pobijali tudi narodne hinavce in Iažnjivce, * Cuvajte inladlno! Kakor je razvideti iz slovenskih liberalnih glasil, je postala liberalcem na Stajerskem narodnost deveta briga. Sebe in svoje ljudstvo ponujajo za hlapce Nemcem y. deželi. Samoosvojitve na politiBnera, Šolskem in. gospodarskem polju nočejo, ampak liočejo še dalje ponižno služiti svojemu narodnemu nasprotniku. Na Stajerskem se uresnieuje rek: Kdor liberalec, ta narodni izdajalec! Za- to pa pazimo na mladino, da nam je ne okužijo liberalna druStva in liberalni Bastniki. * Orel vzcliguje ponosno svo]a perota nad Slovenskim Stajerjem. Odkar izdajejo liberalci svojO' narodnost dan za dnevom, se vedno ve8 slovenske mladine zbira pod Bistim narodnim praporom našega, Bilega Orla. Dne 10, septembra se zberemo vsi Orli v Petroyi8ah, kjer bomo zajedno z Zvezo slovenskih mladeničev nanovo obljubili zvestobo svoji mili slovenski domovini. Kdor Slovenec, ta Orel, Kdor liberalec, ta izdajalec! * Zaiostno. Ziiano je, da deia nemška veBina zdravemu razvoju šolskega vpraSanja velike težave. Ljudstvo je vsled tega nezadovoljno, slovenski uBiteIji so klicali po odpomoči in vse slovensko razumniŠtvo, najsi je bilo liberalno ali katoliSko, je zahtevalo, da se glede šolstva kolikor mogoče odcepimo od Graclca. Tako je bilo, dokler šŁ liberalci niso bili ororganizirani na Slovenskem Štajerju. Odkar pa se naši liberalci bojuiejo pod nedolžno narodno zastavo generala Alojzija v Celju, je tudi v tem oziru drugace, ,,Sloy;enski Narod", kjer sedaj tudi naša liberalna stranka oznanjuje svoj evangelij, ker so se ji doma listi posuSili, prinaša zadnjo soboto (dne 26. t. m.) BlanBiB: ,,Zakaj smo proti delitvi deželnega Šolskega sveta na Štajerskem", v katerem liberaina izdajica hvali naš nemški deželni išolski svet, da stori za slovensko (!!!) Šolstvo veB kak.or slovenski kranjski žolski svet, in da se pri nastavljanju uciteljstva gleda v prvi vrsti na sposobnost in kvalifikacijo. Take reei smo doseclaj citali saino v ,,StaJercu". Kajpada, neraški listi z velikanskim veseljera ponatiskujejo 81anek, Beš, samo klerikalci so narodni nestrpneži in prenapeteži. Neverjetno se zdi Bloveku, da- vladajo sedaj v našem liberalnem razumništvu tako izdajalski nazori, A resnica je, Betudi žalostna. Tem bolj pogumno mora sedaj katoliska kmeBka stranka dvigniti svoj narodni prapor, ker ga liberalci omadežujejo in izdajajo. * Ljudsko štetje v Avstriji — obsodili Angleži^ Vsem Slovanom v Avstriji se Je pri ljudskem Stetju godila vnebovpijofia krivica. Vse pritožbe so brezuspešne, le v Trstu so jih dobili Lahi pod nos !od svoje varuhinje vlade. Povsod drugod so Lahi in Nemci poBeli, kar so lioteli, Se vedno preveB nas }& za vlado, Lahe in Nemce, To počenianje pri ljudskem Štetju pa Je tako grdo, da so se začeli tudi drugi evropski parodi zanimati za avstrijsko ljudsko štetje, VeB vplivnih politikov drugih narodov je obsodilo naBin ljudskega štetja v Avstriji. Te temne razmere so se zdele prevee krivi8ne celo za clana angleške zbornice, S. Bolanda, ki je dejal: ,,Ljudsko Štetje v Avstriji je v narodnem oziru podobno ničli!" Tu naj s& primejo za nos Lahi in Nemci, ki so pod vladnim pokroviteljstvom delali pasilje Slovanom, Evropa iik obsoja! * Slovenščina In vojaStvo. Kako malo upoStevajo slovenski jezik pri vojakih, kaže dejstvo, da v polkih, kjer služijo Slovenci, med 1945 častnikih zna slovensko le 450 oficirjev.. Slavni vojskovodja nadvojvoda Albreht pa. je rekel, da so Bastniki, ki ne znajo jezika moštva, nerabni, in ovirajo vzgojo in poufc vojaka. * Znamenite fcesede. Nobene stvari ni v sedapjili časili tako treba katoliškira strankam ko poguma. DoBim so liberalci ip socialm demokratje drzni napadovalci krščanstva, opažamo mecl katoliBaini neopravičeno malodušnost ali pesimizem. V tem oziru je govoril dne 7. t. m. na 58,. nemškem katoliškem sliodu v Mogunciji škof Gross iz Litomeric na Ceškem prav znamenite besede, ,,Boj protl cerkvi", je clejal govornik, ,,je postal ves drugačen kakor je bil pred desetimi leti. Prejšnja leta so si stali nasprotniki kakor pajki sovražno nasproti; a, sedaj stoje pod nekim. nevidnim vodstvom, in pri vsakem napadu na cerkey začno streljati vsi hkratu kakor na komando pri manevrih. Najbolj znaeilno pa je, da puste katoličani, da se delajo izjemne postave za cerkev, kakršne ne veljajo niti za anarhiste in dinamitarde. To pride od tod, ker bere katoličan dan na dan liste, ki venomer trobijo, da je cerkev kriva, 8e se .trgovina in industrija ne razvija, 8e ni v Franciji in Spaniji dovoli premoga in Be ne rastejo na severu dateljni in fige.. Ljudje postanejo vsled takega berila popolnoma zmešani in sami ne vedo, pri Bem da so. Treba je ljudstvu pojasniti, da v v.eri ni nobenega pogreška in nobene krivde! Treba nam je veliko več versko-obrambnega Basopisja!. Ne smemo igrati vloge muBenika, ker s tern popolnoma niBesar ne dosožemo; kdor vidi vse Brno, je sovrajKiiik vsakega dela. Nikar( ne lezimo v. postelj in ne potegnimo odeje crez uSesa ter r.e čakajrno, dokler ne pride smrt! Bog pomaga po tem živIjenju dobrim, v tem življenju pa pametnim!" — 1& so prav resniBne besede, ki ne veljajo toliko za katoliBano v Nem6iji, kakor za katoli8ane v Avstriji. Premišljujmo jih in ravnajrao se po njihl Ako boderao Še nadalje spali, bodo hodili sovražniki po naših truplih. * Uvoz srbskega svinjskega mesa v Avstrijo se ne zviša. Avstrijska vlada je namreč pripravljena, da v oBigled velike mesne draginjo dovoli yjgji uvoz srbskega svinjskega mesa, toda pod pogojem, da Srbija temu nasproti dovoli veBje ugodnosti za avstrijski industrijski uvoz, Srbija pa je to odklonila. Iloniarskega vlaka k Mariji Pomagaj na Brezje letos ne bode. Kakor nam poro6a južna železnica, Še ravpateljstvo državnih železnic v TVstu je Še-le te dni odgovorilo na njeno dotično pismo glede voznega reda, Vlaka zato ni vec mogoBe organizirati, vsled česar mora za letos romanje izostati. * Osrednja zadruga za vnovBevanje živine in pospeševanje živinoreje ima y. ponedeljek, dne 11, septembra ob 8. liri dopoldne izvanredni obBni zbor y prostorih Zadružne zveze v Mariboru. Dnevni red: Od vlade nasvetovana sprememba pravil. Ako občni zbor ob 8. uri ne bo sklepBen, se vrši isti ob 9. uri ob vsakem Številu navzoBih elanov. Vsi Blani prijazno vabljeni. * Davek na sainodrBe (avtomobile). Listi poroBajo, da se namerava v jesenskem zasedanju državnega zbora predložiti od dveh skupin poslancev postavni predlog, da se uvede v Avstriji davek na samoclr6e. Izvzeti bi bili od tega davka edino vojaški in poštni avtomobili in tisti, ki so v službi zdravnikov, bolnišnic, bolniških blagajn ter avjtomobili, kateri vozijo tovorno blago. Ta davek se bo porabil za popravo cest in se bo plačeval v dveh oblikah. T-emeljni letni davek bo znašal glasom te predloge za raotorna kolesa od 10 do 30 K, za avtomobile 60 do 300 K. Doklade se bodo raeunale glede na konjske moBi avtomobilov, in sicer za vsako konjsko moB 4 K, pri ve&jih avtomobilih 15 K. Od inozemskih samodr6ev bodo pobirali davek obmejni carinski uradi. Lastnik samodrBa, ki se ne more izkazati, da ]e placal letni davek, se kaznuje z globo od 20 do 100 K. Enak davek bi bil res primeren. Vlada vedno sili z vinskim davkom, a desetkrat praviBnejŠi je gotovo davek na samodrBe. * Katoliški sliod avstrijskili j31ovanov se bode vršil prihodnje leto v Ljubljani. Ob tej priliki se ustanovi tudi Z>ieza slovanskih Orlov. Mariborski okraj. Umrl je dne 25. t. m. v tukajSpjem frančiškanskem samostanu 8. p. Krizolog Spur. Mlad ip gore8 redovni mašnik, rojen v Krapju, župnija Ljutomer, dne 17. maja 1886, je še le predi letom dovršil svoje bogoslovne študije ter je želel iti na Kitajsko ali v druge paganske kraje oznanjevat sv. Kristusovo vero; pa lotila ise ga je potuhnjena sušica ter mu prekrižala njegove idealne nacrte. Pogreb se je vršil v soboto, dne 25. avgusta popoldne. Udeležilo se ga je nad 20 duhovnikov in mnogo ljudstva. N, v m. p.! m Marifeor. Podružnica Slov. Straže bo prirejala odslej meseBne družinske veBere. m Maribor. Sin lon&arskega mojstra, Janez Heri6k.o, se Je dne 26, avgusta igral z revolverjem, ki se je sprožil in zadel mizarskega pomocnika MesariBa y prsi, Težko ranjenega so prepeljali Mesari8a v bolnišnico. m St. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dpe 27. avgusta popoldne so obhajale Šentiljske mladenke lepo slovesnost. Blagoslovila se je nova zastava Marijine družbe. Slavpostni govor je imel 6. g. Janez Kalan iz Ljubljane. Po cerkveni slovesnosti pa je imelo Bralno društvo v dvorani Slov.. Doma dobro obiskano poucno predavanje. Govoril je vodja treznostnega gibanja na Slovenskem, 8. g. Kalan. m Sv. Trojica v Slov. gor. C. kr. orožpištvo uljudno vprašamo, kako se to strinja z njih avstrijsko vojaSko opravo, da se udeležujejo germanskiti veselic pod okriljem Irankfurtarskih zastav? Tudi bi radi vedeli, 6e je prepevanje ,,vahtarce" dovoljeno c. kr. avstrijskim stražmojstrom ? Ali jih placuje cesan za obrambo Rena ali za obrambo avstrijskih državIjanov? m Sv. Trojica v Slov. gor. Rekrutenbal je pri Sv. Trojici samo za pemške rekrute. Da bi se ne pritepel kak Slovenec, so raztrosili po ;,,stari poSti" nebroj nemških zastav. Pa tudi res ni bilo nobenega. Stoli in mize so se sami zabatvali. Tistih par navzoSitt hajlovcev je pa preganjalo ta strah prazpote s huronskim vpitjem in prepevapjem nemške ,,Wacht am Rhein". Najbrže so torej ti rekrutje za Viljema in NemBijo. Vahtali bodo Ren in ne Avstrijo. m Sv. Rupert y Slov,. gor. V nedeljo, dne 20. avgusta, srao imeli redko sveBanost. Dobili smo novo jabelko za stolp larne perkve in tudi novo pozlaBen križ. Omepiti je treba, da ima jabelko tako fino obliko, kakoršne se ne najde lahko drugod. Na okusno ozaljšanili nosilih so nosili fantje križ, belo obleBena dekleta pa jabelko. Po cerkvenem blagoslovu in kratkem nagovoru 8. g. župnika o pomenu jabelka in križa, se je oboje pri jako ugodnem vremenu potegnilo na stolp. Silno lepo, pa tudi ganljivo je bilo gledati, kako so ti predmeti plavali nad nami, DomaBi pevski zbor je zapel med tem primerpo pesem, vmes pa so pritrkavali znani roperčki zvonovi. Izvrsil je delo vrlo dobro gospod Jožef Kramberger, kleparski raojster pri Sv. Ani na Krembergu. Kakor že obiBajno, je tudi iukaj g. kleparski mojster pokazal svoj ,,govorniški talent" ter ob postavljenem križu in jabelku napival na vse strapi. , m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Tu se je vršila dne 20. avgusta veselica Slov. kat. izobr, druStv^,. Uspela je ugodno. Predstavljali sta sd dve igri, ena za moSke: ,,Prepirljiva soseda", druga za ženske vloge: ,,Pri gospodi". Igralke Tn igralci so spretno rešili svojo nalogo, posebno igralke so nam privošBile ne malo ])rijetne zabave ter imm izvabilo mnogo smeha. Udeležba je bila jako povoljna, posebno sosednji Urban6ani so se izkazali, gmotni dobiBek je tudi zadovoljiv. Pa Se drugi6 kaj! m Sv. Bolfank v Slov. gor. V petek, dne 25. av;gusta je vozil tu mimo samodrč, ki je prizadel pre- c«jšnjo Škodo posestPiku Puk§i6u od Sv,. Urbana. Konji so se ustrašili v najhujšem diru leteBe ,,rdeBe hiše", in ker se ni dalo pikakega znamenja, tudi voz*« nik ni mogel pravoBasno stopiti h konjem, ki so se v trenotku obrpili ter pometali z voza osebe — bilo jih je 10 — enega moža pa so vlekli kakih 30 korakov daleB, tako da je dobil poŠkodbe na hrbtu. Vepdar hvala Bogu ni priSel nikdo ob živ,l|enje, čeprav je bilo na vozu 12 kos. Vsa zadeva se je naznapila pristojnim oblastim. m Sv. Marjeta pa Dravskem polju. Tiho in žalostno so zapeli zvonovi, kakor bi se balit da zbudc s svojim donenjem ravnokar zaspalo, še-le 23 let staro dekle Marijo Kac. Na dan Vpebovzetja Marijinega jo je po kratki, muBni bolezni, previdepo s sv. zakramenti, presadila neusmiljepa smrt y, svoj nebeški vrt. Gotovo so tudi njo spremljali angeli pre'd tron Nai višjega, saj je bila ves 8as svojega življenja, pridna, pobožna In vzgledna družbenica Marijine družbe. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi dne 17. t. m. Truma belo obleBenih deklet jo je spremljala ip nesia pred cerkev sv. 'Janeza, kjer je pri sv. maši, ki se je služila za drago rajno, prejela vecina deklet sv. zakramente in jih darovala v blagor njene duSe. Po končani sv. maši se je pomikal sprevod na pokopališče. Ob odprtem grobu imel je preB. g. kaplan pretresljiv govor. ; : m Ho8e. Zopet smo imeli Slovenci v Hocah lep in veseli dan, dan navdu^enja in neprisiljene radosti. Dekleta so uprizorila krasno igro b,Dve nvateri". Igra je ugajala, kar je kazalo viharno plosk'anje. Med posajmeznimi dejanji je popeval moški zbor. Po konBani igri smo Šli iz društvene sobe, ki je bila do zadpjega koti6k,a nabito polna, na prosto, kjer smo imeli zopet krasen vžitek. Pred cerkvijo so nastopili naši vrli Orli iz Maribora. Z napeto pozornostjo smo gledali, kako urno se sučejo in gibljejo ti mladi junaki. Pac dofeaz, kaj doseže vstrajnost in marljivost, Ta dan ostane nam v lepem spominu in gotovo ne bo brez sadu in koristi. Pokazal je, da verni in zavedpi Slovenci v HoBah Še živimo, se gibljemo in smo. Zi- Slov. Bistrica. Ogenj je upepelil dne 24. t. m. vsa gospodarsfca poslopja gostilniBarja Kumerja v Slotv." Bistrici. Zgorelo je tudi nekaj glav goveje živine in svipj. Goreti je zaBelo okoli 11. ure dopoldne v smetiSBu. Hrup je bil tem ve6ji, "ker je bil v Bistrioi ra\oio sejm in ker se je bilo bati, da Tje radi budega vetra ogenj hitro razširi. Bistrifek'a požarpa bramba je bila talcoj na licu mesta. m Studenci pri Mariboru. Oprzariamo mariborske in okoliške Slo^ence na vesflico, ki jo priredi K. s. izobraževalno društ70 7 Srndencih pri Mariboru, dne 8. sept popoldno 7 gostilni g. Sanperla. Bo 7eselo! Ptujski okraj. p Cirkovce. Njega ek^celenca, premilostljivi knezoškof bodo na praznik (8. sept.) rojstva Marije Device posvetili novo župnijsko cerkev in velilci oltar in blagoslovili poveBano pokopališ8e. Drugi dan, to je dne 9. septembra, pa bodo delili zajkrament sv. birme in imeli kanonifino vizitacijo, p Sv. Urban pri Pluju, NaŠa prireditev preteBeno nedeljo dne 27. avgusta t. 1. je prav. dobro uspela. Okoli 250 poslušalcev se }e zbralo na prostornem dvorišcu g. 'Jakoba SimoniBa, kateremu naj bode tukaj izražena javna zahvala za odstopljeni prostor, ter so pazljivo sledili proizvajapju igralcev, v fantovski in dekliški igri. Fantje so v kratki, šaljivi burki: ,,Zdaj gre sem, zdaj pa tje", izvabili od gledalcev mnogo smeha. Dekleta pa so v dolgem in težavnem igrokazu: ,,Najdena hBi", pokazale izredpo marljivost in tudi spretnost, ker se je vsaka vedela v svojo nalogo uglobiti. Celi prireditvi je podelil Se posebep pouBen znaBaj naš priljubljepi g. poslanec BrenBiB, ki je z veseljem prihitel na naS prijazen hribBek ter nam v poljudnih besedah orisal svoje delovanje v državnem zboru. Spoznali smo, da so poslanci Slovenske kme8ke zveze res pravi zastopniki, ki imajo sree za ubogo, na razne načine obremenjeno Ijudstvo, in da se mi nismo ziastonj podvrgli tako liudemu in vroBemu boju za njegow zmago, ter bomo isto tudi v prihodpje storili. p Sv. Barbara v Halozah. Kljub precejšnji su§i vendar vinogradi prav lepo uspevajo ip se kaže prav, lepa trgatev; priBakovati je izborne kapljice, ako bode vreme koliBkaj ugodno. Zato se opozarjate vinogradniki, da se pri prodaji vina ne boste dali preslepili za slepo ceno, kajti nekateri mešetarji so že priBeli govoriti, da bode letos mnogo vina in- bode zato Bisto poceni. Pa njifrove besede ne bodo delale cene tukaj pri nas, ampak blago samo. Zato pozor prod mešetarji. — Barbarski fant. p Majšperg. Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas Gospod pokliBe! Tako smo mislili, ko je v nedeljo, dne 20. t. m. jiebrojna množica spremljala Simona MesariB, p. d. ,,Leški Ziemljak", k zadnjemu po8itku. Bil je mož, da malo takih. Dober in priden sin, skrbni oBe, vsakemu dober prijatelj, zato so ga hoteli povsod imeti zraven. Bil je obBinski odbornik, šolski naBelnik ip cerkveni kljuBar. Ve8 let je bil cerkveni pevec in Še zdaj je pristopil y,eBkrat k pevcem, bil je sam izvrsten tenorist. Bil je v vseh reBeh previden mož in jeklenega znaBaja. V volilnih bojih se ni dal omajati od nobenega vetra, ampak bil to, kar moramo bili, odloBen Slovepeo rn kaftoliBan. Dne 18. avgusta gresta s hlapcem po peko bukvo v DeBno, kaiera jima je bila pri nodiranju obvisela na drugem drevesu, Ko se je zmaknila, vdari ga tajiko pesreBno, da je bil v eni uri mrtev. Prsa, poge ip gla- vo je imel ranjepo, PriŠlo je liitro veB ljudi v pomoB, ali za smrt pi zdravila. Prosil je Še navzoBe odpuŠ6anja, kakor tudi Boga, naj mu bo usmiljen sodnik. Peljali so ga pa istem vozu, na katerem sta mislila peljati drva, pa pjegov dom, Vsak, ko je izvedel za nesreBo, je moral jokati ob bridki izgubi, ker zapušBa rajni staro, onemoglo mamico in Še precej mlado^ ženo s petimi nedoraslimi otroci. Kako je bil pokojni povsod priljubljen, pokazalo se je v soboto in nedeljo, ko so hodili od vseli krajev kropit nesrecnega, in pri sprevodvj na pokopaliŠBe, Gorski in domaBi pevci so mu zapeli nagrobnico, prihiteli so tudi gosp. kaplan iz Pt. gore. DomaBi g. župnik so pri odprtem grobu orisali njegovo delovanje. Opominjali so nas, paj se rajnega velikokrat spominjamo, posebno, |*ko gremo mimo pokopališca. Saj res, drugitf dobrot ti ne moremo skazati. Hvala tem potom vsem, ki so mu skazali zadnjo Bast, on pa naj poBiva v miru! v P Središče. Cujte, 6ujte, kaj so dali središki g. zupan oznajniti! Vsako oznanilo se mora en dan poprej poslati županstvu, da se pregleda, 8e je dobro sestavljeno, potem še-le po pregledu županstva se sme pn cerkvi naznaniti. Temu vzrok pa^je bilo pismo ki se Je dne 13, avgusta prebralo in oznanilo pri cerkvi. V pismu nas Je pomiril mladinskl voditeli dr Hohnjec, da nismo nie hudega storile, ako smo z duhovmkovim dovoljenjem pele v cerkvi. Gosp. župan pa so spoznali to pismo za nesram.no in hudobno Gotovo ste morali imeti tistikrat, ko ste brali prepis" tega pisma, dvojna ocala, da ste spoznali pisrao za nesramno in hudobno. Katoliskazavedpamladina Vara mrzi. Zato Vas in še nekaj drugih jezi, da nam je g. dr, Jos. Hohnjee pojasnil celo zadevo. A mi Vam povemo: Niste zatrli nas speBih, ne boste nas bede8ih! Ljutomerski okraj. 1 VeržeJ. Cesarjev rojstni dan se obliaja ori nas vsako leto v nedeljo po 18. a,vgxistu, in sicer nastopijo vsako leto v paradi naži staroslavini strelci. Letos se je pa še posebno slovesno praznoval cesarjev rojstni dan, ker je bila obenem posvetitev temeljnega kamna za; vzgojevalni zavod ,,Marija)niS8e" ki po posveBen v spomin 601etnice vladanja Nj. VeliBanstva cesarja Franca Jožela I, Ko se je na predvečer jelo mraBiti, so zagromeli topiBi, ob Z/dravo Mariji je slovesno pritrkavaaije naznanjalo ! slavnost, kmaiu potem pa je zažarel ves trg v bengaliBnem ognju. Drugi dan se je zbrala množica Ijudstva iz celega Murskega polja, zlasti je bil številno zastopan moski spol. Ob %10. uri se je zaBela pomikati dolga procesija na stavbeni prostor, kjer sta visoko v zraku plapolali cesarska in slovenska zastava. Nad temelipim kamenom je bil napravljen slavolok z dvema napisoma: 1. Materi Dobrega sveta, 2. Slava cesarju! (jt. ljutomerski dekan Martin JankoviB je blagoslovil stavbišfie in kamen, na kar so strelci oddali salvo in topiBi so zapokali, NavzoBi duhovniki in bogoslovci dom.a8e uBiteljstvo ter moški in ženski odbor Marijanišča, so podpisali pergamentno listino, nato sta domači g. župnik in župan zapeBatila kamen, k.i so ga zidarji pod vodstvom stavbenega mojstra A. Jandla takoj spustili v zemljo. — Listina, ki se je vložila v temeljni kamen se glasi: V trajen spomin SOletnice maSniStva papeža PijaX., 601etnice vladanja cesarja Franca 'Jožefa I., v letu 1908. po rojstvu Kristusovem je tržan Anton Pušenjak s svojimi sestrami doloBil svoje premoženje za ustapovitev samostana in deškega vzgo,jevališBa v Veržeju. Drugi dobrotniki so pripomogli, da se je 1. 1911. dne 20. avg., ko se je slavil rojstni dan cesarja Fr, J. I., slovesno položil temeljni kamen za zgradbo za.voda. Bilo /je to za Basa papeža PijaX. v 9,letu njegovega vladanja, jv 63,letu vladanja cesarja Franca Jožefa I., ko je Lavantinski Skofiji pastiroval knezoškof dr, Mihael Napotnik, dekan v Ljutomeru je bil Martin 'JurkoviB, vitez Franc Jožefovega reda, župnik v Veržeju že 30. leto Lovro 'JanžekoviB, župan trški Martin Ostrc, šolski vodja v Veržeju, Ferdinand Sprager, stavbena mojstra sta b.ila Julij in Anton Jandl. Temeljni kamen sta darovala gospa Julijana Rožman in sin Anton. — Bogu in Mariji v Bast, potomcem v prid, posveBnjemo to delo. — V cerkvi je imel potem ganljiv govor o vzgoji mladine in delovanju salezijanske družbe odposlanec g. salezijapskega provinciala, g. Al, Val. KovaBiB iz Rakovnika pri Ljubljani, slovesno sv. mašo pa je opravil g. 1. Mark^šek, katehet v Mariborn. SveBapost je zaključil zopet g. dekan z zahvalno pesmijo. — Resno-veli8astna je bila ta slovesnost, cerkvena in doraoljubna obenem. Naš priprosti trg je tudi tokrat pokazal svoje globoko spoštovanje in vdanost do sivolasega vladarja. Zgradba, kateri se je postavil ta dan temelj, bo še poznim rodovom priBaJa o vdanosti našega ljudstva do prejasne vladarske hiše. 1 Sv. Jurij ob Š8avnici. Na praznik Marijinega vnebovzetja je zaclela našo župnijo velika nesreea, Ok-oli 1. ure popoldne se naenkrat zberejo nad Sovjakom svetli oblaki, iz katerih zaSno strašno pokati; vlije se silna ploha, kakih petkrat zagnni in vsakokrat udari strela, Oblaki so bili zbrani le na zelo majhnem prostoru, grmelo je ob najlepših soln8nih žarkih, tako, da se je skoraj lahko reklo, da je treskalo iz jasnega neba. Po bliskovo so oblaki zopet izginili in med najlepšo solnčno svctlobo je gorelo dvoje gospodarskih poslopij, drugo blizu drugega. Najve&ja sreBa je bila ta, da ni bilo prav nobenega vetra, s:eer bi se ne moglo reSiti ni8esar. Le junaškemii nastopu sose"dov se je zahvaliti, da jii zgorela tudi ena oseba. Hitro po nesre8i smo že sli&ali trobento dragotinske požarne brambe, kj se ni straSila bregov ter je s svojo takojšnjo pomoBjo rešila ranogo reBi in sosede. Pol ure bližje je jurjev&ka požarna bramba, pa zastonj so iskali gospociarja, ki bi dal konje za brizgalnico. Kaj pa, 8e bi se te Blovekoljube v jurjevŠki obBini enkrat nekoliko javno pohvalilo za njilaovo hitro pomo8? To je namree že drugi sluBaj, da se ne dobi konjev za brizgalnico. 1 Ljutomer. Ob priliki šolarske predsta^e Franc Jožefove šole 7 lijutomeru 20. sept. so darovali 7isokorodni g. Fran Bou^ard, c. kr. ckrajni glavar, 10 K, preč. g. M. Jurkovič, dekan 5 K, g. A. Rajh, «. kr. ravnatelj fin. urada 7 Gradcu 10 K, g. dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru 10 K, gdč. Mimi Wessner, učiteljica in nadzorovalna dama 7 Ljubljani 5 K. Podporno društ^o Franc Jožefove šole izreka ¦vsem tem blagim dobrotnikom najiskrenejšo zah^alo. Bog plačaj ! Fr. Zacherl, t. č. predsednik, Nina Ivančič, t. č. blagajnik. 1 Slov. pevsko društio 7 Ljutomeru uaznani, da se začne koncert 7 nedeljo 3. Bept. pop. ob pol 5. uri. Stem omogočena uporaba vlaka, ki prihaja 7 Ljutomer ob 4. uri 19'. Odbor pričakuje obilen obiek. 1 Sv. Peter pri Radgoni. Lepo slovesnost je obhajala tukajšnja župnija dne 15. a^gasta 19il. Vršila se je namreč primicija č. g novomašnika Franca Panliž 7 faanjševcih. Vsak se je počntil 7eselega, kdor se je ndeležil te slavnosti. A pri tem raz7eseljevanju smo se >5pomnili tndi tistih ubogih dijakov, ki morajo nekterikrat stradati po mestu; nato nas ,ie upozoril 8 primernimi besedami i. g. bogoslo^ec Fr. Lukman, nabral> smo za dijačko knhinjo 7 Msriboru 53 K. Na cbmejne Slovence je spomnil 6 g. kaplan M. Škofič, ter se je po dražbi torte njim 7 korst nabralo nad 40 K. Pri 7seh žalostnih in 7eselih dogodkih se Bpominjajte reTnih slo^enskih dijako7 iri obrnejnih Slovencev! SIo venjgrašld ©kraj . s Mai^enberg. 2e dolgo ni bilo pič slišati iz Marenberga, gotovo ste že mislili, da smo zaspali, iToda mi še 6ujemo nad svojo domovipo in jo branimo po svojih močeh. Pa še bolj bi delovali, ko bi imeli svojo društveno sobo, kjer bi se zbirali k svojim sestankom. s Marenlberg. Na cesarjev rojstni daR smo imeli cesarsko sv. mašo na prostem, ker so se je udelešili vojaki 7. pešpolka, ki so se pri nas takrat utaborili za dva dni, s Marenberg. V nedeljo, dne 27, avgusta smo praznovali pri nas prav lepo slovesnost. Naša Marijina družba je dobila lepo družbeno zastavo, katero so ta dan blagoslovili preB. g. dekan Avguštin Hecl. Ziastavi je bila kumica prednica Marijine družbe, T, Kolar. Pri tej priliki so nam 6ast. g. Adolf Gril y, navdušeni pridigi povedali mnogo prelepih naukov. Izrekamo jim tukaj prav prisrcno zahvalo. Vsem velikodušnim darovalcem za zastavo pa kliBemo prav, livaležni: Bog plati! s Zavodnje. Tukajšnji trgovec in gostilnicar Horvat nas je s svojim vednim liberalnim politikovanjem in agitiranjem tako dolgo dražil, da smo si ,,pri Petru", kjer je naša gostilna Blaža Plešnika, oskrbeli tudi svojo trgovino, katero je odprla trgovka gdč. ^ožefa Ravlen iz Šoštanja. Ljudje že obilno zab.ajajo v to novo trgovino, ki se bo vedpo bolj izpopolnjevala. s Slaritrfl. Vabimo na 7eliko ljudsko yeselico, katero priredi Kraet. bralno društvo 7 Staremtvgu z zanimivim 7sporedem. Igra se ,Divji Io7ec" narodni igrokaz 7 štirih dejanjih. Petje moškega zbora 7 81o7enjgradcu: Na dan, Na brega, Izgubljen cvet. Prosta zabava s tamburanjem, petjem, šalji^o pošto, turško ka^arno itd. Veselica se ¦nti dne 10. sept. na vrtu g. Ueblna (Petriča) 7 Starenitrga. s Bralno društvo 7 Šmartnu pri Slo^enjgradcu priredi 3. sept. ¦ve3elico z igro: nPravica se je iskaz»la", petjem, šalji^o poSto itd. 7 L-gnu pri g. Jožefu RotO7Dik-Plesniku ob 3. uri popoldne. K obilni cdeležbi 7abi odbor. s Sv. Frančišek 7 Stražah. V nedeljo dne 10. sept. ob pol 3. nri pop. se 7rši v prostorih pri M»rtino7cu narodna 7eaelica. Vspored : Pozdra^, igra nTrije tički", pesmi, govor posl. dr. K. Verstovšeka, cbini zbor kat. bral. in izobraževalnega drnšt^o. Prosta zaba^a. Vstopnina, sedeži 80 7in., stojišča 40 7in. Konjiški okraj. k Konjice. Izreden užitek nam ]e nudila krasna Šolska veselica, ki jo je priredilo uBiteljstvo z učenci 6razredne okoliške ljudske šole y nedeljo, dne 27. avgusta po veBernicah v telovadnici po tem-le vsporedu: 1, ,,Zapeljivec", igra v enemdejanju. 2, ,,Darežljivi otroci", igra v enera dejanju. 3. ,,Štiri letni fiasi", spevoigra. — Cisti dobiBekj se uporabi za šolarsko kuhinjo, ObBinstva je bilo žal radi prepiBle objave malo, a udeleženci so se eudili krasnemu, nepričakovapemu uspehu, Cudili smo se deloma nadarJenosti, spretnosti, poguranosti našili malih ljubljencev, ki so nastopili tako neprisiljeno uglajeno, proizvajali posamezne toBke lepo gladko in toBiio, Cast gre spretnosti in požrtvovalnosti vrlih prirediteljev, ki so nam priredili to lepo veselico. Šolsko vodstvo je storilo s to prireditvijo važen korak v razvoju šolske izobraabe.. To delo naj Bog blagoslovi! Sploh je cela prireditev pokazala, kako krasen, .vzvišen, velepomenIjiv je uBiteljski stan, ki živi in dela med otroci za blagor otrok. Dragi so nam otroci^ in ravno tak.o drago si nam vrlo uBiteljstvo, 8e vzgojuješ deco na podlagi vecno veljavnib. k.atoliških naBel h krepostnemu življenju! Dal Bog, da bi kmalu zavel med vsem učiteljstvom tisli zdrav duh, ki združuje zvestobo do sv. vere in pristno ljnbezen do ljudstva. Kakor je povzdignila Šolska veselica našo ljubezen do otrok, tako je pokrepila našo prošnjo do u8iteljstva, naj deluje v tem smislu tudi nadalje ter izvršuje tako važno narodno delo. PriBakujemo, da se ^eselica ponovi. k Konjico. V nedeljo, dpe 20. t. m. so priredili nemSki konjiški dijaki (saj to že priBajo njihova imena, kakor: Dimec, Lebi8, TopolŠek, LavriB in drugi taki) v prid pemškemu Sulvereinu veselico s petjem igro in plesom. Sodelovale so Pirhove in Hrepevnikove hBerke. Kot prvi napis na vabilu je bil ».nemški do mozga". .Tisto pa tisto! HBore naduBitelja na slovenski konjiški Šoli ter hBere trgovca Hrepevnika, kateri se je nemsko nauBil, ko je prišel iz Pohorja, še-le pri trgovcu gepecu, in katerih mati, rojena 'J anežiB, Se nemški ne zna, so nemške noter do mozga. Nad tem se ne bi spodtikali, ko ne bi ravno trgovca Hropevnika priporoBali nekdaj kot slovenskega trgovca, kateri je ožji sorodnik znanih slovenskih rodovin Sepec in JanežiB, a njegove hfiere pa sodelujejo na takili prireditvah, — Slovenski KonjiBani. k Oplotnica. GraŠka delniška družba za izde-r lovanje zrnca (granita) je letošnjo spomlad odprla v Lokanju svoje torišce. Lokanje je gorski kraj ob potoku Oplotnica, leži v obBini Kot-Kebelj ter dobro uro hoda od oplotniške vasi. Knez V.:indiscligraetz in obmejni kmetje so dali tej družbi v najem dotiBni svet z zrncem. Podjetje je za ta kraj gospodarskega pomena. Nad 100 delavcev je že sedaj tam pri delu. Ako bo podjetje prospevalo, treba bo Se vec delavcev. Obdelovalci granita so Nemci iz Gornje Avstrije, ostali tovarisi pa domaBini Slovenci. Nemci so socialno-demokr.aticnega mišljenja, Slovenci pa brez organizacije. Ta položaj Slovencev so rdeckarji-demokratje že začeli izrabljati, Sklicujejo shode; ker so edini in spretni, jim sledi brez odpora slovenski delavec. Domačini, ne vedoB za njihove nakane, in ker ne poznajo jedra socialno-demokratienih načel, se družijo ž njimi. Dne 13. avgusta so imeli shod v Oplotnici pri Krichbaumu. Da bi slovenske delavce kar Bez no6 zajeli, naročili so si od nekod slovenskega demokratičnega govornika. Povedal je navzocira, da se nicesar ne vrši po njegovi volji; trn v peti mu je gosposka; duhovnike bi potopil v žlici vode'; izrekel je o njih par pristnih laži; koncno ponudi svojo roko navzoeim Slovencem, raeneB, tako in ne drugaBe bomo prišli delavci do zlatih gradov, Drugi govornik izrazi svoje srcne želje nemško. Shod seje konfial z zagotovilom, da bo v Oplotnici Se ve6 takih shodov. Tako stoje stvari med tem delavstvom. DelavcindomaBini, pokažite hrbet socialno-demokratienim Nemcem ip: se združite v svojo lastno Strokovno zvezo. Uredite razmere med seboj sami in pa v svojo korist. Ne poslušajte socialno-demokratičnih sleparjev, ki bodo, ako se jim vdaste porabili vaše zelje le za svoj dobrobit, k Kebelj. Oblak se je utrgal v soboto popoldne gori na planini in za tem je sledila povodenj, kakoršr ne niti stari ljudje ne pomnijo. Vse, kar je hotelo hudournikom zast.aviti pot, je moralo odnehati in iti ž njimi Bog ve kam, Sila potokov je razbila in odnesla ranogo jezov pri Žagah, mostove in tudi neko žago je skoraj odnesla, Odnehati so morala cela drevesa. Posebno veliko so trpela pota, tako, da Je zdaj samo kamenje in pa globine. Skoda je ogromna tudi na travnikili ob potokih. Debla in pa celi kupi kamenja se nahajajo sedaj na travnikih. Tioda kaj takSnega se zna §e ve8krat pripetiti, ako bode še vedno kakor sedaj, gospodarila in pela sekira po tukajišnjih pohorskih gozdih. Pretresljiv je pogled n. pr. na severno stran kebeljske župnije. Ako bode §lo tako naprei, potem se bode tudi krasno, zeleno Poliorje izpremenilo v pusti Kras. Kjer ne bode gozdov, drveli bodo hudourniki v dolino z divjo moBjo, uniBujoc vse, kar jim bo prišlo na pot, Izpreglejte torej prej, nego bo prepozno. ,,Kdor drevje podira strašno, si sreBe uBakal ne bo," pravi pregovor, — Kmet. k Spodnji Dolič. Dne 16. avgusta snw imeli obBinske volitve, Dozdaj so bile mirne. Letos pa je prišel g. uBitelj od Sv. Florjana delat zgago. Rad bi spravil sebe in kake kimovce v odbor. IMuzali smo se, ko smo videli, da je dobil za agitatorja naBelnika Solskega sveta, dosedanjega svojega najboljŠega hi§nega prijatelja. Na volišBu sta dobila prav dolg nos. Samo trije volilci so dali učitelju glas. Se za odbor torej niraa v obBini pristaše\\ Med volitvijo smo imeli tudi priliko, se povpraševati, zakaj neki nima učitelj že dalje Basa Šole? Ce pride v tej vročini dale6 na volišBe, 8e tara celi dan prestoji, potem bi paB lahko pouBeval tisto malo število otrok, ki jih ima navadno v razredu, k Žiče. V sredo, dne 23. .avgusta smo pokopali ob veliki udeležbi našega y<rlega posestnika Antona Rataja. Pogreb je vodil ob asistenci ve8 gospodov sin pokojnega, 8. g. Miroslav Rataj, kaplan pri Sv. Juriju ob SBavniei. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva. N. v m. p.! k Konlice. Opozarjamo na veliko ^eselico 7 nedeljo 3. septemb. 7 nNarodnem Domu". Kdor hoče slišati lepo ubrano petje, krasno godbo, govoriti voditelja štajerskih Slo7ence7 g. dr. Korošca, kdor hoče 7idoti pravcate rimljanke 7 igri nVestalka", kdor 7ideti S7ete kraje 7 Palestini itd. pridi v nedcljo v Konjiee ob 4. uri. Celjski okraj. * Iz šole. Slavni c. kr. okr. šolski svet za okolico Celje je glede nadzorstva, ki se je vršilo dne 23., 27., 28. in 29. marca od strani z c. kr. okr. Solskega nadzornika, izrekel pohvalo in priznanje u6iteljstvu na zasebni dekliški šoli Šolskih sester v Celju. Vellkodušen dar. PO|Vo(;k)m praznovanja rojstnega dneva cesarja Franca Jožefa I. je. daroval c. in kr. major in grajŠBak na Frajenberg[u, gospod K. Ramel, za obBinske uboge obBine okolioa) Celjo znesek 50 K. Od Savinje. Tukaj se vrši sedaj glavna hmeljska kupBija. Obiranje in sušenje hmolja se bliža koncu. Tem bolj pa se ljudstvo zanima za ceno. Hmeljska cena se je zaBela letos z zgodniim hmeljem po 4 krone za kilogram. Sredpjezgodnji, takoimenovani ,,Golding", najbolj iskani savinjski hmelj, se je plaBe- val po 5, 6, 7 do 8, 'da celo 9 K. Zkto je pa Ijudstvo* loliko bolj ogorBeno nad hmeljskimi mešetarji, ki sf> hmelj že v zgodnji spomladi ljudstvii skora.j izsiljevali po 2 K do 2 K 40 vin, kg. Zatorej je tukajSnje ljudstvo bilo jako hvaležno našim cenj. gg. poslancem S, K. Z. za nji.h posredovanje radi predprodaje hmelja. Žal, da se radi predprodaje še ni dalo več dosefii. 06ividno so to deloma zapreBili zopet liberalci od Nar. stranke. Savinjski kmetje-hmeljarji so prestali letošnje leto hudo in drago izkušpjo, Pokazalo se je, Besa nara še manjka. Hmeljarsko društvo sicer vrši svoj namen, za^ katerega je ustanovljeno. Da pa bi društvo tudi kedaj šlo svojim Blanom pri prodaji hmelja na roko, tega gotovo ne bomo dočakali. Saj so od ločilni Binitelji Hmeljarskega druStva tesno zvezani s hmeljskimi mešetarji in prekupovalci, oziroma opravljajo sami ta posel, kako naj torej sami proti sebi delujejo. Kaj torej? Treba nam |e, že lansko leto nameravane ustanovitve mocne hmeljarske zadruge. Ta naf daje hmeljarjera ob Basu stiske na hmelj predujem v denarju proti obrestovanju, Naj stopi v razgovor neposredno s hmeljarskimi odjemalci in posreduje prodajo hmelja svojim Blanom, in doBakali ge bobemo, da izgine zadnji hmeljski mešetar, ki sedaj Še dobro živi na raBun nas hmeljarjev — iz Zalca in iz cele lepe Savinjske doline. ProB z ljudskimi izkoriSčevalci! Zatorej, možje .vieljaki, pa delo! ZBogom za ljudstvo! c Žalec. Liberalci pravijo, da je Hmeljarsko društvo v Žalcu vedno resno svarilo hmeljarje pred predprodajo hmelja. Vprašamo pa žalske liberalce okoli Hmeljairskega druStva: Zakaj pa niste zatrobill žalsk.emu Vohu," Sagmeistru, Košmelu in drugim žalskim mešetarjem v ušesa, da naj ne lazijo pozimi in. spomladi okrog kmetov in naj jih ne nagovarjajo k predprodaji limelja. Povedali bomo prihodnji6 Še nekaj resnicnih slu6ajev, ka.ko so žalski mešetarji sitnarili tako dolgo okrog hmeljarjev, da so jiji k predprodaji nagovorili. Gospod PetriBek, zaka] pa nisteteh najbližnjih mešetarjev ,,resno svarili" ? c Žalec. Ko se je vršil tabor hmeljarjev v Zalcu, govoriBil je doberteški Cvenkl, da so kmetje-hmeljarji zato naprej prodali hmelj, ker so ga tudi nekateri gg. župniki napre] prodali. Dobro vemo, da znani Cvenkl, ki v novejšem 8asu nemške zatožnice krpuca na deželni šolski svet zoper nekatere župniker sam ne veruje svojemu obrekovanju, Hmeljski baranta8 Cvenkl se zelo jezi in govori, da le maha po duhovnikih, Lepo naprednjaStvo! c Galicija pri Celju. Velik prijatelj kmeta mora biti tisti liberalec, ki je dne 26, t. m. rekel: ,,Naj le prav pripeka solnce, prav je, da pripeka," In res, solnce pripeka, dan na dan, kakor za stavo, in bo, 8e pe bo dežja, uniBilo in speklo ne samo drugim, gotovo tudi njemu mnogo poljskih pridelkov. Pa kaj, liberalec je vesel, ce se ,,klerikalcu" slabo godi, Betudi ima pri tem sam škodo, 0 drugem liberalcu trdijo hudomušneži, da se njegove pure in purani rede na obBinske stroške. Mi pa pravimo, da to ni res; sa) si vendar laene živali liberalnega gospodarja same nabirajo živež po klerikalmh njivah, travnikih in vinogradib, kar je zdaj jeseni sicer malo sitno; pa kaj?' Klerikalec mora yse potrpeti, liberalec pa niB, c Dramlje. Veliko dopisov sem že bral v ,,Slov». Gospodarju" o drameljskili liberalcih. Naj tudi jaz nekaj spregovorim. NaŠ velik mož ter obenem vodja tukajšnjih liberalcev, se Je pred jiedavnim 8asom jezil v svojem ev^angeliju, ,,Nar. Listu", ter rekel, da ima ,,SIov. Gospodar" odloBen za njega poseben kotiček, in sicer o samem natolcevanju in lažeh.. Imenuje tudi dopisnika ,,Slov. Gospodarja" javno lažnjivca. Nazadnje se pa pohvali s svojo bogatijo, Beš: ,,Ne menjam z vsemi ,,Gospodarjevimi" dopisniki" (drameljskimi). Oj revBe, kako Vas krč lomr! Ni vredno odgovarjati takim budalostim, ker je že splošno znano, da bi liberalci radi na laž postavili kar ni liberalnega, pa navadno. jim spodleti, Da ste pa tako bogati, Vam pa iz srca privoSBimo; samo pomislite, da Vam je Vaš trebušBek v Dramljali zrastel. Sporainjam se §e, da ste k nam prinesli jako malo, Kaj pa je z Vašo Bastno besedo z dne 4. junija, ko ste proti' Bosjanu mlaj&emu rekli, da boste Bez en mesec v K. zvezi?! Zdaj že teBe tretji mesec, pa še ni ni6. Oj ta resnicoljubnost! c Iz mozirske okolice. Gotovi liberalni gospodje v Mozirju nazivajo okoli^ko obBino umazano, to menda vsled tega, ker je odrekel ob6inski odbor redno podporo nekemu društvu, katero je vkljub raznim podporam okraja, dežele itd. vedpo v ve8jihi. dolgovih, Doticnim gospodom se svetuje, naj ne rabijo tako podlih izrazov proti obBini, katera vseskoz vzorno gospodari, Dokaz, v Stirih letili plaBani dolg 8962 K, katerega so napravili najvc6 gg. liberalci ob Basu skupne ob6ine; dobro gospodarstvo okoliške obBine spričujejo razne trpežne in cene nove zgradbe in pa znižanje obBipskih doklad. Tudi je razvidno iz ob8inskih r.aeunov, da obBinavsako leto podpira razna dobrodelna društva in ustanove. Tudi naj pomislijo dotiBni gospodje v trgu, da veBina prebivalcev v trgu živi od kmetov iz okolice, Pometite liberalci nesnago izpod svojih pragov, potem še-le napadajte druge. — Okoličan. c St. Jurli ob TaUoru. Lepo slavnost je iraela. v nedeljo tukajsnja podružnica Slov. Straže, Naš daleko znani pevski zbor ]e zapel pescm Slov. Straže, ,,Na planipe, ,,Potnik", ,,Hišica oBetova". Zofka Lukmanova je podala sliko o velikem delu Slov. Straže'1 v 1. letu obstanka. Predsednik podružnice 8. g. Jos. Lon8ariB je poro8al o delovanju podružnico v letu 1910». Imela je podružnica 109 Blanov ter nabrala 122'60 K, za kar gre hvala zlasti Dekliški zvezi. Ta je upnzo- rila tudi Saloigro: ,,CaSica kave", ter bi tudi zanaprej skrbela za procvit podružnice, edine v Savinjski dolini. Domovini posvetimo glavo, srce in žep! iVsa vstopnina 40 K, se vpošlje Šlov, Straži. c Sv. Pavel pri Preboldu. Dne 22, avgusta smo iz Kaplje vasi spremljali k veBnemu poBitku zadnjega Radeckyjevega veterana naše župnije, 86 let starega 'Jakoba Dolinar. Pokojni je znal posebno zanimivo pripovedovati o ro8etu Raideckyju"; ves je bil v ognju, kadar je govoril o slavnih bojih' svojega polka Kipsky zoper Pijemopteze, posebno pri Veroni leta 1848. in Novari leta 1849. in nekaterih drugih, katerih se je osebno udeležil, Blagi, globokoverni veteran, poBivaj v miru! c Sv. Peter v Savinjski dolini. V naši obBini je veB hineljarjev. že spomladi naprej prodalo hmelj. Cvenkl govori neresnico, 8e pravi, da so ga zato naprej proilali, ker so posnemali svojega g. župnika. Kakor, Vinko Kunst, bi lahko tudi cela vrsta drugih Sempetranov Cvenklu v obraz povedala, da za predprodajo lnnelja po g. župniku še vedeli niso. Cvenkl torej ne pozna resnice, c Vransko. NaŠe katoliško siovensko izobraže¦valno društvo vedno lepše cvete. Bilo nam je treba samo pravega voditelja, ki nam s svojim pridnim delom kaže, kje ]e pravi cilj in prava sreca, Naša Dekliška zveza vrlo napreduje, a tudi mi fantje ne zaostajamo. Zbira se nas veliko število pri meseSnih' predavanjiji, pri katerih se jasno dokazuje, ka.j lah"ko stori vzoren slovenski mladeniB in pridno slovensko dekle. Pokaizalo se je tudi po zadnjih volitvah v državni zbor, ko je tudi naša mladina pomagala naši stranki clo sijajne zmage. Slišal sem glas, kje je vranska mladina, ali spi? Toda vranska mladina napreduje in bo napredovala, akoravno liberalci pravijo, da imamo pamet v laseh. Toda imamo jo gotovo na boljgem kraju, nego jo imajo liberalci, katerih možgani se menda nahajajo v peti, iz katerih se je sedaj v tem njihovem padcu izgubila vsa pamet. Vsa mladina slovenskega Štajerja korajžno naprej, izpodkopali smo 2e temelj tem rušilcem naše sreBe, združimo se sedaj v eno skupno moB, in odpravili bomo lahko te zagrizene naSe sovražnike. S tem se bode naseli- 10 blagosianje v našem narodu, vladala bo trajno neskaljena sreča med Slovenci, Na veselo svidenje dne 10. septembra v PetrovBah! Našo savinjsko mladino pozdravlja — vranski mladenifi, c Doforna. Predstavo, ki so jo priredili paši Or- 11 dne 20. avgusta, nas je vse zadovoljila. Ve6ina je nastopila prvikra.t na odru, a vendar je bil nastop miren in dovršen. Bilo je veliko smeha pri posameznih Šaljivih to6kah. Tako je prav! Mladina naj skrbi za pošteno zabavo svojih doma6inoy. MladeniBi, vi pa krepko in neustrašeno naprej! Ne straSite se truda! PlaBilo vam bo vaša lastna izobrazba in pa hvaležnost domacega slovenskega Ijudstva, Bili nismo sami, imeli smo tudi goste od vseh strani: iz Nove cerkve, St. 'Janža na PeBi, iz Slatine, Konjic, SkaJ in iz St. Turja v Slov. gor. Ti gosti so imeli dobre zastopnike. Dobro znani govornik in organizator, mladeniS Zajc iz Škal, je v jedernatem govoru spodbujal mladino, naj pridpo prebira dobre knjige in 8asopise. Prisrcna hvala! Iznenadil nas je korajžen nastop mladenke Marije Androjna iz St, Jurja y. Slov. gor. V prisrBpem govoru, ki je bil prepleten s pomenljivimi verzi slovenskih pesnikov, nas ]e pozdravljala in obenera proslavljala s srBno željo, da bi se tukajšnje organizacije vedno lep§e razvijale v blagor in brambo slovenskega Ijudstva. Iskrena hvala, kli8e vrli govornici slovenska Dobrna! Med posameznimi toBkami je prepeval doma6i pevski zbor lepe slovjenske pesmi. Lep dan je bil to za Dobrno, Dal Bog Še veB takih! c Illmske toplice. Minoli'teden smo morali tudi iz Smarjete na Laško pred sodišBe. G, Pukmeister, nadu6itelj pri Sv. Jederti, je tožil našega g. naduBitelja, Pa zakaj? Naš g. naduBitelj je bil pri zadnjih državnozborskih volitv,ali postavljen za komisarja, g. Pukmeister pa je bil zaupnik Narodne stranke. Ker pa smo veBinoma volili dr, BenkoviBa, je to Pukmeistru zelo srardelo. Ko je torej začela komisija Šteti glasove, je hotel Pukmeister zavreBi razne Benkovi8eve glasovnice, ki niso bile dosti lepo popisane. G. komisar se sitnega zastopnika Narodne stranke ni mogel drugace znebiti, kakor da je žandarju naroBil, naj ga v imenu postave odstrani, Se-le tedaj jo ]e gospod Pukmeister odkuril in po dolgem času je priSel do sklepa, da je najboliSe, 8e toži, ker to vendar ne gre, da bi g. Pukmeistra izganjal orožnik iz volilnega prostora. Pa ni šlo po Pukmeistrovem. G. komisar je bil oproS6en, Pukmeister pa obsojen na 20 K globe in mora poravnati sodnijske strošike. Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade. c Šmarje pri Jelšah. TukajSnja prostovoljna požarna bramba je imela dne 13. avgusta 1911 izvanredno slavnost. Društvenika gg. Edvard Legvart in Volbenk Safar sta bila za 251etno vstrajno službovanje pri požarnikih odlikovana z kolajnami od o. kr. namestpije. Ob 8. uri zjutraj je.bral 6. g. prof. Vreže ob asistenci 8. g. dekana Bohanca in obeh kaplanov slovesno sv. mašo, katere se je udeležila požarna bramba in mnogo občinstva. J)ruStvo je potem z godbo na Belu odkorakalo pred svoj gasilni dom. G. župan Ferlinc je s primernipi nagovorom pripel kolajne odlikovanima na prsi. Pri slavnostnem obedu v gostilni g. naBelpika Skaleta v Mali Pristalvj, po^.astili so druStvo s svojim prihodom 86. gg. profesor Vreže, dekan Bohanec in kaplan Hribar, za kar se idruštvo imenovanim gostom, kakor tudi vsem tržanom in c^ kr, orožnikom iskrepo zahy,aljuje. Posebna hvaJa g. dekanu in g. prolesorju za kraspe nagovore, s katerimi sta bodrila društvepike k vstrajposti pri svojem prostovoljnem, a težavpem poklicu. DruštVjO si šteje tudi v dolžpost, se gospej Skaletovi za pjep trud ip požrtvovalnost pajtopleje zahvalitu c CAbelarska podružnlca za Celj« in okolico priredi 7 nedeljo, dne 3. septembra ob 3. uri popjldaD pri čebelnjaku g. Samca na Ložnici pri Celju čebelarski shod 8 p<edayanjem o prezi.aovanja čebel. Po predavanju se vrši obfni zbor pcdružnice. K mnogobrojni udeležbi 7abi odbor. c Dsbrna. Dne 8. sept. popoldoe po 7efernibah se vrši pri nas 7 gostilni g Korena polifrčni shod. Go^ori dr. Korošec. c Braslovče. Dne 10. sept. priredi bra«lo7ška mladina veliko 7eselico ob 3. uri pop. oa Trtu gostilae g. Plaskana. Vabimo 7se naše prijatelje.. c Smarlnn ob Dreti. Dne 8. sept. bode shod SI07. kmečke z^eze pri g. Rajtenu takoj po pozni S7. maši. Go^ori drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek. c Bočna. Na praznik 8. septembra bode po rani maši ob pol 8. zjutraj shod S. K. Z. 7 stari šoli, poroča drž. in dež. poslanec dr. K. Verstovšek. Ker se bode razpravljalo tudi 0 raznih občinskih zade^ah 7 sosednjih občinah in 0 7odovodu, je nujno potrebna obilna udeležba. c PpfStovofjnO gasilno društvo 7 Latkovi 7asi namerava prirediti ob priliki blagoslovljenja nove brizgalne, dne 17. sept. t. 1. 7eselico z prav zanimivim sporedom. Sosednja društva se prosijo, naj se blagovolijo pri določitvi svojih 7eselic ozirati na to prireditev. c Nova Šiifta pri Gornjemgradu. Dne 10. sept. sbod S. K. Z. po opra^ilu zjutraj 7 cerkveni hiši. Pride drž. in dež. poslanec dr. Versto^šek. c Pri Sv. Roku 7 Šmarju pri Jelšab. ee vrši na praznik Marijinega Rojstva dne 8. sept. velik rlekliški shod. Mladenke pridejo do 10. ure, 7 prncesijah s s^ojimi dušnimi pastirji. Ob 10. uri pridiga za mladenke ia slovesna 87. maša. Od 12.—1. ure odmor. Od 1. —3. ure 7eliko dekliško zborovanje na prostoru pri cerkvi z go^ori, deklamacijami in petjem. Ob 3. uri slovesne 7ečernice in pridiga. Ob i. uri odhod 7 pnKesijah. Ta shod obeta biti posebno veličasten. Krasna cerkeT sv. Roka in prenovljeni sloveči križe7 pot tudi zaslužita 7go pozornost mladenk. Dekliške Marijine družbe iz Šmarja, Sladke gore, Kostrivnice, ocl St. Križa tik Slatino in od S7. Petra na Medved. selu pridejo polnoštevilno z zastavami. Zastopane bodo tudi daljnejše Mar. družl e in dekliške zeze.- To bo krasen dekliški praznik. Mladenke, 7sepovsod na delo! Skrbite za kratke a temeljite go^ore. Bog daj krasen uspeh! Brežiški okraj. V zadevi posledic suŠe se je državni poslanec dr. Benkovič obrnil' na vse ob6ine svojega volilnega okraja s kratkim poukom, kako imajo postopati, da bodo najbolj potrebni posestniki deležni podpore. Cuje se, da nekateri liberalni župani noeejo škode po suši niti oblastim naznaniti; ljudstvo si jih bo zapomnilo. b Kozje. Tukaj sta se dne 25. t. m. sodnijsko ločila zakonska Janez in Veronika Detoma, lastpika krčme in imejitelja znane trgovine ,,Pri Stajercu" iz Dobja. ,,Sta3'erc", ki je delal veB let nemir v Dobju, ni mogel napraviti domacega miru, Beravno sta ga dobivala cele zavoje in ga raziširjala med okoliBani. Gospa Veronika bo odnesla 15.000 K denarja, Janez Detoma pa dobi poslopja in dolgove, Kaj dobijo pa upniki, se pi znano. Vestnik mlad. organizacije. Polet ,,Orlov" v Petrovče dpe 10. septembra 1911 o priliki obcnega zbora Zve- ze slovenskik mlaffeničev in ustanovitve Podzveze Or- lov za Stajersko. Dpevpi red: Dopoldne: Ob 8. uri sprejem kranjskili in Štajerskili gostov na kolodvoru; pohod k sv. ma&i; zajutrk; odmor. Ob ^IO. uri zborovanje v dvorani druŠtvenega doma: obBni zbor ZVeze slovenskih mladeniBev; ustanovitev Podzveze Orlov za Štajersko. Ob f212. uri obed za telovadce; vaja za nastop. Popoldne: Ob 2. uri veBernice. Ob lA3. uri javna telovadba: proste valje, nastop narašfiaja, orodna telovadba, moreška, rajalni odjfod. Ob 4. uri velika Ijudska veselica: godba, petje, sreBolov, streljanje na dobitke, cvetliBnjak, šaljiva pošta, razni šotori, kavarpa itd. itd. .Vstopnina k javni telovadbi: Sedeži: 2 K, 1 K, 60 vinarjev. Stojiš6a: 30 vinarjev. NaraŠB&j z izkaznico je vstopnine prost. V.a(topnipa k ljudski veselici: 30 vinarjev. Orli v kroju so vsake vstopnine prosti. Vabimo vse prijatelje naših vrlih fantov, vse na§e somišljenike k temu velepomembnemu, prvemu velikemu nastopu Orlov na Stajerskem! Udeleženci iz Kranjskega. se pripeljejo z rvlakom, ki odhaja iz" Ljubljane 4.50 zjutraj, udeleženci iz Stajerske z vlakom, ki odhaja iz Maribora 5.45 zjutraj. Oba vlakai imata ob 7.43 zjutraj zvezozvlakom v Savinjsko dolino. Udeleženci torej ne korakajo peŠ iz Celja v Petrovfie, kakor se je pomotoma poro6alo v ,,Straži" in ,,Slovencu", ampaik ostanejo na kolodvoru do savipjskega vlaka, s katerim se odpeljejo v PetrovBe, kjor je na k!olodvoru ob 8. uri zjutraj sprejem. Udeleženci iz SaleŠke in Savipjske ^do-1 lipe pridejo z ivlakoin, ki odtiaja iz Velenja ob 5.44 zjutraj. c St. Jurij ob južni železpici. V nedeljo., dne 20. avgusta prirejeni mladeiiiški shod je nad 300 uIdeležencev-mladeniBev, znova navdušil za mladeniške cilje. MladeniBi so došli iz Dramelj in Ponikve, od Sv. Vida in Sladke gore, iz Šmarij in od Sv. Petra na Medvedovem selu, od Sv. Stelana in iz Slivnice, iz Kalobja in iz Teharja, iz Celja, Vojnika, St. 'Jurja ob Taboru in iz Trbovelj. Pridigar župnik Gomilšek nas je navduševal, kako naj bi postali pravi katoliški možje, znaBajni kristjani ip goreBi apostoli. Shod je vodil župnik GomilŠek. MladepiBi-govorniki so sr8no in pavtluSepo nastopali, Govorili so: Cretpik ,V, (Sv. 7uriJ ob juž.. žel.); V. Golež (Sv, 7urij); 7an. Petovar (Smarje); Miha VenguŠt (Dramlie); Mih'a VoduSek (Dramlje); Anton Sibal (Ponikva); Filej Stef. (Dramlje); Jernej Drofenik (Sv. Peter pa Medvedovem selu); Jan. Hajnšek (Sv. Peter na Medvedovem selu) in Lorber Fr. (Trbovlje). Župnik Gomilšek je konBno razložil, kako nam je mladeniBem treba veB ljubezen do starišev iP domovine, ve6 studa do grdega pijanBevanja in veB Ijubezni do versko-narodnega dela. Vmes so zapeli pevci tri domoljubne pesmi. Pri veeernicah je kaplan Sinko opominjal v pridigi mladeniBe, kako naj bi bili prijatelji Bistega življenja. Bil je to lep dan za naše mladeni8e.,! Od tolikih strani so došli tovariši, kar je bilo za nas SenijjurBane Še posebna Bast, Želimo le, d'a seme, ki ga je ta nepozatbljeni shod posejal v naža srca, obrodi stoteren. sad,. Slovenski fantje na korožko-štajerski rrjeii! Vsi Da 7pHk mladeniški siiod, dne 8. scpt. k S>". Krizu pri Sp. Dra^ogrsdu. Ob 9- urf 87. maša iu pridiga, ob pol 11. velik shod pjd milim nebom. Bornja Radgona. Opozarjaroo že ponovno dekleli Murskega polja in Slov gonc na dekliški shid pri S?. Petr«, dae 8. sept. Go ori g. dr. HohnjfC. Hmelj. Proč z mešetarji. Velilsansko razburjenje med našim ljudstvom ra,di nesre6pe predprodaje hmelja se Se ni Doleglo in «;e tudi ne more, kajti neikbji liberalni meSetarji pod¦žigajo plamen ljudske jeze Bimdalje bolj ostudno in nesramno, Besar niti pri židih ne opazimo. Ker so CeŠki in bavarski kupci pri posvetovanju v Zalcu ctovolili napitnino na predprodani hmelj, se zopet Jio8ejo nekateri meŠetarji okoristiti, ter se pridno vozarijo po vaseh ter prigovarjajo kmetom, naj njim odstopijo del napitnine, 8eS, bom pa govoril za Tebe, da doiuŠ ye8 kakor drugi. Da so samo liberaM meSetarji krivi predprodaje limelja, je gotova stvar, ter njim ne pomaga nikako zavijanje, ampak dejstvo je, da so nesreBne in brezvestne liberalne mešetarske duše oSkodovale letos savinjske hmeljarje za dober milijon kron. Da je ta trditev resniSna, evo dokaz: KJ nam prihajajo veBinoma nemšSine zmožni ljudje, kot zastopniki veletrgovskih HiŠ, fcateri rabijo pri kupciji, tolmaSa. Pred leti se je opravljala služba tolmaBa kot taka v splošno zadovoljnost Ijudstva, a novopeBeni tolmafii posegajo pa že v kupBijo ter dobijo lepo provizijo od 4 do 10 K in veB od meterskega stota; kupljenegiaJ Jfmelja. Prav z lahkoto kupi tak tolma6 od 50 do 100 metersskih stotov hmelja na dan, ter samoumevno ne z žulji na rokah, ampak na jeziku, zasluži lepo švoto od 500 do 1000 K. Ker prihaja leto za letom veB kupcev k nam, zato tudi Število tolma.8ev raste od leta do leta in v zadnjih štirili letih se je poprijela tega obrta cela množica Ijudi, katerim bi po&teno slovepsko ljudstvo z ozirom na njih preteklost ne smelo zaupati glavne gospodarske žile, hmeljs.ke kupBije. Zajinjo polovico avgusta, celi september in oktober se klatijo različpe kapacitete po vaseh okrog, ter lažejo, b&gajo in slepijo ne^edno ljudstvo, da se poštenemu Bloveku mora gabiti v dno duše. lz celega sveta. Kolera. V Trstu se ni prijavil zadnje dni poben nov slucaj kolere, Mesta: Reka, Sušak in Trst so po poroBilih listov sedaj kolere prosta. Edino v Budimpešti je obolelo dvoje oseb dne 28, t. m, pa koleri, Iz Turcije pa prihajajo dan za dnevom slabša pcn roBila. V Carigradu, Monastirjii in drugili turških mestiK, pa tudi na deželi se širi kolera vedno huje. Dan za dnevom zboli za kolero mnogo ljudi. Enako je na Južnom Italijanskem. V mestu Chioggie je v bolnišnici 200 bolnikov, ki so oboleli na koleri. Umrljivost je zelo velika. Prebivalstvo prireja procesije, ki se jihs udeležujejo bogatini in siromaki bosi in odkritih glav,. Ob Adriji gospodari kolera izredno hudo, ker manjka zdravnikov, Oblast je zaprla veB vodovodov, ker je že voda okužena. Poleg tega pa še pritiska huda suša. — NovejSa poroBila pravijo, da }e v Trstu te dni umrl na neki ladiji za kolero nek turški popotnik. Najnovejše. Podpora za nakup živine. V vceraj^nji seji dne 30. avgusta pri namestniištvu se je sklenilo, nasvetovati okrajnim zastopom, da oni vzamejo nakup živine v roke, Denar jim bo narazpolago od nemSke Zadružne zveze v Gradcii s posredovanjem Kmetijske družbe. Le kjer bi okrajni zastopi ne hoteli prevzeti pakupa, bodo to storile naša slovenska in nemška (Gradec) Zadružnazveza. Prijave za nakup pa sprejemajo v vsakem slučaju tudi Zadružne zveze, ki se bodo potem sporazumele z okrajnimi zastopi. Radi davkov. FinanBno deželno ravnateljstvo v Gradcu je dovolilo rok za vplaBanje zemljiškega in hišnorazrednega davka posestnikom tistih ob8in, katere so naznaaiile poškodovanje posestev vsled uim, do 31, decembra 1911, Glede hiSno-najemninskega davka ter_ osebnih davkov se bode ustavila eksekucija samo onim, ki vložijo tozadevne prošnje (koleka proste)..