%tev. 115.
Izhaja vsak delavnik popoldne
IT Ljubljani, sobota, 20. maja 1922.
Leto II.
Urednišho hi HprMnBtvo * Kopitarjevi »tki št«. S — Tetefoe
uredništva št**. 50 — Tetefoe =* apravnistM št«. 328 asa
CENE PO POŠTI:
ea celo leto Din 90'— K pol leta Din 45'—
V upravi stane mesečno Din 7*—
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7'50
Hasšie.
Včeraj je pokrajinska uprava sporočili županu ljubljanskemu dr. Periču, da je notranji minister odobril razpust občinskega sveta ljubljanskega. Z današnjim dnem 3* prevzel županske posle na ljubljanskem Magistratu vladni komisar dr. Bogumil Senekovič.
S tem je vlada zavrgla načelo občinske avtonomije ter jo pokopala. Na mesto °d ljudstva izvoljenega zastopstva bo vodil
upravo mestnega gospodarstva od vlade imenovani komisar. Vlada se bo po svo--jdi organih izgovarjala, da je bila prisiljena, razpustiti občinski svet, ker se morajo •zvesti nove volitve po novem volivnem r«du. Toda s tem, da se bodo vršile nove Molitve, še vlada ni bila upravičena razpustiti občinski svet, odstaviti župana ter njegove posle izročiti vladnemu komisarju. Sedaj bo posle vodil vladni zaupnik, volit-Vc pa bodo čakale do jeseni, kakor namiguje že »Slovenski Narod«.
Razpust se tedaj ni zgodil iz tehtnih tazlogov, marveč iz vidika zgolj strankarsko političnih’ interesov vladnih strank, Predvsem demokratske. Ta razpust je nasilje, proti kateremu bo ljudstvo izreklo Mroj ogorčeni protest. Ljudstvo se ne boji Oovih volitev. Nasprotno! Ljudstvo si želi •tovih volitev, da bo moglo enkrat jasno in Odločno izreči svojo voljo in obsodbo sedanjega režima v naši državi.
Vladne stranke upajo, da se ne bo našla možnost, združiti vse ljubljansko prebivalstvo v enotno fronto proti njim. To opanje utemeljujejo na sporazum, ki so ga sklenili z oficielno socialdemokracijo, ki je vsled tega začela napadati svoje lastne ljudi v obč. svetu. Da je to upanje jalovo, bodo pokazale volitve. Vladne stranke pa hočejo iti še dalje. Hočejo namreč preprečiti zmago koalicije s tem, da vlada ne bo
Eriznala enotne liste strank, vsled česar bo ratkomalo prisodila večino JDS. Toda tudi tu se bo našel lekl Sedanjega režima pred ljudsko jezo ne reši nobeno sfabrici-rano sredstvo ne policijskih ne financijskih MočL Nasilje manjšine se bo zrušilo!
Iz RMkzrlešMSin ps-ialifea.
GOSPODU NAMESTNIKU I. HRIBARJU
V	VEDNOST.
Pred kratkim smo poročali v sploš-hom, kako delajo in kaj nameravajo z nekaterimi našimi najvažnejšimi socialno političnimi institucijami, kakor s posredovalnico za delo, inšpekcijo dela, bolniškimi blagajnami, raznimi zavarovalnicami itd. Ker nam g. Ribnikar, kakor je sicer vedno njegova navada, to pot ni ničesar odgovoril v svojem >Jutru«, smo prisiljeni danes govoriti že nekoliko konkretnejše. To Pot veljajo naše besede tudi Ribnikarje-Vemu šefu, namestniku Hribarju, ki je od-govoren za vso našo upravo, torej tudi za ^ee to, kar uganja v in iz vladne palače ^n g. Ribnikar. Prisiljeni smo apelirati 86 v prvi vrsti na g. Hribarja, kajti ko je nastopil on svojo sedanjo službo, je urbi orbi razglašal, da bo samo >čuvar pralce in zakonov«. To je potrebno tem bolj, Pozneje, ko se bo začel plačevati vsakdo ‘°čno po njegovih zaslugah in soditi nn-tenčno po njegovih delih, ne bo prevelikega krika in vika. To ne velja samo za g. fbbnikarja, ampak tudi za g. Hribarja, saj g. Hribar do danes še ni sporočil, da ^hja & Ribnikar vse to, kar pač uganja, svojo pest, brez vednosti in za hrbtom Riharjevim in da je on, Hribar, v vladni PfllaČi samo še marioneta in dekoracija. Torej po vrsti:
Kdo je zakrivil, da se za delavsko po-8^etWalnico ni plačala malenkostna najem-toliko časa, da ji je hišni gospodar Povedal lokale in da bo poslovala v Ratkem ta najlepša posredovalnica v naši <*Pžavi — na cesti?
w Kdo je kriv, da se pri tem zavodu R®to odišlih uradnikov rednim potom ne £?Polnijo mesta, ampak da skriva gospod •onikar k temu zavodu ljudi — ld bi mo-biti reducirani?
Kdo je dal Ribnikarju pravico samovoljno izpreminjati predlog delavske zbor-“ce za delavske zastopnike v zagrebško jadralno upravo zavarovalnih zavodov? S “^kim namenom se je to izvršilo?
Xdo je dal Ribnikarju prayiop samo-
voljno izpreminjati predlog zveze indu-strijcev za delodajalske zastopnike v centralno upravo zavarovalnic in s kakim namenom?
Kaj ima iskati v tem odboru g. A. Praprotnik, ravnatelj in lastnik Union-banke?
V	kakem stadiju je imenovanje medvojnega socialističnega kupčevalea z mašnimi plašči na čelo korporacije, ki bo upravljala stomilijonsko imetje, lastnino našega delovnega ljudstva?
Kaj je s preiskavo v zavodu, ki uprav-
lja denar, ki se zbira iz doneskov od našega premoga in ki je namenjen tudi za pokojnino rudarjem? Kakšna so bila tozadevna navodila dr. Žerjava in Ribnikarja, zlasti v Lenarčičevem slučaju?
Koga namerava še zreducirati« pri naših socialno političnih zavodih?
Preden nadaljujemo, zahtevamo tako od g. Ribnikarja, kakor tudi od Njega točnih odgovorov.
Gospoda se igro z ognjem, toda obračun, težak, a pravičen je pred durmi.
IMadis mm BsigiHken 1
PoomKUK p® WranslovdhI
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Iz Caribroda na bolgarski meji prihajajo vesti, da je Bolgarija popolnoma zaprla svoje meje in da obmejne straže ne propuščajo niti onih kmetov preko meje, ki imajo na bolgarski strani svoja zemljišča. Potniki, ki se jim je posrečilo priti preko, pripovedujejo, da je v Bolgariji izbruhnila meščanska vojna. V celi deželi vlada velik nered, prava revolucija. Po mnogih krajih so vzeli oblast v roke komunisti in proglasili kmečko-delav-sko republiko. Kralj Boris je zbežal v luko Varno. Drugi potniki pripovedujejo, da so vse te velike izgrede organizirali Vranglovi vojaki, ki jih je bolgarska vlada svoječasno sprejela kot begunce, Ker pa vlada ni dovolila, da bi se na njenem ozemlju organizirali proti Rusiji, so sedaj izzvali krvave nemire. Točnejših vesti še ni. — (Če je to res, potem je imel Lloyd George prav, ko je dejal, da so Wranglovci večja nevar-
nost za tisto državo, v kateri so nastanjeni, ko pa za Rusijo samo. Ur.)
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Ker je začela bolgarska vlada zapirati in razoroževati člane Wranglove armade, ki so se zadnje čase začeli obnašati po celi Bolgariji samovoljno, briskirajoč vse odredbe bolgarskih obasti, je general Wrangel izjavil, da Člani njegove armade niso prišli v Bolgarijo kot navadni ruski begunci, marveč kot oboroženo vojaštvo, kateri značaj bo njegova armada tudi ščitila do skrajnih konsekvenc, magari če pride vsled tega do krvoprelit-ja in do meščanske vojne.— Politični krogi zatrjujejo, da je Wrangcl podal to grozilno izjavo zato, ker ima že dalj časa pripravljeno vse potrebno za puč v Bolgariji in da uživa posebno zaščito belgrajske vlade, kateri je dal na razpolago svoje čete, ki so pripravljene v Jugoslaviji z oboroženim nastopom braniti sedanji nasilni režim.
Zassdanle onrednl^p izorSUssga odbora
rsuhih scDistoo.
Joffslevo porodilo © genovski konferensl.
Moskva, 20. maja. (Izv.) Na seji osrednjega izvršilnega odbora sovjetov 17. t. m. je Joffe poročal o poteku genovske konference, Dejal je, da se je takoj iz početka pokazala razlika med 5 zmagovitimi državami in ostalimi. Zmagovite so predložile gotovo spomenico in začele ukazovati. Proti temu nista protestirale samo Rusija in Nemčija, ampak tudi mala antanta. Čimbolj pa se je razvilo »delo« konference, tem bolj so se pojavljala nasprotstva med zmagovalci. To je bil povod, da je Nemčija podpisala z Rusijo pogodbo, ki se je preje v Berolinu še ni upala, boječ se, da jo bo velika antanta hotela razveljaviti. Pozitivnih vidnih rezultatov konferenca ni rodila, pač pa štejem med moralne rezultate to, da je končnoveljavno pokopala »Zvezo narodov« in da je veliko antanto razkropila. Ne samo, da sla Francija in Anglija med seboj needini, pokazalo se je nasprotstvo
tudi med veliko antanto na eni in malo antanto na drugi strani. Mala antanta se ne da več od velike voditi na konopcu.
Kar se tiče Rusije, je Evropa videla, da ona hoče odkritosrčen mir, Francija pa moli celemu svetu pod nos svojo oboroženo pest. Poljska in Rumunija, ki sta preje bili Rusiji odločno sovražni, sta začeli svojo fronto izpreminjati. Genovska konferenca bi mogla privesti do nove grupacije velesil v Evropi. Seveda bi to ne šlo brez zaplet-ljajev. Mogoče bi bik), da bi moral Lloyd George odstopiti. Rusija se bo vedela prilagoditi novemu položaju, Rusija je varovala na konferenci svojo suvereniteto in ni storila nobenih koncesij na škodo svoje svobode.
Poročilo Joffeja se je sprejelo brez debate. Sklenila se je resolucija, da ima biti pogodba z Nemčijo podlaga za vse druge pogodbe z ostalimi državami.
Jamsivna psgodha za 10 (sini mir.
Genova, 19. maja. Na današnji zaključni seji genovske konference se je predsednik De F a c t a zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje. Šlo je za rešitev enega najvažnejših vprašanj: za povrnitev Rusije v evropsko gospodarsko življenje. Končnoveljavni sporazum se ni dosegel, toda najtežje ovire so se spravile s poti in ako bo haaška konferenca nadaljevala v duhu genovske, uspeh ne bo izostal. Genovska konferenca je položila temelj za novo evropsko politiko miru in sporazuma in si zagotovila hvaležen spomin v zgodovini.
Nato je govoril Rathenau o gospodarskem programu Evrope. Za njim je vstal Č i č e r i n , ki je vložil ugovor proti temu, da Rusija v podkomisiji za delo ni bila zastopana. Podal je pridržke glede člena 6., ki se peča z delom, in grajal, da manjka tudi določb o zaščiti delavstva, posebno brezposelnega. V ostalem ruska delegacija sprejema sklepe gospodarske komisije. — Švicarski^ delegat Motta je opozoril, da ima Švica že davno osemurni delavnik.
Predsednik De Facta je naznanil, da so predlogi gospodarske komisije sprejeti.
Začela se je debata o sklepih politične komisije, tičočih se mirovno-jamstvene pogodbe. Govorili so Lloyd George, italijanski in japonski delegat ter zastopniki nekaterih drugih držav, ki so podati nekaj pridržkov. Končno je De Facta naznanil, da je mirovna garancijska pogodba sprejeta.
Nato je govoril Lloyd George, ki je naglašal, da se mora Rusiji pomagati in ugotovil, da pomen ja garancijska pogodba velik uspeh. Tudi Barthou je z zadovoljstvom ugotovil dober izid konference. Zaključni govor je imel De Facta ob splošnem odobravanju.
Tako se je genovska konferenca končala ob splošnem soglasju, kar ni brez pomena za usodo haaške konference. Na vsak način je bila ta konferenca edina po vojni, ki je vsaj nekaj storila za mir in pomirje-nje duhov. Odprla je pot končnemu sporazumu med narodi.
MINISTRSKA SEJA.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta so bili prečitani razni brzojavi iz Genove in so se dale dr. Ninčiču nove instrukcije v smislu I.loyd Georgejevega predloga. O zunanjem posojilu se je razpravljalo samo na kratko, Po-
gajanja glede najetja vodi sedaj minister 1 rifkovič. Na seji so se dovolili razni krediti, med njimi kredit odboru za prireditev svečanosti ob priliki kraljeve poroke. Vsem osebam, ki se pripeljejo na kraljevo poroko, je dovoljen na železnici četrtinski DOPUSt.
SVital ptralnrssf p HiasiRf
Proces notranjega preobrata v gospodarski politiki ruskih sovjetov, ki ga je Ljenin napovedal pred letom, se čezdalje-bolj kaže. O tem povzemamo iz V. številke »Socialne misli« na kratko sledeče podatke:
12. t, m. se je otvorilo v Moskvi zasedanje osrednjega izvršilnega odbora vseruskih sovjetov. Njegov delovni program in smer reform, katere so mu predložene od raznih komisariatov, predvsem justičnega, poljedelskega in finančnega, je sledeči:
V	glavnem hočejo sovjeti dati več razmaha zasebni podjetnosti. V kmetskem vprašanju je treba podpirati zadružništvo in ga osvoboditi ozkosrčnega birokratične-ga reglementiranja. Za malo obrt velja isto. Za veleindustrijo so si sovjeti zamislili organizacijo, ki je še precej nejasna v svojih obrisih, nekoliko bolj jasna v svojih temeljih, Oni hočejo podeliti za gotove panoge in rajone koncesije družbam in tudi zasebnikom ter jim dati precej individualnega razmaha glede izrabljanja. Država je faktična lastnica, podjetje koncesionirani najemnik, država ima v podjetju svoje zastopstvo, delež na dobičku, oziroma na proizvodih, ki pa jih lahko družba državi odplačuje v gotovem denarju, po gotovi dobi se koncesija ali obnovi ali pa zapade podjetje državi, produkcija mora znašati gotovo vnaprej določeno količino, socialni položaj delavstva pa je zavarovan po državi. Natančno je ta sistem pojasnila nova nemška revija »Der Wiederaufbau«. Nemški podjetniki pravijo, da je riziko velik, vendar pa se bodo tega dela lotili in skušali seveda vanj zanesti še več gospodarskega individualizma.
Vsakomur pade tukaj na misel: ako sovjetska vlada namerava privilegirati inozemske kapitalistične družbe, ali bi ne bilo veliko bolj pametno, da pomore na noge svojim lastnim državljanom in pospeši osnovanje domačih družb in zadrug? Seveda, odkod vzeti kapital, to je tukaj prvo vprašanje. S časom pa bo temu nujno sledila delna vzpostavitev domače kapitalistična podjetnosti.
Ni pa treba ravno misliti, da bi s tem sovjeti nujno morali zatajiti svoj socialni program: socialna orientacija kapitala more ostati in to bi bila tudi tista trajna pridobitev ruske revolucije, ki ji je boljševizem kot čisto svojevrstna oblika komunizma pomogel do uveljavljenja s terorjem, v čemer je sledil točno stopinjam carizma in rnske precej azijatske narave. Ta pridobi-, tev pa ostane in preorientacija sovjetske: gospodarske politike kljub svoji dalekosež-nosti ne pomeni povratka h kapitalizmu zapadne buržuazije. Socialna orientacija' kapitala se izraža tudi v gibanju angleških cehovskih sindikalistov, v prizadevanju po-zadruženja kapitalizma, v podobnih smereh v Nemčiji itd. — vse to pomenja porajanje novega socialno orientiranega družabnega reda, pomenja dobo graditve po razruševa-nju, ker se stara gnjiloba ni dala drugače ozdraviti nego z revolucijo.
Na prvi delovni seji izvršilnega odbora ruskih sovjetov 13. t. m. je komisar za justico, Kurskij, poročal o zakonskem načrtu glede temeljnjih lastninskih pravic, omejenih po socialnih vidikih (čisto kr-ščansko-socialno načelo). Popolne jasnosti' pa sumarično oicielno poročilo ne nuja. Pravi: Zakonski načrt izhaja iz temeljnega načela, da ima samo država pravico na zemljo, in da se more privatnim osebam pripoznati samo pravica na neraonopoHzi-rano lastnino. (Torej je še vedno nekaj take lastnine.) Zemlja, na kateri se je kaj zi-> dalo, se more oddati v najem samo na določeno dobo. Lastniki nepremičnin imajo pravico svoje nepremičnine v najem oddajati, Tudi lastninsko pravo na nepremični-: ne v industriralnih in trgovinskih obratih, predmete domačega uporabljanja, orodja, proizvajalna sredstva in izdelane proizvo-j de se prizna. Nadalje se uredi dedno pravo in sicer se določi točno krog dednih, upravičencev, seveda se bo dedščina obre-] menila s progresivnim davkom. Zakon ure»< ja potem obligacijsko pravo. Tu se predvi-; deva pravo sklepanja pogodb, kupa in prodaje ter blagovnih in bančnih sklepov ter . njih razveljavljanje izključno rednim sod-: nim potom. — V zvezi s tem je zakonski* načrt o prokuraturi in advokaturi. Proku-, ratom se namreč nalaga dolžnost v imenuj države čuvati nad izvrševanjem zakonov,] tako od strani zasebnikov kakor družb ur
gospodarskih institucij, kar sc spričo dosedanjih razmer v Rusiji ne pravi nič drugega nego korenito omejitev samovolje lokalnih sovjetskih faktorjev in nategnjenje državnih uzd. Če se ta preorientacija posreči,, bodo sovjeti Rusiio konsolidirali, ne da bi bilo treba na eni strani žrtvovati načelo socialne orientacije kapitala, na drugi bodo tako reakciji najbolj temeljito izpodkopali tla. Veliko, največ, je pa odvisno od idejne preorientacije stran od brezverstva, s katerim je boljševizem otrovan. Znaki v smeri takega preobrata se tudi že javljajo.
Toliko posnemamo iz naše revije. To potrja misel, ki smo jo o tem procesu nedavno v tem listu izrekli, česar »Slovenski Narod«, ki je na naš članek navezal nekaj opazk, očividno ni razumel. Da smo prav zadeli, o tem nas potrja zelo članek v »Coniere della Sera«, ki je vzbudil občno pozornost. Tam se izvaja, kako tudi Lloyd George pazljivo sledi preorientaciji gospodarske politike sovjetov in kako da je prepričan, da bo vedla ne samo do konsolidacije ruske države, nego da bo tudi bistveno doprinesla k ustvarjenju novega sveta mirnim potom. Reakcija se moti na celi črti.
Nesogiasie radi veiiv-isega reda.
Belgrad, 20. maja. (Izvirno.) Včeraj je imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o Marinkovičevem načrtu vo-livnega zakona. Po kratki debati je ta načrt odklonil kot nesprejemljiv in sklenil, da se o njem sploh več ne razpravlja. Radikalnim ministrom je klub naročil, da store tozadevne korake v ministrskem svetu.
Belgrad, 20. maja. (Izvirno.) Demokratski klub je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o volivnem zakonu, kakor ga je izdelal minister Marinkovič. Seja je bila zelo burna in se je pojavilo več novih predlogov. Ker se ni mogel doseči sporazum, je bila seja odgodena na popoldne in je bil izvoljen ožji odbor, da zadevo prouči. Ta ožji odbor je imel popoldne svojo sejo, ki se je je udeležilo tudi več drugih poslancev. Ker je Davidovič uvidel, da tudi ta odbor ne bo prišel do sporazuma, je sejo odgodil do torka.
(Od Marinkovičevega volivnega reda so si demokrati obetali saj ta uspeh, da pridejo na Slovenskem do 2 mendatov. V okrožjih namreč, ki volijo 6—9 poslancev, dobi po 1—2 mandata tudi ona lista, ki ni dobila količnika. Kjer pa se voli manj poslancev, dobijo vse mandate le stranke, ki so dosegle količnike. Tako bi se demokrati v Srbiji zavarovali pred manjšino, na Slovenskem in Hrvatskem bi pa dobili mandate na račun drugih.)
Dsnainla predborza*
Zagreb, 20. maja. (Izv.) V prostem prometu notirajo: lire 13.90, Trst 14.10, New York (ček) 271—272, dolarji 269, Berlin 93.50—93.75, Pariz 25.10, London 1230, Praga 527, Dunaj 2.81.
Zurich, 20. maja. (Izv.) Berlin 1.75, Holandsko 243, New York 524.25, London 23.33, Pariz 47.55, Italija 26.75, Praga 9.97, Pesta 0.65, Zagreb 1.85, Sofija 3.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525, n. a. k. 0.055.
Dajte tobačnemu delavstva motnost Hmtl!
Spomenka Gostinčarja in Gosaria.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Poslanec Jož. Gostinčar in dr. Gosar sta vložila na upravo državnih monopolov sledečo odločno spomenico:
Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani je že ponovno vložilo na upravo državnih monopolov prošnje za zvišanje prejemkov, toda uprava monopolov na to niti ne odgovori.
Prošnje so utemeljene v vedno rastoči draginji, ob kateri delavstvo tobačne tovarne, ki je danes najslabše plačano delavstvo Ljubljane, na noben način ne more živeti.
Mnogi so se zadolžili, posebno oni, ki imajo skrbeti za svojce. Sedaj pa ne more-
jo plačati dolgov, ker jim siromašne plače niti za najpotrebnejša živila ne zadoščajo.
Ob pomanjkanju in lakoti životarijo dalje in trpe v zavesti, da njih delo državi donaša ogromne milijone, od katerih oni ne dobe toliko, da bi mogli živeti. To so nezdrave razmere, ki jih uprava monopolov ne sme trpeti. Vsled tega prosiva podpisana, da se od tobačnega delavstva ponovno zaprošeni poviški dohodkov v najkrajšem času dovolijo In tudi izplačajo. Sila je res velika, priča ...svati je, da uprava monopolov delavstva tobačnih tvomic in osobito onega v Ljubljani ne bo pognala v dejanja, ki bi ne bila koristna ne delavstvu in ne monopolu in državi.
Prosiva torej brze pomoči!
Pasivna rezistence ZelszaiCariev v fflsri&vra.
Atentat na dslavs&o koaliciisko pravica.
Maribor, 19. maja. (Izv.) Ko je delavstvo južne železnice danes dopoldne prišlo v delavnico, da tamkaj nadaljuje svoje že več dni trajajočo pasivno rezistenco, je našla vrata delavnice zaprta in zastražena. Na vratih pa je bil nabit oglas, podpisan v imenu nadzorovalnega odbora prometnega ministrstva od višjega inšpektorja Koste Nikoliča in od zastopnika obratnega ravnateljstva Ogrinca. V tem oglasu se javlja delavstvu, da je vlada odobrila zahteve delavstva po draginjskih dokladah. Ker pa se delavstvo pred izplačilom teh doklad noče zopet poprijeti dela,' je uprava južne železnice primorana iz gospodarskih razlogov začasno zapreti delavnice. Tudi na vratih drugih obratov, ki so se pridružili pasivni rezistenci, kakor v kurilnici, pri progovni sekciji koroške proge in v materialnem skladišču, so bila vrata zaprta in zastražena ter so bili na njih nabiti oglasi, ki naznanjajo delavcem, da je z ozirom na to, ker je vlada ugodila zahtevam delavstva, ker se pa ono noče povrniti na delo pred izplačanjem zahtevanih draginjskih doklad, bila uprava južne železnice primorana izpreti v poštev prihajajoče delavstvo teh obratov. Delavoljni pa imajo vsak tre-
notek možnost, da se zopet javijo na delo pri svojih predstojnikih. Njihov ponovni sprejem pa je odvisen od odločitve zastopnika obratnega ravnateljstva.
Maribor, 20. maja. (Izv.) Južna železnica bi morala ugoditi delavstvu v mariborskih delavnicah, a ji tega ne dovoli bel-grajska vlada, ki hoče popolnoma streti delavske moči v boju za borni kruh in samoobrambo, Vladni zastopnik je diktiral južni železnici sledeči reverz, ki naj ga uprava predloži delavstvu v podpis: »Podpisani vzamem na znanje, da so me na mojo izrečno prošnjo zopet sprejeli na delo, a samo pod pogojem, da bom brezpogojno vršil vse delo in da me bodo smeli v slučaju zopetne pasivne rezistence z moje strani končnoveljavno odpustiti iz službe. Maribor, datum — podpis.« Reverz je povzročil splošno ogorčenje, ker je nezaslišan atentat na koalicijsko pravico in življenjski obstoj brezpravne delavske raje. — Jutri v nedeljo bo v Mariboru veliko zborovanje celokupnega delavstva in vseh delavskih organizacij. Na tem zborovanju bo vlada videla, kako enodušno je vse delavstvo pripravljeno, braniti svoje pravice in svojo eksistenco.
Patr>otizem srSstee velelkan^e.
Današnji jugoslovanski režim in njegova vlada slonita nedvomno na velekapitalu, kar ni nikaka tajnost, ampak vsakomur očita resnica. Človek bi pričakoval, da bo velekapital vsaj tačas, ko je na vladi, lojalno ravnal nasproti državi vsaj v toliko, v kolikor to zahteva zakon. A jugoslovanski ali pravzaprav srbski velekapital ne premore niti tolike nravne moči. Zgovoren dokaz za to imamo v umazani aferi skopeljske francosko-srbske banke. O tem poroča dunajska >Borsec:
Podružnica skopeljske privilegirane velebanke Franco-Serbe v Solunu se je začasa prepovedi o kupčiji z devizami na debelo pečala z valutnim verižništvom. Oblasti so bile postale pozorne, ker so prihajale na solunski trg vedno velike množine dinarjev. V Skoplje je nato odšel nadzor-
nik Matkovič, ki je po 14 dnevni preiskavi odkril celo verižniško organizacijo. Le-ta je vodila potom šifriranih brzojavk in vtihotapljenih pisem najobsežnejše verižni-ške kupčije z valutami. Kazen je bila izredno mila: 100.000 dinarjev globe in odtegnitev dovoljenja za poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi. — Tako je pri nas pod vlado velekapitala: delavcu se izžame zadnja sraga za državno blagajno, velebanki, ki je ogoljufala državo za ogromne milijone, se pa kazen »Šenka«. Saj globa 100.000 Din v takem slučaju ni nobena kazen.
Za fzpvpvlvitev žaiaz-nlc.
Belgrad, 20. maja. (Izv.) Železniški minister se pogaja preko naših delegatov v reparacijski komisiji v Parizu z nemškimi tvrdkami za zgraditev in opremo 11 kuril-
nic in delavnic, ki bi bile postavljene na glavnih postajah. V njih bi se izvrševala manja popravila. Stale bi približno dva mt* lijona zlatih mark. Dalje se pogaja za nabavo 20 vagonov železniškega materiala v vrednosti 200 do 300 tisoč zlatih mark io za nabavo večjega števila železniških pot* niških voz za normalne in ozkotračne železnice,
la ds&lada žzlesnifiar* lem.
Belgrad, 18. maja. (Izv.) Poslanec Gostinčar je vložil včeraj na ministra sao-bračaja sledeči upit radi dodatkov oni® železničarjem, ki vsled stanovanjskih razmer ne žive skupno z družinami:
V	Zagrebu in drugih krajih se nahaja nekoliko železničarskih poduradnikov, slug in tudi uradnikov, ki vsled stanovanjske bede ne morejo živeti skupno s svojim1 družinami ter so vsled tega primorani vzdrževati dvojno gospodinjstvo. To je pri sedanji draginji vseh življenjskih potrebščin postalo nemogoče.
Mnogi izmed njih so vložili na min1' strstvo saobračaja prošnje za primerne do* datke, katere še niso rešene. Ker je stvaf nujna, si dovoljujem vprašati gospoda mini* stra:
Ali hoCe tozadevne prošnje kmalu d ugodno rešiti ter vsem uslužbencem državnih železnic, ki se nahajajo v tem položaja primerno zvišati dnevnice.
politični dogodki.
+ Vasic in druge afere. Poslanec dr-Hohnjec je na seji zakonodajnega odbora* dne 16. t. m. takole opisal, kako centra* listi preiskujejo sramotne afere: »Pri nas je vse polno afer. Vitezi teh afer pa so se zatekli k svojini strankarjem, in v tiste® hipu so dobili vesoljno odvezo. Pri nas ne drži več načelo, da bodi splošna blaginj® glavni smoter države, marveč blaginja radikalne ali demokratske stranke. Od tod toliko korupcije in nezadovoljstva. Polkovnik Vasic je hotel na Dunaju oškodovati državo za težke milijone, a do danes ne vemo še, kaj se je z njim zgodilo vkljub ponovnim interpelacijam, ki bi morale biti čisto nepotrebne, ker je dolžnost ministrov, da pozovejo krivce na odgovor.^ — Ampak, če so mianistri krivi in sokrivi? To je nekaj čisto drugega ko pa dejanj* navadnega podanika!
_ + Veliki župani. Ob prililo ustvarjanja zakona o splošni upravi smo ugotovili, da je veliki župan odgovoren sam0 ministrskemu svetu, ne pa ljudstvu. Ta veliki gospod — veliki župan je čisto neodgovoren ljudstvu. Postavlja se od zgoraj) ljudstvo nima pri tem nobene besede. Veliki župan vodi upravo v oblasti kakor hoče, odgovarja le ministru. Ljudstvo in njegovi zastopniki nimajo pri tem nobene besede. Niti o oblastni upravi ne bo smela debatirati pokrajinska skupščina. In Če kdo trdi, da je dovolj, če je veliki župan odgovoren ministru, velja prislovica: Belgrad je daleč, Bog pa visoko! — Tako je opisal velike župane dr. Hohnjec v svoje® včerajšnjem govoru. Imel je prav.
TaaeL
52
Roman,
Spisal Bcrnhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar.
Vlaki so švigali gor in dol kakor ponavadi. Neznanski stroji, dinami, sesalkc, ventilatorji so bili v teku ter odmevali v blesteče svetlih strojevnah.
Bilo je mrzlo, in moštvo, ki je prišlo iz ioplega, kot peč vročega tunela, se je zmrzujoč stisnilo skupaj ter planilo, ko se je vlak ustavil, šklepetajoč z zobmi v kantino po čašo tople kave ali groga. Potem so glasno in hrupno poskakali v električne vozove, ki so jih odpeljali v njihove kasarne in hiše.
2e nekaj minut po štirih se je raznesla vest, da se je v tunelu pripetila nesreča. Četrt ure po štirih so zbudili Harrimana; zaspan in skoraj omagujoč od budnosti je prišel v osrednjo pisarno.
Harriman je bil energičen in odločen mož, utrjen na bojiščih dela. Baš danes pa je bil potrt in ubit. Celo noč je prejokal. Kajti zvečer mu je bila dospela brzojavka, da je njegov sin, edinec, vse, kar mu je še bilo oslaio od življenja, podlegel na Kitajskem mrzlici. Težko in strašno je trpel in nazadnje izpil dvojno merico uspavalnega praška, da bi mogel zaspati, še sedaj, ko je telefoniral v tunel, da bi izvedel kaj bolj natančnega, je spal. Nihče ni nič vedel in Harriman je sedel apalično in brezbrižno na stolu ter spal z od-prjimi očmi. Isti čas so zagorele luči v slo in sto delavskih hišah v kolonijah. Glasovi so govorili in šepetali po ulicah; ono preplašeno šepetanje, ki ga slišiš celo v najglobljem spanju. Ženske so drvele skupaj. Iz južne in severne kolonije so se pomikale temne čele žensk >,n mož proli lesketajočim se steklenim streham teras v isrednji pisarni.
Zbrali so se pred hladnim, visokim poslopjem in ko je že narasla velika truma, je ta začela sama od sebe klicali:
»Harriman! Hočemo vedeti, kaj se je zgodilo!«
Prikazal se je pisar z razdražljivo brezbrižnim obrazom.
»še sami ne vemo nič določnega!«
»Izgini, pisar! Ne maramo pisarja! Hočemo Harrimana! — Harriman!!«
Vedno več se jih je nabiralo. Od vseh strani so lezli temni kupi ter se izlivali v množico pred pisarniškim poslopjem.
Harriman se je slednjič prikazal sam, bled, star, truden in zaspan, in tisoč glasov mu je vpilo v vseh jezikih in načinih:
»Kaj se je zgodilo?«
Harriman je namignil, da hoče govoriti, in zavladala je smrtna lišina.
»V južnem rovu se je zgodila pri vrtalnem stroju eksplozija. Več ne vemo.«
Harriman je komaj govoril, jezik se mu je valjal v ustih kakor kovinast kembelj.
Divje rjovenje mu je odgovorilo.
»Lažnik! Slepar! Povedati nam nočeš!«
Harrimanu je udarila kri v obraz in oči so mu od jeze izstopile iz jamic; zavedel se je, holel govorili, toda možgani mu niso delovali. Odšel je ter zaprl vrata za seboj.
V	hipu je zažvižgal kamen skozi zrak ter razbil šipo v pritličju. Videli so, kako je preplašeno zbežal neki pisar.
»Harriman! Harriman!«
Harriman se je spet prikazal na vratih. Umil sr je bil z mrzlo vodo ter poslal nekoliko bolj buden Kakor rak rdeč je bil njegov obraz pod sivobelimi lasmi.
»Kakšna neumnost je to, da razbijale okna?!« je vpil glasno. »Mi ne vemo več, nego sem povedal! Bodite pametni!«
Glasovi so vpili vsekrižem.
»Hočemo vedeti, koliko je mrlvih. Kdo je mrtev? Imena!«
»Babe ste čeda trap!« je jezno vpil Harriman. »Kako naj to že vem!«
In Harriman se je počasi obrnil ter spet stopil s kletvijo med zobmi nazaj v hišo.
»Harriman! Harriman!«
Ženske so udrle za niim.
Namah je začelo padati kamenje. Kajti ljudstvo,' ki se sicer brez misli podvrže vodstvu, si v takit hipih ustvari iz prirojenega pravnega čuta lastne zakone ter jih v hipu vporabi na licu mesla.
Harriman je spet prišel ves besen. A ni rekf besedice.
»Pokaži nam brzojavko!«
Harriman je obstal.
»Brzojavko? Nimam brzojavke. Telefonsko poro^ čilo sem imel.«
»Sem ž njim!«
Harriman ni trenil z očmi.
»Dobro, evo ga!«
Cez minulo se je vrnil z listkom iz telefonskega zvezka v roki ter glasno čilal. Daleč so se slišale besede, ki jih je poudarjal:
»Vrtalni stroj — južni rov — eksplozija pri razstreljevanju — 20 do 30 mrlvih in ranjenih - Hobbyl«
In	Harriman je izročil	listek prvim v bližini	ter
se vrnil v hišo.
Kakor bi trenil, so listek raztrgali no sto koščkov; toliko	od njih	ga je hotelo	obenem čitati. Množica se
je	za	kratek	hip pomirila.	20 do 30 mrtvih je	bila
sicer strašna, toda še ne velika katastrofa. Lahko si spet upal. Saj ni nikjer rečeno, da je moral bas ob delati pri stroju. Najbolj jih pa je pomirjlo to, da 'v bil Hobby sporočil vest telefonično.
In	vendar	ženske niso	šle domov. Čudno!	Po-
lastil se jih je iznova stari nemir, njihove oči sc plamtele, srca bila. Nekaj jih je tiščalo in plašni pogledi so se spogledovali.
Ce Harriman lože — ?
Valovile so k postaji, kamor so prihajali vlaki navzgor, ler čakale tresoč se od mraza zavite v ogr-tače in plahte. Od postaje si lahko pregledal zaseko do tunelskega ustja. Mokri tiri so se blesleli v svetlobi obločnic, dokler se niso zlili v tenke črte. Cisto spodaj sta režali dve sivi luknji. V eni se je prikazala luč, zabliskalo je mrlihavo, sij je brizgnil iz nje in namah si videl slepeče ciklopsko oko vlakovo drveti po proai navzaoc.
+ Osat. Zadnja številka mladoliberal-ne »znanstvene revije« »Njiva« si prizadeva služiti svojim povel.nikom na ta način, da dokazuje opravičenost Aliagičeve smrtne obsodbe. Pravi, da je načelni morilec bolj vreden smrti nego človek, ki ubija v hipni jezi. Kakor da bi bil Aliagič ubijal iz načela in ne za načela. Pa recimo, da ima »Njiva« prav. Potem bi pa bila njena dolžnost, da ožigosa svoje ožje somišljenike, zakaj tako proslavi,ajo političnega ubijalca Prinčipa. A namesto tega list žigosa nas, ker se tej proslavi nismo pridružili. Žalostno dovolj, da se dobi napredna revija, ki zagovarja smrtno kazen, a še žalostnej-še, da tega ne zna izvesti na dostojnejši način nego s sredstvi navadnega strankarskega boja. Na »Jutrovi« »Njivi« uspeva le osat.
3)nevnl dogodki
— Mednarodna ureditev izseljeniškega vprašanja. Na bodoči — tretji — konferenci mednarodnega urada za delo, ki se (po vršila sredi oktobra t. 1. v Ženevi, bo Kot glavna točka na dnevnem redu izseljeniško vprašanje. Urad bo zahteval od vseh zastopanih držav, da mu redno pošiljajo svojo statistiko o izseljevanju.
— Sladkor na račun reparacij. Kakor Poročajo, je naša delegacija v reparacijski komisiji v Parizu ponudila naši vladi, da ji Da račun reparacij preskrbi za uradništvo Nemški sladkor. Sladkor bi se prodajal Sadnikom po nakupni ceni. Takoj bi se »oglo nabaviti 15 tisoč ton sladkorja, a P?tem bi se dobava redno nadaljevala. — Kaj je neki zopet za tem sladkorjem?
— Milijarde pa naga, bosa in glad na armada. Proračun za vojno ministrstvo znaša 5 milijard 260 milijonov kron. Vojaštva je v državi 108.000. V sak vojak stane drža-Vomesecno 4000 kron. Armada pa je bosa, raztrgana in gladna. Kam gre vendar denar?
— Če bo res? Iz Belgrada poročajo, da namerava ministrstvo za socialno politiko zgraditi v bližini Sarajeva Sanatorij za tuberkulozne delavce. — Predno pa bo sedanja vlada ta »namerava zgraditi« izpre-menila v »je zgradila«, bo steklo še precej Save v Donavo.
Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin v medkrajevnem prometu. Po naredbi ministrstva za pošto in brzojav se s 1. junijem t. 1. zvišajo telefonske govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu in sicer: Y PasQ (zračna razdalja do 100 km) na 5 Din, v II. pasu (zračna razdalja čez 100 do 200 km na 6 Din, v III. pasu (zračna raz-dalja čez 200 do 400 km) na 12 Din, v IV. pasu (zračna črta čez 400 km) na 15 Din.
— Nevihta, ki je odnesla demokrate. Torkovo »Jutro« je priobčilo vest o »vremenski katastrofi« v Rogaški Slatini, o »Utrganem oblaku« in pa, da je toča uničila vse poljske pridelke. V današnjem »Jutru« Pa dementira dopisnik iz Rogaške Slatine Vse te pretirane vesti, ugotavljajoč, da ni v Rogaški Slatini ničesar znano o »vremenski katastrofi«, o »utrganem oblaku«, Najmanj pa o kaki »toči«. Pač pa je precej deževalo v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne, vsled česar je odpadel napovedani — demokratski shod. — Vsak vzrok je dober! Pod »utrganimi oblaki« je res težko zborovati, v navadnem dežju bi pa za demokrate že šlo, saj gredo »ravno pod eno žarelo«,
— Centralizacija »bogenlamp«. Sarajevska »Pravda« piše: »Pred nedavnim Časom smo zabeležili po Sarajevem razširjeno vest, da so odnesli električne »bogen-tampe«:, ki so last mestne občine, v^Bel-6rad. Zahtevali smo tedaj, naj vladni komisar sarajevske občine pojasni celo zadevo. On pa je gluh in molči.« Torej že >bogenlampe« so centralizirane. Mislimo, H8 ne bodo gorele, ker bo imel centralizem preslab električni tok.
— Slaba letina švicarskih bank. Kakor je razvidno iz poročil, so nastopili za “Vicarske banke vsled pojemanja kupčij in Padanja draginje slabi časi. Mnogo manjših bank je faliralo, velike pa so se morale Zadovoljiti z znatno zmanjšanim zaslužkom, "ilančne vsote osmih največjih bank za jato 1921 znašajo skupaj 4445 milijonov Jankov proti 4766 milijonom prejšnjega leta; Se bolj so upadle prometne vsote, dolgovi pri bankah so se znižali od 2235 bilijonov frankov na 1987 milijonov; od toga je bilo odpisanih 18.5 milijonov. Tudi Ju se vidi: čim bolj se urejujejo v kaki deželi gospodarske razmere in čim bolje 6e godi splošnosti, tem višje so bankam postavljene jasli.
.	— Požar v rimski bolnišnici. V bol-
fl)Šnici Sv. Duha v Rimu je 18. t. m. izbruh-tol silen požar, ki je pokopal pod razvali-ami cele bolniške sobane, predno so mo o f®šiti bolnike. Dosedaj so izkopali na pogorišču 30 zogljenenih trupel bolnikov.
j. — Padanje draginje na Angleškem. "Joseca aprila so se cene življenskih po-frobščin znova znižale za 1%. Na splošno 80 cene še za 81% više nego pred vojno. ,	— Preklinjevan e bo odpravljeno, žal,
a ne pri nas, ampak v Veroni, kjer liudie
preklinjajo neki huje kakor pogani. Da se grdo preklinjevanje zatre, se je ustanovil v zgoraj imenovanem laškem mestu poseben odbor, h kateremu so se priglasili zastopniki vseh političnih, znanstvenih, obrtnih, vojaških, šolskih in delavskih organizacij. Odbor je že objavil protest, ki so ga podpisali poslanci, senatorji, generali, prefekti, nadškofje, rabini, profesorji, časni-karjiitd. — Da se je pri Slovencih zadnja leta preklinjevanje silno razširilo, je le pre-žalostna resnica in je želeti, da bi se ta tako grda in ostudna napaka zatrla tudi v našem narodu,
— Požar v Bosni. Sarajevo, 18. maja. (Izv.) Včeraj popoldne je izbruhnil velik požar v tvornici pohištva Utazoni in Ven-toni. Požar je divjal tri ure. Škode je več milijonov kron. Vsled požara je morala tvornica ustaviti obratovanje za več tednov.
£jub!janski dogodki.
lj Izredna in zadnja seja razpuščenega obč. sveta se bo vršila v torek, dne 23. majnika 1922 ob enajstih dopoldne v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanilo predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje, III. Razprava v smislu § 87 al. 2 občinskega reda glede razpusta občinskega sveta.
lj Stavbeno gibane v Ljubljani lepo napreduje. Poleg mnogih malih hišic na periferiji mesta se zgrade tudi večje stavbe. Pred vsem je omeniti že skoro dokončano stavbo Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti. Na Miklošičeiv cesti na voglu gradi posloje Vzajemna posojilni-| ca. Nasproti med Zadružno gospodarsko banko in Bambergovo tiskarno nameravata sezidati tronadstropno hišo gg. Kregar in dr. Pogačnik. Dalje višje na Miklošičevi cesti nasproti justične palače bo gradila palačo bolniška blaga na. V Dalmatinovi ulici poleg Št ruki, a se namerava zgraditi stanovanjska hiša Mestne hranilnice. — Na vogalu Pražakove in Kolodvorske ulice se bo začela graditi velikanska palača južne železnice, v kateri bodo nastanjeni: restavracija, kavarna, kinematograf, vinske kleti, pisarne ter veliko stanovanj. Poslopje obeta biti zelo impozantno. Preddela so se že pričela. — V podaljšani Pražakovi ulici onstran Dunajske ceste vštric Gospodarske Zveze zgradi tvrdka Tonnies na svojem svetu lepo trinadstropno hišo. V Kolizejski ulici bo zgradil trgovec Stupica krasno vilo. — V tej sezoni bo Ljbul,ana dobila nekaj novih lepih in velikih poslopij.
lj Pasivna rezistenca železničarjev tudi v Ljubljani. Tudi v ljubljanskih delavnicah južne železnice se je včeraj dopoldne začela popolna pasivna rezistenca vsega osobja solidarno. Včeraj je že občutno začelo primanjkovati strojev za vlake. Danes bo to pomanjkanje še bolj občutno. Če se železničarjem zagotovi, da dobe v določenem roku izplačane baje že dovoljene doklade, bo pasivna rezistenca takoj prenehala.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 24. maja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije na Sv. Petra cesti št. 12, pritličje, desno.
lj Carinska cvetka. Ljubljanski trgovec Š. je dobil od inozemske tvrdke vzorce za čokolado. Ti vzorci pa niso vsebovali čokolade, marveč samo lesene ploščice, da trgovec ve, kakšna je oblika čokoladnih zavitkov. Na carini pa so sveto zacarinili les za čokolado in trgovec je moral plačati za par kil lesa 62 Din uvozne carine. Ali ni lepo pri nas?
lj Potovanje v Belgrad povodom ven-čanja Nj. Veličanstva našega kralja je vezano na posebne legitimacije, katere se bo izdajalo in sicer za osebe, ki stanujejo v Ljubljani, na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v predsedstveni pisarni. — Tako nam poroča policijsko ravnateljstvo.
lj Podporno društvo jugoslov. akademikov v Ljubljani. Na izrednem občnem zboru PDJA dne 17. maja 1922 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Jeršič Mirko, iur., podpredsednik Zorič Kreši-mir, theol., I. tajnik: Stanovnik Aleš, iur., II. tajnik: Radšel France, med., blagajnik: Birk Franc, teh,, nač. menze: Grafenauer Zdravko, teh., nač. boln. blagajne: Hočevar Mirko, iur., načelnik doma: Bednarik Rado, fil., odbornik brez mandata: Premru Vlado, med.
lj Sin se pogreša. Od 13, t. m, dalje se pogreša 15 letni Ivan Vrtačnik, rojen v Bizoviku, občina Hrušica pri Ljubljani. — Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi materi Frančiški Jesih v Ljubljani, Karlovška cesta št. 7.
.Kaša društva.
d Pevski odsek pri D. M. v Polju priredi v nedeljo dne 21. maja 1922 v Ljudskem domu pri D. M. v Polju koncert moškega in mešanega zbora. Pričetek ob
4. uri. Vspored, 1. Nagovor. 2. Dr. Kimovec Geslo pevske zveze, 3. St. Premrl: Napitnica. 4. P. H, Sattner: Opomin k petju, 5. Nazaj v planinski raj. 6. J. Aljaž: Večer. 7. Dr. Ipavec: Milada. 8. Adamič: Večer. Odmor. Narodne: 9, Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož, 10. Oj Doberdob. 11, A. Andjel: Dragi je daleko. 12. Pavčič: Adijo pa zdrava ostani. 13. Hubad: Škrjanček poje žvrgoli. 14. Dev: Pojdem v rute, 15. Glej čez jezero. 16. Kimovec: Dekliška, 17. Teče vodica, 18. Marko skače. — Cene običajne. Ker je čisti dobiček namenjen v kulturne svrhe, zato vsi prijatelji petja najvljudneje vableni. — Odbor.
d Poselska zveza ima predavanje jutri v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Rokodelskem domu Komenskega ulica. Služkinje, udeležite se vse, je važno.
d Šišensko prosvetno društvo priredi v ponedeljek 22. maja ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu gostilne Reinighaus poučno predavnje z lepimi barvanimi skiop-tičnimi slikami. Vstopnina za ljudskošolsko mladino 2 K, za vse druge pa 4 K. — K obilni udeležbi prijatelji društva vabljeni.
Espliiii.
Koroška Bela, Z velikim zunanjim sijajem hočejo Javorniški Sokoli razviti 28. maja društveni prapor. V šoli se spišejo šopi vabil, da se pošljejo buržujem po vsem Gorenjskem in jih ta dan zbobnajo na Koroško Belo. Vse priprave vodi učiteljstvo z nadučiteljem na čelu. Spomnim naj le kako je bilo 20. aprila v Javcrniškem Rovtu! — Čudno vlogo pa igrajo pri tej sokolski slavnosti naši komunisti! Na plakatih čitamo, da sodeluje njihova godba in komunistični pevski zbor »Sava«. Kje so vendar njihova načela, ko vedno povdarjajo svoje razredno stališče in gredo roko v roki s kapitalisti? Ali niso kapitalisti razni kumi in kumice, ki bodo nastopali pri tej slavnosti, kateri so prišli do denarja po delavstvu, ki je stradalo in strada še danes? Kakšno stališče k tej vzajemnosti bi zavzeli Ljenin, čičerin in drugi, če bi bivali med nami? Vzeli bi bič v roke, če niso prav taki kot naši komunisti. Sodba za trezno misleče pa je, da je nasprotstvo komunistov in soc. demokratcrvr večje do vere in Cerkve, kakor pa do buržuazije. Prav ta dan, 28. maja, bodo tudi nastopili na Jesenicah vsi katoliški telovadni odseki jeseniškega okrožja in želi uspehe za tiho delovanje v zimskem času v tehničnem in izobraževalnem oziru. Vršila se bo namreč okiožna tekma jeseniškega orlovskega okrožja. — Počastili bomo ta dan tudi vvestfalske slovenske delavce, ki bodo prihiteli pogledat svojo milo domačijo in si 28. maja ogledali Jesenice. Pustimo zato Sokolom rajanje in ples 28. maja in hitimo na Jesenice pozdravit stanovske to-variše-delavce iz Westfalskega in gledat okrožno tekmo!
Litija. Spomenica, ki jo je SZTD vložila na ravnateljstvo predilnice za zboljšanje plač predilniškemu delavstvu, je bila danes predana inšpekciji dela v nadaljno ravnanje, ker ravnateljstvo ni odgovorilo do danega roka. 0 dnevu pogajanj obvestimo pravočasno. — Tajništvo SZTD.
Litija. Včeraj popoldne ob 4. uri se je vršil strokovni shod predilničarjev .Ganjenih v SZTD. Poročal je na shodu tov. Cvikelj od centrale. Udeležba je bila precejšnja tudi od nasprotnikov. Od shoda bi se dalo marsikaj poročati, pa bomo še zaenkrat pustili. V glavnem bodi povdarjeno: Nasprotniki so že en dan poprej govorili, češ da bodo zopet plesali. Vendar se jim to ni posrečilo. Govornik jih je pozival, naj se oglasijo k besedi, naj ugovarjajo, da bo odgovarjal samo na stvarne ugovore. Tako niso mogli ugovarjati, ker je bil shod strogo strokoven. Na takšne seveda narodni socialisti niso vajeni. Na naših strokovnih shodih ni zabavljanja, temveč strokovni pouk. Našo organizacijo naj dičijo člani, zavedni, odločni, pošteni, poštenega človeškega obnašanja in ne surovine. Zabavljanja, kletvice itd. prepuščamo nasprotnikom. Shod je lepo uspel. H koncu je bilo malo prerekanja, slišal se je iz vrst nasprotnikov krepak primojduš. Vendar tudi ta ni pomagal.
Iz trboveBIsklh s^lriev.
Mezdno gibanje trboveljskih rudarjev. Iz Trbovelj: V nedeljo, 14. t. m. je sklicala »Neodvisna« javen shod, da sporoči delavstvu odgovor Trb, prem. družbe ter rudarskega glavarstva. Odgovor družbe se glasi med drugim: »Kar se tiče zahtev, vljudno sporočamo, da državne železnice še niso pripoznale povišanja cen, kar je nujno potrebno za povišanje delavskih mezd, ki so se dovolile koncem januarja t. 1. Tako dolgo, dokler to vprašanje ni rešeno, nam je — žal — nemogoče, pogajati se radi ponovnega povišanja delavskih prejemkov.« — Torej družba ne more, bolje rečeo: noče stopiti v pogajanja, dokler ji državne železnice ne plačajo dolga in zahteva, da naj delavci prisilijo upravo državnih železnic, da plača družbi dolgove. — Mi smo drugega mnenja. Ako kak posestnik ne more ali noče plačati svojega dolga, ga njegov upnik toži ali rubi — isto naj naredi trbov. premogokopna družba z državnimi železnicami. Svojim delavcem naj pa da, kar jim gre! Sicer pa tudi mi razumemo, zakaj »Trboveljski« gre. — Ona pač dobro ve, da, čimdalje se pogajanja zavlečejo, ima tem več dobička, plačujoč delavstvo po stari pogodbi in tarifi. — Na shodu se je prebrala resolucija, ki zahteva, da naj se takoj prično pogajanja. Ob enem pa naj se skliče komisija, da pregleda varnostne naprave pri rudniku, stanovanja itd. Odposlali so jo na vlado. O uspehu resolucije bomo pravočasno poročali.
id
a
rt
-O
3
fcO
>
O
55
03
a
1 •» Q> a> H »H
-j —
cs
-bd
s -g .S, .3 •o rS
3
~ •§ 5
o
—D
A •» D H
m
m
S
ifigS
'Si
•m
oa
r«a
Im
**A
Ali ste ie pridobili vsaj po enega novega naročnika?
NOVI ČAS je odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelovanja! »NOVI ČAS« je glasilo krščanskega delovnega ljudstva in Vaš listi
Delujte neumorno,
da se razširi in da se jjo njem razširijo idcie krščanskega socializma v vsako kočo I
Tovariši!
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali ste že naročili dnevnik
Novi čas ?
Pomnite I
List krščanskega delovnega liudstva
NOVI ČAS?
Mesnega oddelka gospodarske zveze* v Ljubljani
je pravkar dozorela.
Izdelek je prvovrstnega okusa. Razprodaja počenši s 15. majem
kg po Din. 64'--.
V poštnih zavitkih od 5 kg dalje.
Uradnik, delavec
m
kmet
kopi vse svoje potrebščine najcenejše pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
:
s
Jlli pa si član našega I. delavskega konzumn. društva in kupuješ tudi vse v prodajalnah te zadruge?
Popolna organizacija konzumentov je edino zmožna, da ščasoma zajezi tok naraščajoče draginje. Kadar bo konzument ne le trgovec za se, ampak tudi lastni proizvajalec, takrat ne bo več draginje, kajti vse bo dobival po lastnih cenah. Ciani, ali ste že doplačali od 30 kron na 100 kron zvišani delež. Ali veste, da zadruga sprejema od člana hranilne vloge in jih obrestuje po 5%-Ali Vam je znano, da dobe člani od vsega nakupljenega, takoj plačanega in v nakupno knjižico zabeleženega blaga 3°/0 popust? Vse dobre gospodinje so članice
I. deMep bran. društva i Ljubljani
■......... =	ki	ima	37	prodajalen širom Slovenije. =============
Vozniki! Pozor!
Po 10 do 30 kron se vam plača za vo i smeti, šute, pepela, gramoza ali druzoga mateiijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log št. 15.
Oglasite in dogovorite se ravnotam v pisarni.
F. tSRUHAT Ljubljana
po konkurenta) ceni.
Mestni trg 25. I.
Arhitekt in mestni stavbenik
s VILJEM TREO :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 iTelef. iuter. št. 103. Ustanov, leta 1850.
Se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Kdor uporablja
MILO
ta štedi perUo in novec.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
«r 3°lo *w«
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubliani je naj večja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad >00 milijonov kron vlo« in nad 1,100.008 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteUe in v tekočem računu.
d. d. o LJUBLJANI
iromefnl zanosi m pneiog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehaslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v II
Za pleskarska in ličarska dela
se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
oso* Ione Malgaj osat
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
Mesnega oddelka ,Gospodarske zveze* v Ljubljani
V ploščah po 11 kg.
Dnevna 9 odukcila 2000 kg.
Plošia ledu Din. 13'--
Večjim naročnikom dostavljamo led vsako jutro na dom.
jugoslovanske ‘Union - banka
preje Mariborska eskomptna banka
ustanovimo i. \m
•Beograd, gornja Radgona, Kranj, Sjubljana, Maribor, Murska Sobota, ‘Velikovec expo}itura o dkotjiloki
Akcijski kapital #30.000.000 ftederve 9i 16,000.000
J$vršuje vse bančne posle najkulantneje.
eawn«iii
Oblačflnica m Simetrijo r.z.zo.z. o Ljubliani
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail.	Zgolj prvovrstni češki in angleSki izdelki.
Skladišče o „§lres?]i“, Llnsjarjeoa ulica i, pr a? nadstropje. Prodajalna na drobno o SSrltarieoi ulici št. 5. ~m
Upoštevajte pri nakupih!	Po ružttlca o Sosrboru (Bačka), Hleksandraoa ulica St. II.	Upoštevajte pri nakupih!
r
Zadružna Gospodarska banka d. d.
II
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(aaCasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon	St.	21.
PodruZnlce: DJAKOVO, MARIBOR, SARA1EV0, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Interesna skupnost a; Sveopdo Zanatlljsko banko d. d. v Zagrebu In njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezerva skupno z afllljacljaml faz K 50,000.000«-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi Pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.