Poštnina plačana v gotovini. Štev. 8.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik n.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Pred volitvami v zagrebško Delavsko zbornico.
»Hrvatski Radnik«, glasilo Mačkove delavske organizacije, piše z dne 15. februarja, št. 37:
Kakor dnevno časopisje sporoča, poučeno iz zanesljivih virov, stojimo pred volitvami v zagrebško Delavsko zbornico, katere se imajo izvesti že v tej pomladi.
Skrajni čas je zares, da se te volitve izpeljejo.
S svobodnimi volitvami bo vendarle napravljen konec zborničnemu birokratizmu, ker s tem bodo hrvatski delavci dobili v roke upravo ustanove, katere je prva dolžnost, da se briga za zaščito delavskih interesov. To doslej ni bilo v navadi, ker je Delavska zbornica služila za zaščito interesov posameznikov, kateri so s pomočjo ogromnih plač sebi zajamčili — pod zaščito raznih Uzunovičevih in Jevtičevih režimov — udobno življenje, zanemarjajoč pri tem delavske interese, v prvi vrsti interese hrvatskih delavcev.
Kako marksistične organizacije podpirajo delavstvo!
»Hrvatski radnik«, glasilo Hrvatskega radničkega saveza (Mačkov) prinaša v 4. svoji številki z dne 15. februarja poročilo o stavki v splitskih cementarnah, katero smo že mi v zadnji številki omenili. Med drugim pravi:
»... Ker stavka že dolgo časa traja in se je delodajalec izkazal, kot nepopustljiv, je bila zaprošena za denarno pomoč splitska delavska zbornica v tej veliki borbi delavstva proti premočnemu tujemu kapitalizmu. Splitska delavska zbornica se nahaja v rokah URS (marksistična del. organizacija op. ur.). Radi tega se je sestal upravni odbor na posebni seji, da razpravlja o vprašanju pomoči v tej veliki delavski borbi. Na splošno iznenadenje je URS-ovski odbor splitske delavske zbornice odbil pomoč stavkajočim tovarišem. Tako je dalmatinski URS pokazal svoje pravo lice. V tej veliki borbi med izrabljanim delavstvom in mogočnim tujim kapitalizmom, se je URS odločil proti delavstvu za mogočni tuji kapitalizem ...« Ne potrebuje nobenega dodatka!
Velika avtobusna
nesreča.
V severni Grčiji v Tesaliji pri Volosu je padel radi polžke ceste avtobus v 50 m globok jarek. Štiri osebe so se ubile na mestu, 15 potnikov je bilo težko ranjenih in s ood teh nekateri že podlegli poškodbam, zopet drugi se borijo s smrtjo. Samo pet oseb je v tej veliki nesreči ostalo pri življenju.
Plaz zasul 20 hiš — 48 mrtvih.
Iz Japonske prestolice iz Toki ja javljajo, da se je zgodila v bližini mesta Mario-ka 16. februarja strašna nesreča vsled sneženega plaza. Z 2000 m visoke Ivate gore se je sprožil plaz in je zgrmel v globočino. Plaz je potegnil seboj 20 hiš, ki so stale ob vznožju gore. Po prvih poročilih je zahtevala grozna nesreča 48 smrtnih žrtev. Ker je pa plaz zdrčal preko mesta, na katerem je stala vaška šola, bo najbrž število smrtno pnoesrečenih mnogo višje.
Doslej nafvečfl gledališki požar.
Pred dnevi smo čitali, da je preteklo 50 let, odkar je pogorelo ljubljansko gledališče. Starejšim je tudi še v spominu požarna nesreča, ki je zadela dunajsko gledališče in je tedaj zgorelo 450 oseb. v Te dni je presenetila svetovno javnost žalostna vest iz mandžurske luke Antung, kjer je zgorelo leseno kinogledališče in je zgubilo v plamenih življenje 800 ljudi.
V tem kinu je izbruhnil ogenj vsled prevrnenja sveče v garderobi za igralce. Ker je bil kino lesen, se je ogenj širil z neugnano naglico in je v očigled nesreči 1500 gledalcev zgubilo pamet in so v gnečah zadelali vse izhode. Večina gledalcev na galerijah je zgorela. Gasilci niso bili *os požaru radi splošne zmede in je moralo priti na pomoč vojaštvo, ki je napravilo toliko reda, da so se lahko lotili ga*
Za prcarcdlfev našega socilalnega zavarovanja
Socljallstlčnl gospodi se mehki stolčki tresejo.
Minister za socijalno politiko dr. Dragi-ša Cvetkovič je v nedeljo govoril na delavskem zborovanju v Subotici. Govoril je o najbolj perečih vprašanjih našega delavskega stanu ter opozarjal na delo sedanje vlade, ki se trudi, da tudi delavcem pomaga do pravičnega in boljšega kruha. Med drugim je izjavil, da ne more vlada dopustiti, da bi bil delavec po trudapol-nem delovnem življenju enostavno pognan na cesto. Ce danes pozivajo, delavce hujskači, naj se organizirajo v mednarodnih marksističnih organizacijah, je treba takim agitatorjem odgovoriti: Prava delavska politika je tista, ki skrbi predvsem za delavstvo, ne pa za njegove generale. Vidimo pa pri marksistih, da so si znali voditelji zagotoviti lepo življenje in sila donosne plače pri raznih socijalnih zavodih, za delavce, katerim so bili ti zavodi na-
menjeni, pa ni skoraj ničesar ostalo. Delavcem se odtrgujejo ogromni zneski za vzdrževanje socijalnih ustanov, kakor so to okrožni uradi, Delavske zbornice itd., denar se pa uporablja za gradnjo velikih palač in dragih sanatorijev. Samo 120 postelj sanatorija Klenovnika je stalo 20 milijonov dinarjev. S tem denarjem bi se dala zgraditi velika bolnica, v kateri bi bilo res prostora za delavce, ne pa za pro-težirane bolnike. Socijalistični delavski voditelji so napravili iz uprave teh zavodov blazno birokracijo, ki nima z delavstvom nobene zveze več ter misli, da so ti zavodi ustvarjeni samo za njo, ne pa za delavce. Temu namerava sedanja vlada napraviti kraj ter ustvariti iz delavskih ustanov res zavode, ki bodo namenjeni v prvi vrsti delavstvu, ne pa udobnosti njegovih samozvanih marksističnih vodite-teljev.
Novi banovinski proračun.
V ponedeljek se je začelo v Ljubljani zasedanje banovinskega sveta, ki bo razpravljal o novem proračunu naše banovine za leto 1937/38. Pri otvoritvi je podal ban dr. Natlačen obširno poročilo o gospodarskem položaju Slovenije. Novi proračun predvideva 119,990.000 Din izdatkov. Je za 22,400.000 Din višji od prejšnjega. Povišek, ki je v procentih izražen 23%, je nastal zaradi tega, ker je banovina morala prevzeti skrb za ljudsko šolstvo, za katerega so dosedaj skrbele občine. Edino v avtonomnih mestih skrbijo občinske uprave še nadalje za ljudske šole. Zaradi te velike nove obremenitve je morala banovina v svrho kritja proračuna dvigniti
doklado na indirektne davke za 35%. Pre-bivalstvopa tega poviška niti ne bo čutilo, ker se bodo za isti procent pač znižale občinske doklade, saj občine ne bodo rabile več tolikih dohodkov, ker so rešene najhujše obremenitve — skrbi za ljudske šole. Izdatki novega proračuna se delijo: splošni oddelek 6.27 milijonov Din, upravni oddelek 1.2 milijona, kmetijstvo 8.92, šolstvo 22.12, tehnični oddelek 39.06, so-cijalna politika 12.27, finančni oddelek 13.93, trgovina, obrt, industrija, tujski promet 2.46 milijonov Din. Dohodki so predvideni sledeči: Doklade (95%) 60.4, dohodek od pavšalne pridobnine 13, banske doklade na alkoholne pijače 27.8 in banovinske takse 15.6 milijonov Din.
Na pravi poli.
»Delavec«, glasilo marksističnih strokovnih organizacij, združenih v »Strokovni komisiji za Slovenijo«, je nagrmadil v svoji drugi številki v uvodnem članku več izpadov proti »Zvezi združenih delavcev«. Trdi, da je podjetniška organizacija, da ne razumemo poslanstva delavskih zaupnikov, pri tem pa pokroviteljsko potreplja plavo organizacijo, ki da je nehala biti podjetniška. Tako marksisti v isti sapi, ko drugim očitajo laži, sami lažejo o drugih.
Očitek, da je ZZD podjetniška organizacija, hvaležno odklanjamo. Podjetniške organizacije so take organizacije, ki jih ustanavljajo podjetniki, da z njimi razbijajo med uslužbenci njihovo delavsko stanovsko zavest in da skačejo v hrbet že obstoječim strokovnim organizacijam. Podjetniške organizacije nimajo namena koristiti delavstvu, temveč mu le škoditi in rahljati njegove vrste. ZZD je daleč od tega. Ona je nastala vsled popolnoma drugih razlogov, ki jih marksisti seveda nočejo povedati, ker so jim bolj neljubi kot pa primer, da bi ZZD ustanovili res podjetniki. ZZD je nastala, da zbere okrog sebe vse one tisoče, ki so bili neorganizirani, da zbudi v njih smisel za strokovno organizacijo in smisel za delavske pravice. Nastala je, da zopet dvigne med delavstvom neomadeževano krščansko socialno zastavo, pod kakršno se je nekdaj delavstvo zbiralo okrog dr. Kreka in ostalih delavskih voditeljev. Nastala je, da bije boj ne le s podjetniki, oziroma kapitalizmom in fašizmom, temveč da opozori delavstvo, da je njegov sovražnik tudi na levici in da bije boj torej tudi z marksizmom, ki zavaja delavstvo v nestvarnost, ko mu postavlja cilje, ki so nemogoči in nedosegljivi, kar mu pravkar nazorno dokazuje komunistična Rusija. Nastali smo, da povedemo delavstvo v boj za prave cilje, za preureditev gospodarstva, da delavec v njem ne bo hlapec, temveč sood-ločujoč činitelj.
Mi smo le v toliko politična organizaci-
silci gašenja sosednih hiš, od katerih je zgorelo 50 najbližjih. Pri gašenju in reševanju je smrtno ponesrečilo več gasilcev in vojakov.
ja, v kolikor se borimo za dobro socialno politične zakonodaje. Ta more koristiti prav mnogo delavstvu, s tem da ga zavaruje zoper bolezen in nezgode, da ga varuje pri delu in da ščiti njegove delovne pogoje. Mi hočemo dobro delavsko zakonodajo, hočemo pa tudi njeno izvajanje. Zato smo za to, da se delavstvo strokovno organizira in voli v obratih delavske zaupnike, ki naj urejajo s podjetjem razmere v tovarni, nastopajo kot zaščitniki delavstva in zahtevajo, da se vedno izvaja delavska zakonodaja, ne pa, da se prezira in krši. Delavski zaupniki naj ne bodo po našem naziranju graditelji razrednega boja in sovraštva, temveč možje iz delavstva, ki jih bo življenje usposobilo za bodoče sodelovanje delavstva pri vodstvu in soupravi podjetij. Mi hočemo zavedne delavske zaupnike, ne pa navadne agitatorje, ki hočejo le izvedbo marksističnih utopij, nad katerimi pa prevzamejo v času odločitve vodstvo — čifuti, kot se dogaja po svetu. Mi vemo, da je naloga delavskih zaupnikov skrajno težka, ker mora vsak zaupnik računati v sedanjih razmerah na to, da ga bo vrgel delodajalec ob prvi priliki na cesto. Zato pa tudi poudarjanj da bo treba z zakonom urediti zaščito delavskih zaupnikov, ki je zakon o zaščiti delavstva ni dal. Zaradi vsega tega smo in moramo biti tudi politična organizacija, ker imamo tudi politične zahteve za delavstvo. Nismo pa strankarska organizacija, to je, da bi bili odvisni ah podrejeni kaki določeni stranki, kot je to v navadi pri marksistih, pri katerih je strokovna organizacija in stranka — eno. Mi pa ne delamo za nobeno stranko, delamo samo za delavstvo, od strank pa želimo, da izvedejo naše zahteve. Kolikor bolj kdo razumeva naše zahteve, toliko bližji nam je! Vsako misel o enotni stranki z marksisti seveda najodločneje odklanjamo, kakor odklanjamo vsako razredno stališče. Vemo, da smo vsled tega marksistom trn v peti.
To nas ne žalosti. Zavedamo se, da bi bili na napačni poti, če bi nas marksisti hvalili. Ker nas ne hvalijo, kot hvalijo bele in plave zaveznike, čutimo, da smo na pravi poti. To je tudi znamenje našemu delavstvu in kažipot, kje so njegova prava načela in kje niso.
Oredba o minimalnih mezdah.
Veliko in važno socijalno delo sedanje vlade
Dne 12. t. m. je bila v Belgradu podpisana uredba o minimalnih mezdah, o obveznem in neobveznem razsodišču ter o sklepanju kolektivnih pogodb. S to uredbo je izpopolnjena naša socijalna zakonodaja z novim važnim členom, ki bo imel za nadaljni razvoj našega gospodarstva z ozirom na izboljšanje socijalnih razmer dalekosežne posledice. Ureditev vprašanja minimalnih mezd so terjale pri nas nevzdržne socijalne in gospodarske razmere, saj so živele cele pokrajine zaradi skrajno nizkih mezd v največji bedi. Saj vidimo, da je
izmed 651.649 zavarovanih delavcev imelo 330.452 mezdo 20 Din na dan, 86.580 pa je zaslužilo celo pod 8 Din dnevno. Ni čuda, če je začelo delavstvo segati po samopomoči ter smo imeli samo v lanskem letu 392 stavk, od katerih je bilo 315 izrazito gospodarskega značaja — zaradi prenizkih mezd!
Nova uredba je bila tedaj nujna potreba. 2e lansko poletje jo je minister za socijalno politiko dr. Dragiša Cvetkovič napovedal. Potrebne so bile dolge predpriprave ter temeljito študiranje, da se lahko zakon prilagodi razmeram v vsej državi, ki so silno različne. Dočim ima delavstvo v Sloveniji še deloma mezde, ki odgovarjajo njegovemu življenjskemu standardu, so bile razmere v Bosni in Južni Sroiji naravnost obupne ter je dobil delavec za 12 urno delo jedva 6—8 Din. Nova uredba je nekak
okvirni zakon, ki določa kot najmanjšo mezdo 2 Din za delovno uro, torej pri osemurnem delavniku 16 Din in se more dvigniti do 24 Din na dan za navadnega telesnega delavca. Bani so pooblaščeni, da določijo za področje svoje banovine višino najmanjše mezde kakor to zahteva javna korist ali ena izmed prizadetih strank. Bani bodo pri določanju te mezde upoštevali gospodarske in socijalne razmere, življenjske cene itd. na svojem področju in sicer po zaslišanju zastopnikov iz delavskih in delodajalskih ustanov.
Mezde nekvalificiranih delavcev pod 18 leti starosti ne smejo v nobenem primeru znašati manj kot 75% za pokrajino določenih minimalnih mezd.
Zelo važno je, da se določbe o minimalnih mezdah ne bodo izvajale tam, kjer ima delavstvo po obstoječih kolektivnih pogodbah višje mezde, kakor jih določa uredba.
To je slučaj pri nas v Sloveniji, kjer imamo le v nekaj tekstilnih podjetjih manjšo mezdo kakor 3 Din na uro. Ta podjetja bodo morala zvišati mezdo na minimalno višino, v vseh ostalih pa, kjer so že v veljavi višje mezde, se te ne bodo smele znižati. Važno je tudi, da uredba ne dela razlike med moško in žensko delovno silo ter velja načelo: za enako delo enako plačilo. Zopet bo prišlo to v dobro tisočem delavk v slovenskih tekstilnih tovarnah, kjer se bodo morale njihove mezde izenačiti z moškimi.
Bani bodo tudi določili, ako je akordno delo neobhodno potrebno v podjetju ali ne. Minimalne mezde, ki se prvič določijo, veljajo najmanj za 6 mesecev. Če bi se razmere znatno spremenile, lahko ministrstvo za socijalno politiko določi novo osnovno minimalno mezdo. Nedvomno, da se bo s to ureditvijo zlasti v južnih pokrajinah naše države življenje delavstva nenadoma izboljšalo, saj je znano, da so na primer zaslužili delavci v tekstilnih tovarnah v Leskovcu in Valjevu na dan po 6 do 8 Din, rudarji po južnosrbskih rudnikih pa še manj. Kakor omenjeno, pa bo vplivala uredba tudi na razmere v Sloveniji, kjer imamo posebno v lesni industriji, pa tudi v tekstilni stroki po deželi še marsikje dnevne mezde pod 24 Din.
Tudi v Mariboru so številne tekstilne delavke, ki služijo največ 300 do 400 Din na mesec, dočim bodo po novem prišle nad 600 Din. Važno pa je tudi, da bo s tem odpadla umazana konkurenca, s katero so podjetja na jugu zaradi skrajno nizkih mezd konkurirala kvalitativnim izdelkom slovenske industrije. Naše gospodarstvo se bo znatno okrepilo, kar bo vplivalo gotovo tudi na izboljšanje delavskih razmer.
Drugi del te uredbe — uvedba spornih razsodišč, je prav tako važen. Ima namen omejiti spore med delavci in delodajalci res samo na nujne in neobhodno potrebne slučaje, v katerih preostane delavcem kot edino obrambno sredstvo samo še stavka.
Uredba spornih razsodišč je obvezna v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki delujejo v javnem interesu, kakor so to prometna podjetja, vodovod, plinarne, elektrarne itd. V teh podjetjih stavka ni dovoljena, pa tudi izprtje delavstva se ne sme izvršiti.
Neobvezna sporna razsodišča bodo veljala za vsa zasebna podjetja. Razsodiščni odbor bo sestavljen iz enega državnega uradnika, ki ga določi ban ter po dveh zastopnikih spornih strank, ki jih stranki sami določita.
Stavke v zasebnih podjetjih so dovoljene, vendar samo kot poslednje sredstvo za dosego delavskih zahtev. Prav tako imajo podjetja pravico izprtja, preden pa se stavka ali izprtje začne, je predpisana obvezna sprava med strankama potom razsodišča. Dolžnost obeh strank je, da se obrneta v slučaju spora do pristojne upravne oblasti prve stopnje s prošnjo po spravi. Postopek pri oblasti je nujen in razprava je ustmena. Dogovor, ki ga obe stranki skleneta, velja najmanj za dobo 6 mesecev. Po preteku te dobe pa ga sme vsaka stranka odpovedati z enomesečnim odpovednim rokom. V dobi, ko traja spravno postopanje,
je prepovedana vsaka skupna ukinitev dela, stavka ali izprtje.
Sklepanje kolektivnih pogodb ni obvezno, predpisan pa je način, kako se bodo sklepale in katere organizacije, oziroma njih zastopniki jih lahko sklepajo. Če pa ni na delodajalski strani pristojnih delodajalskih strokovnih organizacij, se lahko tozadevno poverijo tudi prisilne stanovske organizacije (združenja). Kolektivna pogodba, sklenjena v eni stroki, se lahko razširi na vso stroko za področje banovine, če je ta dogovor obsegel več kakor polovico podjetij v dotični banovini. Če se na zahtevo več kot polovice delavstva ene stroke v banovini kolektivna pogodba vendar ne sklene, določi ban ključ za plačevanje delavstva.
Politične vesti.
Pred proračunsko debato v skupščini.
Te dni se prične v parlamentu debata o proračunu. Letošnja proračunska deba±a gotovo ne bo tako burna, kakor je bila lansko leto, ko je privedla celo do atentata na ministrskega predsednika Stoja-dinoviča. Opozicija se je že tako skrhala in razpršila na majhne drobce, da pri debati ne bo prišla več do veljave. Proračun bo v skupščini gladko sprejet in tudi v senatu mu ne bodo delali več nobenih te-žav.
JNS razpada naprej. Iz JNS je izstopil eden od njenih slovenskih stebrov in član njenega glavnega odbora senator dr. Ploj, ki ga je JNS napravila celo za podpredsednika senata. Dr. Ploj je pristopil neodvisnemu klubu, ki pomaga vladi. Tudi poslanec dr. Jančič iz Maribora se je pre-orientiral ter je baje pristopil k staro-radikalnemu pokretu, ki ga v Sloveniji snuje bivši ban dr. Puc.
Nemci so se priključili Ljotiču. Vojvodinski Nemci, ki so skoraj vsi hitlerjevsko orientirani, so se sedaj odkrito priključili LjotiČevemu političnemu pokretu »Zbor«, ki stremi za fašistično ureditvijo naše države. V zvezi s to zvezo med Nemci in Ljotičevci je prišla na dan tudi zanimiva zveza z nemškimi narodnimi socijalisti v Nemčiji, ki pomagajo Ljotiču z velikimi denarnimi zneski pri organizaciji njegove stranke. Izkazalo se je tudi, da je trgovsko društvo »Tehnična unija«, ki se je snovalo v Zagrebu ter je imelo namen posredovati v trgovini med našo državo in Nemčijo, prav za prav samo ekspozitura Ljotičeve stranke, ki bi preko tega društva dobivala iz Nemčije potrebna sredstva. Zanimivo pa je še to, da so Ljotiču organizirali »Tehnično unijo« Židje, ki jih sicer nemški hitlerjevci doma smrtno sovražijo.
Zasedanje Balkanske zveze v Atenah. V
glavnem mestu grške države, v Atenah, se je ta teden vršilo redno zasedanje Zveze balkanskih držav, ki jo tvorijo Jugoslavija, Grčija, Turčija in Romunija. Našo državo zastopa na zasedanju ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stoja-dinovič, katerega nadomešča med tem v Belgradu notranji minister dr. Korošec. Zasedanje je prineslo dokaz, da je Balkanska zveza trdna tvorba, ki je garant miru na Balkanu. Ni se posrečilo zunanjim silam, da bi porušile soglasje med članicami Balkanskega sporazuma, kljub temu, da so se zelo trudile ter so zlasti izrabljale nedavno sklenjeni pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, češ da je naperjen proti Romuniji in Grčiji. Vse te intrige pa so bile zaman.
Švica proti komunistom. Vlada ženevskega kantona je sklenila predlagati osrednji švicarski vladi zakonski načrt, po katerem bodo komunistične organizacije v Švici prepovedane. Sklep ženevske vlade so podprli tudi drugi kantoni, tako da bo sedaj tudi Švica odločno nastopila proti komunističnim rovarjem.
Goring na Poljskem, Jegorov na Litav-skem. Poljski državni predsednik je povabil generala Goringa na lov na Poljsko. Ob tej priliki se bodo gotovo vršili važni diplomatski razgovori. Nemčija bi predvsem rada dobila od Poljske dovoljenje, da lahko priključi svobodno mesto Dan-zig nemški državi. Zelo značilno pa je, da
se istočasno, ko pride na Poljsko Goring, mudi v Litvi šef ruskega generalnega štaba maršal Jegorov, katerega so sprejeli z velikimi častmi. Jegorov bo potem še obiskal ostale države ob Baltskem morju.
Vojna na Španskem. Z zavzetjem Malage so zadobili španski marksisti tak udarec po grbi, da si od njega ne bodo mogli več odpomoči. Čete generala Liana prodirajo sedaj ob obali dalje ter ogrožajo že pristanišče Almerio. Na severnem bojišču pa je začel general Franco z velikim obkroževalnim manevrom Madrida. Špansko prestolico bo najprej obkolil od vseh strani ter jo odrezal od zaledja ter šele potem začel odločilni napad. Rdeči so poskušali s protinapadi onemogočiti Francove operacije, bili pa so povsod krvavo odbiti. Sedaj že odkrito priznavajo, da se jim bliža končni poraz. Krivdo valijo pa predvsem na svojega dosedanjega voditelja Caballera, ki bo moral odstopiti kot predsednik vlade in kot vojni minister. Rdeča vlada se nahaja sedaj v Valenciji, rada pa bi se umaknila v Barcelono, vendar najbrže ne bo s tem nič, ker Katalonci temu umiku nasprotujejo.
Španci se bodo klali med seboj. Na zadnji seji londonskega odbora za nevmeša-vanje v španski državljanski vojni je prišlo do sporazuma med velesilami glede kontrole španskih mej, ki naj prepreči vsak dovoz vojnega materij ala in dobro-voljcev obema vojskujočima se strankama. Velesile so se sporazumele, da bodo blokirale špansko obalo s svojimi ladjami, obenem pa bo Francija zaprla svojo mejo napram Španiji z vojaštvom. Blokado bodo vršile vojne ladje Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Rusija pa bo izključena, ker bi gotovo izvajala kontrolo tako, da bi dovoljevala prehod ladjam za svoje rdeče prijatelje. Francija pa je suho mejo že zaprla s svojim vojaštvom. Na ta način bo vojna omejena samo na španski teritorij ter se bodo vendar enkrat že začeli Španci sami med seboj pobijati, dočim so se dosedaj borili po večini na vsaki strani samo tuji najemniki.
Finska je dobila novega predsednika. Na Finskem so se vršile volitve predsednika države. Izvoljen je bil dosedanji ministrski predsednik Kallio, ki je dobil 177 glasov, dočim je njegov protikandidat, dosedanji državni predsednik Svinghufvuud dobil samo 104 glasove. Kallio je vodja finske kmečke stranke, znan gospodarski organizator ter velik nasprotnik marksizma in komunizma. Zastopa pa načelo samostojne finske politike, dočim je bil dosedanji predsednik Svinhufvuud prijatelj Nemčije«
Kolhozi se rušijo. Sistem kolhozov v Rusiji se je izkazal kot popolnoma zgrešen in nepraktičen. Samo na Ukrajini, ki je znana kot najbolj bogata in plodna ruska pokrajina, je 71% kolhoznih gospodarstev zaključilo leto z velikim primanjkljajem. Nad 3000 kolhoznih veleposestev se nahaja v tako težkem položaju, da jim mora priti država na pomoč z velikimi posojili. Boljševiški gospodarski sistem se pač v praksi ne obnese.
Bivši šef GPU tudi aretiran. V Rusiji se še nadaljujejo aretacije trockistov. Med drugimi so zaprli tudi bivšega vsemogočnega šefa ruske tajne policije (GPU) Jagodo, ker so mu dokazali, da je sodeloval
v zaroti proti Staljinu. Jagoda, ki je tudi židovskega rodu, ima na vesti na stotisoče nedolžnih življenj. Sedaj bo zadela neizprosna usoda tudi "'jega.
Vestnik ZZD.
Stavblnski delavci.
Za stavbince iz centrale ZZD — ZZD je dne 15. t. m. zahtevala od kr. inšpektorja dela, da skliče ponovni sestanek paritetne komisije za ureditev kolektivne pogodbe stavbinskega delavstva. O svojem koraku je obvestila tudi g. bana s prošnjo, da pomaga, da pride to vprašanje čimpreje z mrtve točke.
S|H>(lnja Hrušica pri Ljubljani. Dne 6. t. m. smo imeli pri nas ustanovni sestanek podružnice ZZD za stavbinsko stroko. Sestanek je vodil zastopnik centrale. Izvolili smo pripravljalni odbor, kateremu je na čelu tov. Zrimšek z odborniki: Breskvar, Svetek, Britelj itd. Zc imena teh tovarišev jamčijo za uspeh. Delokrog, ki ga obsega podružnica, je nekak center in regulator stavbinskega dela za Ljubljano, zato je ustanovitev te podružnice tem važnejša.
Shod stavbinskega delavstva v Bizoviku. Dne 1. t. m. se je vršil v Bizoviku pri Ljubljani shod stavbinskega delavstva. Shod je bil, kot je bil slabo razglašen, dobro obiskan. Na shodu je poročal zastopnik odbora ZZD. Na shodu se je obravnavala predstoječa kolektivna pogodba za stavbinsko delavstvo. Enodušno je bil sprejet predlog, da se zahteva od kr. banske uprave, da takoj skliče pogajanja in da se nadaljuje delo paritetne komisije. Povdarilo se je, da ako pač imajo podjetniki in Savez stavbinskih delavcev kaj med seboj, naj poravnajo med seboj, stav-bincev, organiziranih v drugih organizacijah, pa to nič ne briga, zato se pogajanja morajo nadaljevati. ZZD bo zastavila ves svoj vpliv, da pride do rešitve.
Fara pri Kočevju. Dne 10. t. m. se je vršil sestanek delavcev, ki so zaposleni pri gradnji ceste. Pri tej priliki se je ustanovila podružnica ZZD. Na sestanku je poročal zastopnik centrale. V svojem poročilu se je predvsem dotaknil načelnih razlik med posameznimi strokovnimi organizacijami. Prav dobro je podčrtal razliko med krščansko strokovno organizacijo in marksistično organizacijo. Delavci so se tam dali zavesti v to smer. Na tem sestanku pa se je ta zadeva pojasnila, tako da ne bo druge izgube, kot 11 Din, ki so jih že plačali za pristop v socijalistično organizacijo. Zavednost naših članov pa bo tudi to preprečila. Glavno je to, da so enkrat na pravi poti, kar bodo spoznali tudi po delu organizacije. Na čelu nove organizacije je tov. Marinč iz Delač in poleg njega so tovariši, kateri jamčijo s svojo zavednostjo in neoporočenostjo za pravi razmah in napredek organizacije.
Lepili delavci.
Soteska. Pri nas je podjetje najavilo šesturni delavnik ali pa deseturnik brez 50% poviška. To je po zakonu nedopustno. Zato smo brzojavno pozvali našo centralo, da nam pošlje zastopnika za ureditev razmer. Centrala je na ta poziv takoj poslala svojega zastopnika. Uspeh našega posredovanja je, da šesturnega delavnika ne bo, če se bo delalo 10 ur, pa bodo nadure plačane po določilih zakona. Dalje bo delavska delegacija skupno z zastopstvom podjetja skušala zadevo definitivno rešiti z bansko upravo. Jasno je, da ima banska uprava pri tein podjetju svoje dobro; in ne gre, da bi podjetje hranilo svojo obratno glavnico zato, da bi to dobro bilo neokrnjeno. Gre tu za cirka 100 družin in je potrebno, da tudi oblast malenkost žrtvuje. Upamo, da se bo cela zadeva dobro iztekla!
Vavta vas. Posredovanje, ki ga je centrala ZZD napravila v pogledu nadur za tov. Jenkota, je uspelo in so mu bile nadure v celoti izplačane. Zadeva pa ni rešena še v neki drugi stvari. Pri tem bi opozorili ostalo članstvo in delavstvo, naj zahteva, da bodo podjetniki izpolnjevali zakonska določila delavske socijalne zakonodaje, kajti kjer ni tožnika, tudi ni sodnika.
Podjetje v Straži pa bo ZZD vzela še ponovno v pretres.
Fotografi.
Vsakdo ve, kako lepo se je razširila naša organizacija v Ljubljani in v Mariboru. Člani so dobili v njo zaupanje. Videli so njeno skrb po izboljšanju zapostavljenega pomočniškega stanu. Videli so tudi uspeh našega sodelovanja z Združenjem fotografov, s katerim smo si izmenjavali naše misli, želje in zahteve naše stroke, dokler so bile te še skromne. Kakor hitro pa smo naše zahteve zaradi odstranitve nekvalificiranih moči z vso odločnostjo zahtevali od enega samega člana, je v naglici nastal vihar tudi v Združenju samem. Vemo sicer, da do danes Združenje fotografov ni poslalo niti enega dopisa drogerijam, foto-trgovinam in delodajalcem zaradi zboljšanja plač, ali radi odstranitve nekvalificiranih moči. Nismo pričakovali, da se bodo tako vehementno otepali naših zahtev in da bomo prišli tako daleč, da odbor-nik-fotograf, ki se šteje za prvoboritelja proti šušmarjem in vsemu, kar bi škodovalo združenju samem, protestira javno na odborovi seji proti našemu dopisu, kako si neki upamo zahtevati od njega, da odstrani nekvalificirane iz svojega ateljeja, še več! Naš skromni in zelo vljudni dopis je položil na oltar Združenja, naj ono odgovori naši organizaciji, v kakšnem tonu naj dopisujemo. Ni ga sram, da razkrije odboru svojo umazanost, da mu javno pove: »Imam nekvalificirano moč.« To je pač pri fotografih navadna stvar!?
Čudimo se temu, da odbor Združenja takega ne očrni pred vsemi člani in mu pove, da je njegova dolžnost, da takoj odstrani nekvalificirano moč. Slutim, da mu je odbor celo priporočil, naj vzame za en dan na poskušnjo pomočnika, proti večeru naj ga pa odslovi z ironičnim nasmehom zmagoslavja- češ, da ne zna niti toliko kot njegov »fušar«.
To šalo je poskusil s tem, ko je pisal našemu članu, naj pride k njemu na poskušnjo. V nasprotnem slučaju bo pa smatral, da se boji njegove ocene. Čeprav je član vedel, da je to samo diplomatski trik ponorčevanja z njim in 7. organizacijo, je vseeno pokazal g. mojstru, da zna več, kakor si je slednji domišljal. Uspeh njegovega dela pa je bil vseeno ta, da je dobil čez dva dni odgovor, kjer mu sporoča, da njegovo znanje ne odgovarja znanju kvalificiranega pomočnika.
G. mojster! Po Vašem res skromnem znanju (tako je pisal sam v dopisu) so člani Vaše strokovne organizacije, odnosno člani komisije, nekvalificirani, ker so mu dali kvalifikacijo ob pomočniškem izpitu. Ker pa ste bili pri njegovem izpitu prisotni kot glavni zastopnik tudi Vi, je samo ob sebi umevno, da ste tudi Vi nekvalificirana .moč. Dovolj o tem! Organizacija želi od Vas sliki, ki sta bili izdelani po njegovi in Vaši retuši. Ce jih ne pošljete, bomo smatrali, da se bojite naše sodbe. S tem pa ni odstranjena zahteva, da odpustite nekvalificirano moč.
Združenje fotografov naj si zapomni, da smo si želeli najtesnejših stikov. Isto si želimo še v nadalje, ker nimamo v našem programu razrednega boja, gojiti sovraštva do mojstrov, pač pa pomagati eden drugemu v svojih težavah. Naj si zapomnijo gg. mojstri, da smo se odzvali pozivu, priskočiti na pomoč z resolucijo proti pokrajinskim fotografom, dočim nam oni na naše najbolj merodajne točke v resoluciji niso do danes odgovorili. Ker pa tega niso storili, zato tudi mi nismo dolžni izpolniti njihovih želj.
Združenje fotografov naj vzame na znanje, da je organizacija sklenila, da se ne udeleži skupne deputacije k banu v vprašanju podeljevanja obrtnic pokrajinskim fotografom, če se v najkrajšem času ne odstrani nekvalificirana moč. še več! V nasprotnem slučaju bomo podprli akcijo pokrajinskih fotografov, ker nam Vi ne daste mesta v Vaših ateljejih! To bo naša prva sankcija, škoda bo na Vaši strani!
Zato želimo Vašega treznega premisleka, kaj, ti ponovno povdarjamo, da nočemo sovraštva in razdora, vendar zavedajte se, da nismo copata Vaše organizacije, kakor mislijo in so tudi o tem prepričani nekateri izrodki Vaše ustanove. Ut audiatur et altera pars!, saj ste naročeni na naš tednik.	Fotograf.
Domače vesti.
Smola drznih konjskih tatov. Pri Koprivni na koroški meji so imeli te dni smolo trije konjski tatovi iz Avstrije. Posestnik Anton Hrobast iz črne je vozil iz' gozda drve. Prej omenjena trojica je zvabila Hrobasta v krčmo in ga zamotila s pogovorom o konjski kupčiji. Med tem je eden od tatov izpregel 3500 Din vrednega Hrobasto-vega konja in pobegnil z njim proti meji, kjer so mu ga odvzeli graničarji ter vrnili lastniku. Tatinsko avstrijsko deteljico so zaprli.
24 jurjev ukradenih. Viktorju Kosi, trgovcu z usnjem v Mariboru na Trgu kralja Petra, je ukradel neznanec 24.000 Din, katere je imel pripravljene za plačilo tvrdki Freund. Kosi je denar imel pred seboj na mizi pripravljen. Naenkrat je nastal v njegovi trgovini naval kupcev in trgovec je v zaposlenosti pozabil, da je pustil denar preveč v oči bodeče. Kosi je ugotovil tatvino šele ob 5. uri popoldne in jo prijavil policiji.
Nesrečen padec. V Mariboru v Stolni ulici je padel 661etni vpokojeni železničar Gašper Dobnikar tako nesrečno, da si je pri padcu prebil lobanjo. Reševalci so ga prepeljali v bolnico.
Otvoritev nove gospodinjske Sole. V Svečini ob severni meji je bila te dni otvorjena nova gospodinjska šola, katero obiskuje začasno 20 gojenk za šest mesecev. Ko bo grad popolnoma preurejen, bo sprejetih na eno leto več gojenk v zavod.
Nečloveftka mati. Odvrženega novorojenčka so našli v špesovem selu na Pobrežju pri Mariboru. Nečloveško mater so naznanili orožniki državnemu pravdništvu.
Zaplenjeno tihotapsko blago. Finančna straža je zaplenila v Mariboru v neki gostilni na Aleksandrovi cesti 61 paketov igralnih kart. V št. liju ob severni meji je padel obmejni straži v roke tihotapec, kateremu so odvzeli 20 zavojev kart in 18.000 komadov vžigalnih kamenčkov. — V Ciringu istotako na severni meji sta zbežala pred graničarji nazaj na avstrijsko ozemlje ter sta odvrgla polna nahrbtnika dva tihotapca. V enem nahrbtniku je bilo 140 zavojev igralnih kart, 214 vžigalnikov in 13.000 kamenčkov. Drugi nahrbtnik je vseboval 11 kg saharina in 23 paketov igralnih kart.
Vlomljeno je bilo te dni v noči v poStnl urad v St. liju ob severni meji in pri tamošnjem krč-
marju Sfiligoju. Gotovo v obeh slučajih isti storilec je odnesel pošti 116 Din, gostilničarju pa razne tobačne izdelke.
Cela vas okradena. Vas Lokavec pri Zgor. Cmureku ob severni meji so v zadnjem času nočni vlomilci in tatovi tolikokrat obiskali, da ni skoro hiše, ki bi ne bila dobila nezaželjenega obiska. Tatovi so se vrgli na čebele, kokoši, svinjsko meso in na poljske pridelke.
Plast Ilovice ga smrtno stisnila. Delavci so kopali v rovu ilovico za lončarsko podjetje Ernesta Polanca pri št. Lenartu v Slov. goricah. Plast ilovice je 17. II. smrtno podsula kletnega delavca Jožefa Knupleža iz Spodnjega Ga-šteraja.
V zadnjem trenutku preprečena nesreča. Na cesti proti Zgornjemu Cmureku ob severni meji sta se v megli nenadoma srečala dva avtomobila, ki sta drvela drug proti drugemu. Eden je last zdravnika dr. Sergeja Kapralova iz Zg. Cmureka, drugi pa mehanika Ivan Kranjca od Sv. Lenarta v Slov. goricah. V zadnjem trenutku sta avtomobila zavrla na poledeneli cesti. Enega je zaneslo v levi, drugega v cestni jarek in se niti prevrnila nista.
711etna starka umorjena in Izropana. V Jelovcu nad Makolami pri Poljčanah so našli . grozno razmesarjeno in izropano 711etno malo posestnico Amalijo Neudeker. Zločin je bil izvršen že pred nekaj tedni, ker je bilo truplo sedaj ob najdbi že močno razpadlo. Zločinec je po opravljenem krvavem poslu pretaknil vse kote- in omare in neopaženo zginil, ker je umorjena prebivala na samotnem kraju.
Morilca že Imajo. Zgoraj poročamo o roparskem umoru 711etne A. Neudeker v Jelovcu pri Makolah. Morilec je lGletni Štefan Božičko, ki je koj po odkritju zločina pobegnil, a se je pozneje prikradel domov, kjer so ga prijeli. Izpovedal je, da je Neudekerjevo ubil s sekiro 27. januarja. Pobral in odnesel je starki malenkosti. Božičko je izprijen in je že kot šolar izmaknil učiteljici iz miznice 325 Din. Mladostnega zločinca so izročili v zapore v Slov. Bistrici, odkoder ga bodo oddali v poboljševal-
Brezsrčna mačeha. V Gornji Radgoni je ugotovila učiteljica v šoli in pozneje tudi zdravnik, da je mačeha oblekla sedemletnemu pastorku
Alojziju Kreftu iz urehovskega vrha z jeklenimi peresi prepleten steznik in sicer radi tega, da bi fant le prav malo lahko jedel. Brezsrčno mačeho so naznanili oblasti.
Vršil vlome, da bi prišel nazaj v ječo. Mariborski policiji se je javil 41 letni Avguštin Fras, pomožni delavec iz Adrijancev v Slov. goricah. Priznal je, da je zakrivil več vlomov po Slov. goricah radi tega, da bi prišel zopet v ječo, iz katere je bil izpuščen na podlagi amnestije.
Družba mladih vlomilcev aretirana. Po okolici Velike Nedelje in sicer v Osluševcih in v Gorišnici je bilo v zadnjem času izvršenih več drznih vlomov. Orožniki so zaprli 18—22 let staro štiriperesno deteljico, ki je v zaporih v Ormožu priznala 23 vlomov. Uzmoviči so izmikali vse, kar jim je padlo pod roke in niso našli milosti pred njihovo tatinsko roko niti sorodniki.
Hlapec zaboden v prsa. V mariborsko bolnico je bil oddan z zabodljajem v prsa Štefan Kos, 25 letni hlapec pri trgovcu Perku v Počehovi pri Mariboru. Perka je ranil z nožem v krčmi na Košakih Franc Klobasa od Sv. Benedikta v Slov. goricah, katerega, so orožniki zaprli.
Podlegel prebitju lobanje. Pri Sv. Jurju v Sl. goricah se je vračal na večer v družbi fantov iz krčme 21 letni posestnikov sin Avguštin Šauperl iz žitenc. Med potjo je napadel Šauperla Ignac šumandl, 35 letni bivši posestnik iz Žitenc. Napadalec je prebil žrtvi s kolom lobanjo in je udarjeni drugi dan po napadu podlegel poškodbi.
Pregnani vlomilec se maščeval z ubojem. V župniji Polenšak pod Ptujem je bil zasačen in prepoznan pri vlomu v vinsko klet 70 letnega Ivana Gorjanca 35 letni viničar Ferdinand šmi-goc, ki je že predkaznovan. Ker se je bal, da bi ga Gorjanc tokrat ne naznanil, je prišel na večer k njemu, da bi se pobotala, šmigoc je našel Gorjančevo hišo zaprto, vdrl je vrata in mesto da bi prosil Gorjanca odpuščanja, se je začel z njim prepirati in ga pretepati. Starček je pobegnil pred divjakom na dvorišče, kjer je dobil tako hud udarec po glavi, da se zgrudil. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Ptuj, kjer ga niso sprejeli, ker je že umiral. Peljali so ga nazaj na dom in je tam izdahnil. Ubijalca so zaprli.
Napad na posestnika. Več fantov je napadlo v noči in preteplo Jakoba šolarja, posestnika iz Slovenje vasi. Poškodovanega so oddali v ptujsko bolnico.
Vinjeni oče obklal lastno hčer. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju sta se sprla 20 letna Terezija Fuks in njen oče viničar. V prepiru je zabodel pijani oče hčer z nožem v hrbet. Ranjeno so oddali v ptujsko bolnico.
Smrtna nesreča berača. Na cesti med Frankolovem in Konjicami je trgovec Anton Ulaga iz Celja smrtno povozil 70 letnega berača, ki je nepravilno križal cesto v zadnjem hipu tik pred vozilom. Komisija je ugotovila, da ne zadene avtomobilista nobena krivda.
Krvav obračun mod posinovljenccm in očmom. V občini Vel. Fircšica pri Celju in sicer v Železnem sta se spoprijela v prepiru 44 letni posestnik Florijan Jožef in njegov 18 letni posinovlje-nec Stane Krempuš. Mladoletni je zabodel očma z vilami v desno roko in mu je prebil z udarcem s kolom' lobanjo. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Celje.
Izredna starost. V Hotizi pri Lendavi v Prekmurju je umrl posestnik Jožef Nemec, ki je dosegel 102 leti. V isti vasi živi 105 let stara Senica.
Sleparski prodajalec živine in sadjevca se je
klatil zadnje dni po okolici Zagorja, kjer mu je nasedlo z arami nekaj krčmarjev in mesarjev.
Hitro prijet tat pisalnega stroja. Na Jesenicah je ponujal pod ceno na prodaj pisalni stroj in je bil aretiran 28 letni Ivan Prosenc iz Zagorja. Oblast je kmalu dognala, da ji je zašel v roke oni ptiček, ki je ukradel v Litiji sodniku Pavloviču 4000 Din vredni pis. stroj. Zaprti Prosenc je kot kaznjenec v Litiji pomagal v sodnij-ski pisarni in ss je ob tej priliki toliko seznanil s hišnimi prilikami, da je po izpustitvi iz dva-mesečnega zapora okradel sodnika.
V globokem vodnjaku se ubil. V Stražišču pri Kranju so izkopali 17. t. m. 55 m globok vodnjak. Ko so že bili delavci izven vodnjaka, se je spomnil 401etni delavec Hinko Ciglič iz Kokrice pri Kranju, da je pozabil orodje na dnu vodnjaka. Stopil je še po orodje, spodrsnil na prvi stopnici, padel v globočino in je obležal mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo in devet nepreskrbljenih otrok.
Zopet nezaslišano bogoskrunstvo. Iz Blok pri Logatcu se je raznesla vest, da so na tamkajšnjem hribu brezbožniki te dni prevrnili evharistični križ. Za zadnje občinske volitve se je
zgodilo isto na Javoršici iz političnega maščevanja s križem, katerega so bili postavili Ra-vanjci. Ravanjci so že na delu, da nadomestijo podrti križ s še večjim znamenjem in bodo sigurno isto storili Bločani. Podiranje in oskrunitve križev, ki se množijo pri nas, so znak, da je pri nas med Slovenci že več nego dovolj najbolj surovega brezboštva, ki se upa le skrivoma na dan.
Smrtno ponesrečil brezposelni delavec. V Stepanji vasi pri Ljubljani je hotel na hlev brezposelni samski delavec Janez žitnik. Omahnil je na stopnicah in padel tako nesrečno, da je obležal mrtev.
Pri zvonenju smrtne ure jo zadela kap. V Kresnicah v Zasavju je zvonila smrtno uro pri podružnici Rozalija Upljeva, po domače Kobila-rica, cerkovnikova vdova. Pri zvonjenju jo je smrtno zadela kap.
455 kg težko in 19 mesecev staro pitano svinjo je te dni kolinila posestnica El. Trampuš v Brestemici pri Mariboru. Svinja je imela 213 kg masti.
Večji in manjši požari. V Morju pri Framu je pogorelo posestnici Tereziji Jerič gospodarsko poslopje. — V št. Vidu nad Valdekom je uničil ogenj veliko gospodarsko poslopje posestniku Antonu štineku. Oteli so živino. Zavarovalnina jo malenkostna. — Goreti je začelo v Policah pri Gor. Radgoni gospodarsko poslopje vinogradnika Frica Fekonje. Domači so ogenj opazili pravočasno in so ga udušili. — Nočni požar je upepelil posestnici Mariji Jurkovič v Hrastju-Mota velik lesen mlin na Muri, ki je bil pred kratkim opremljen z novim valjarjem. — V noči je zgorelo v št. Vidu pri Ljubljani Francu štruklju, no domače pri Hruški v Guncliah, gospodarsko poslopje. — V Šmartnem pri Litiji je na sredini kozolca podtaknjen požar napravil 30.000 Din škode tovarnarju za usnje Pavlu Knafliču. — Dne 13. II. po 10. uri na zvečer je zgorelo v Kamni gorici na Gorenjskem gospodarsko poslopje pred enim mesecem umrle posestnice Fanike Prevc. S poslopjem vred je bilo vpepeljenih 3000 kg sena, 1500 kg slame ter velike zaloge drv. Skupnemu naporu združenih gasilcev je uspelo, da je bil ogenj udušen in ni zavzel večjega obsega.
ffod. kladivo!
Marksizem v razkrajanju. Moskovski proces proti tako zvanim trockistom je razgalil razmere, ki vladajo v vrhovih ruskega boljševizma. V okoliščinah, v katerih se vrše taki procesi, ne moremo točno in popolnoma verjeti niti v to, niti v ono izjavo. Toda resnica, ki jo moramo verjeti, pa le ostane in ta je, da je v deželi Ruski mnogo gnilega, gnilega več kot v katerikoli demokratski državi, proti katerim se boljševiki tako bore. Ko je Rusija zamenjala svoje gospodarje, je prišla tako rekoč z dežja pod kap in ne na boljše. Gnilobo boljševiškega režima priznavajo tudi zmerni marksisti, katerih mednarodna zveza izjavlja: »Prepričani smo, da pomeni sedanji proces nov težak udarec proti ugledu Sovjetske Unije, toda ne verujemo, da bi pri zaslepljenosti moskovskih vlastodržcev imelo posredovanje v tem trenutku izgled na uspeh.« Če obupujejo nad boljševizmom že marksisti sami, mora biti v marksističnem raju res skrajno zanič.
Kmečke zbornice in marksistično veselje. Kmalu bomo dobili nove kmečke zbornice. Svoječasno smo upali, da bodo ustanovljene mesto teh poljedelske zbornice kot korporativna predstavništva kmečkih posestnikov in delavcev. Upi so se izjalovili. Čeprav kapitalistična družba in njeno gospodarstvo poka na vseh koncih in krajih, se vendar nihče ne upa poseči v njun ustroj in napraviti poizkus zboljšanja. To se je pokazalo tudi pri vprašanju poljedelskih zbornic. Če gre za ideje, te-
daj smo še za gospodarske korporacije, ko pa gre za njih izvedbo, se lastne ideje ustrašimo in krenemo po stari poti naprej, čeprav vemo, da s tem še ni prav nič rešeno in nič zboljšano. Ko se pa zabliska in zagroze rdeči zublji uničiti našo stavbo, se šele spomnimo svoje napake in vidimo naenkrat v rdeči kazni samo kazen za greh in malomarnost. »Strokovna zveza poljedelskega delavstva« je storila glede kmečkih zbornic svojo dolžnost, ko je povedala svoje mnenje. Žal je bil njen glas glas vpijočega v puščavi. Zato je ostal preslišan. Marksisti zmagoslavno vpijejo v svojem časopisju, da je ideja stanovščine propadla in da poljedelski delavci niso člani zbornic. To jim pride prav. Saj upajo, da bodo lahko še naprej uganjali demagogijo z razrednim bojem, ker bodo poljedelski delavci še naprej ostali brez besede in brez vpogleda v poljedelsko gospodarstvo. Naj bo marksistično veselje opomin meščanski družbi, da je napravila napačno potezo. Nam ostane dokaz, da smo imeli prav. — Član SZPD.
Konec boja proti zasebni lastnini. Komunistična Rusija naj bi bila zgled, kako naj se uredi socialistična družba, v kateri ni zasebne lastnine, ampak je le skupna lastnina, to je državna. Po 20 letih ruske revolucije vidimo zmago življenja nad teorijo. Po novi ustavi komunistične Rusije se zasebna last zopet dovoljuje, čeprav le v omejeni obliki. Komunizem se je odmaknil tudi od načela, da je le delo vir pridobivanja premoženja, ker nova ustava uvaja zopet dedovanje ne le otrokom, temveč tudi vsem bližjim sorodnikom. Lastnina se lahko zapusti tudi popolnoma tuji osebi. — Te informacije posreduje tudi slovensko marksistično časopisje, ki mora ugotavljati, da komunistična Rusija priznava in uveljavlja načelo zasebne lastnine. Rdečkarji ne povedo, da je to dejanje dokaz nesmiselnosti in nemožno-sti marksističnega gospodarstva. Če bi bili iskreni delavski prijatelji, bi to povedali in s tem v skladu tudi preusmerili svoje nazore.
ItiVapnah
miimumi
Iz ljubljanske tobačne tovarne.
V »Delavcu« z dne 15. februarja se dobro znani dopisnik zopet zaletuje v »fron-tarje«. Kakor vedno, tako je tudi sedaj nagromadenih polno laži in namiga vanj. Da mu malo osvežimo spomin, ga na tem mestu pozivamo, naj nam odgovori samo na naslednja vprašanja: Kdo je kriv, da delavstvo že pred leti ni bilo prevedeno v stalež stalnih delavcev in kdo je kriv, da ima delavstvo še vedno tako mizerne plače? Na prvo vprašanje vam povemo — kar vse delavstvo dobro ve —, da samo radi vaših par priganjačev ni šlo delavstvo takrat za stalno delavstvo, ker to ni šlo njim v račun, sedaj pa delavstvo trpi radi tega. Na drugo vprašanje je prav tak odgovor. Ko je prišel plačilni pravilnik na vpogled, ste ga odklonili in to zato, ker ga niste znali brati, čeprav se delate tako učene. Saj bi delavstvo z novim pravilnikom dobilo vendar dnevno par dinarjev poboljška, a ker zopet to ni šlo nekaterim
sodrugom v račun, so pravilnik odklonili, češ, da ni dober. Sodrugi! Le vprašajte danes delavstvo in slišali boste, da si skoraj vse delavstvo — razen par marksističnih nergačev, ki z nobeno stvarjo niso zadovoljni — želi, da bi bil pravilnik s 1. majem 1936 uzakonjen. Le nikar se tako ne repenčite, da vam ne gre za drugo, kot samo za dobrobit delavstva, in da se zato ne navdušujete za politične voditelje. Ali ste že pozabili vaše bojno glasovanje za s. Topaloviča, ko se vam je celo vaš odbornik Č. uprl, rekoč, da to ne spada v strokovno organizacijo, a ste kljub temu lovili delavce v tovarni in jih silili, naj se izjavijo, ali so za sodruga Topaloviča ali ne. Ali to ni politika? Ali je to morda strokovnost?! In ste mogoče že pozabili, kako ste letali k raznim politikom protidelavskih režimov in klečeplazili pred njimi? Seveda, sedaj ko imamo res prave može za ministre, ki se tudi bore za delavstvo, vam pa to ni všeč, in sicer zato ne, ker niso vašega prepričanja in zato tudi udrihate po njih. Kar se terorja tiče, je tudi res, saj sami veste, kako ste trosili razne laži za volitve obratnih zaupnikov. Vemo tudi, da vam vaš predsednik ni všeč, to pa zato, ker je vas in vaše delo v tovarni pošteno razkrinkal. Da se pa sedaj potegujete za kršč. socialiste, se nam pa tudi ne zdi čudno, saj pravi pregovor: »Gliha vkup štriha!« Le čudno, da so vam ti tako pri srcu, saj še ni dolgo, ko jih niste drugače imenovali kot tercijalke itd. Le kako hitro je prišlo spreobrnjenje in upamo, da ne bo dolgo, ko se boste tudi na drug način spreobrnili in boste spregledali, kje je vaše pravo mesto. Tudi se vam ni treba bahati s 6. februarjem, kajti ta dan ste doživeli pravi poraz in upamo, da ne bo dolgo, ko boste doživeli še hujšega. Delavstvu pa svetujemo: Ne strašite se groženj, kajti časi, ko so rdečkarji lahko izvajali teror v tovarni, so minuli in to tudi sami dobro vedo, saj jih vidite, kako so postali sedaj bolj ponižni kot so bili še pred dobrim mesecem. Sodrugu dopisniku pa to-le v album: Nikar ne poza-bi:vd.a ni dol£°- ko. si bil tudi Ti drugega mišljenja, kakor si danes; če si se prelevil, si se gotovo zato, ker si mislil, da bo tu, kjer si, boljše zate. Saj pri sodrugih imajo samo tiste za ljudi, ki stopijo k njim, ako pa kdo od delavstva spregleda in vidi, kje je prava pot za delavca, tistega pa smatrajo za odpadnika. Ali ni res tako ? — Bog živi! — A. P.
za kolektivno pogodbo delavstva 80 zaključena. — Posvečuj praznike!
V pondeljek dne 15. t. m. ob šestih zvečer so se zaenkrat zaključila pogajanja za novo kolektivno pogodbo delavstva KID. Vršila so se vsega skupaj 23 dni in so stala podjetje samo delavske delegacije okrog 75.000 Din. Do sporazuma ni prišlo, ker podjetje kakor tudi delavstvo ne popusti v nekaterih točkah. Glede praznikov je že prišlo do sporazuma, po delovanju zastopnikov ZZD, vendar pa so te praznike zastopniki ostalih strokovnih organizacij (JSZ, NSZ, SMRJ) zamenjali za dvodnevni plačani dopust. To je menda edini in največji uspeh teh voditeljev in morda zanje kakor tudi za podjetja edina nesporna točka.
Mi proti takim sporazumom odločno protestiramo! Vztrajamo pri naši načelni izjavi, da se uveljavijo z novo kolektivno pogobo vsi cerkveno zapovedani prazniki. Vemo, da pri tej zahtevi nismo sami, ampak je z nami vsa slovanska katoliška javnost! Prazniki se morajo uveljaviti, pa to na račun kogarkoli! Ubogi trpin! Ali rajši garaš vse praznike, nato pa si na prisilnem neplačanem dopustu tri, štiri ali še več tednov!
Rene Bazin
13
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Čokan.
Nekoliko od Ravuja je bil neki zidar iz Fontenej, nato je bil oce Diznef, ki je sedel njemu nasproti in se naslanjal na rame in bil prav tako zidar. Včasih je bil kolonijalen vojak, sedaj pa je že star in zelo gluh. Bil je ponosen na svojo bradico in svoj ugled. Nato Lampier, velik suhec, ki je bil, kakor pravijo vedno jezen, da so se ga buržuji bali, kadar jih je gledal, ko so šli po cesti. Nato Lire, Klokejev zet, kmet, zato se je vsak čudil, da ga je videl tukaj. Bil je pijanec, brke je imel onesnažene in zmehčane od alkohola. Bil je veseljak, lenuh in nezanesljiv. Nato neki opekar, ki je izgledal, kakor divja mačka, nato Devore, fant iz velike kmetije, rdeč in žalosten; nato Lupia, ki je pravil, da je mizar, le da ni nikdar mi-zaril, bil je divji ribič, pretepal se je v gozdovih, govoril je zvito, kot lisjak, imel je iztekljive oči in je glavni zveri dela tožaril mlačneže. Nato velik mlad človek, star okoli dvajset let, lep in smehljajoč se, ki so ga imenovali le Janez. Prižvižgal si je iz mont-rejonskih gozdov, ne da bi povedal čemu. Sonce je prijetno grelo te ljudi pri počitku in ni jim prišlo na misel, da bi odšli iz tega polspanja in niso se dvignili, ko je Fontrabod, ki ni bil preveč razborit in ki je komaj ločil med rokopisom in tiskom, pokazal na Ravuja in vprašal:
— Kaj neki predsednik premišljuje? Je mogoče razprava o našem poslancu?
— Več kot to in še bolj dalekosežno, je rekel Ravu ter dvignil razkuštrano brado in svoje živahne
oči, kjer se je misel bala, da je ne bi kdo bral predčasno. Pustite me končati; to je tajen dokument, autografirano pismo, ki ga moram povedati prijateljem.
— Hej! je nekdo zaklical. Hej! prijatelji? Ravu bo bral, pridite vendar sem!
Na ogromni planoti se je glas razbežal in zelo daleč se je dvignilo nekaj drvarjev, kakor da bi prihajali iz hrastovih korenin; prišli so brez hitrice, vlekli so za sabo noge in delali brazde v mrtvem listju. Ravu se je zopet zamislil v svoje pisanje, toda politična strast se je zganila.
— Poslanec? je rekel veliki Devore, bo že prišel, kadar bo kaj treba!
— Prišel bo sem na poseko in posadili ga bomo, če hoče na štor!
Prvič so bile te besede polne ponosa in zanosa. Dva ležeča moža sta sedla in si pretegnila roke. Supiat je pomolil naprej svoja rdeča in smejoča se usta in rekel:
— Ne veste, kaj se je zgodilo zadnji teden poslancu iz N.?
Imenoval je neki srez.
— Ne, povej no, Sifia! • • •
Kosci so se umaknili iz kraja, kjer so govorili tako glasno.
— Ej, prišel je obiskat svoje »drage volilce«, ljudi, kakor smo mi; našel jih je ravno pri jedi: »No, kako vam gre, moji prijatelji?« Jedli pa so ravno slanike. Tedaj pa je najmlajši iz skupine Belmkn, ki si kaj upa, odgovoril: »Praviš, da smo tvoji prijatelji? Čisto gotovo! — Ej, ne, mi smo tvoji gospodarji in ti si naš služabnik. Vidiš, mi jemo slanike, ti jih boš tudi!
— Kaj je naredil? To je moralo biti smešno!
—~ Jedel jih je! Le koščice bi jedel, če mu ne bi rekli, da je dovolj!
v — Poslanec, to ni nič, se je oglasil nekdo s smejočim glasom.
— Ravu, kaj je torej ? Čemu si nas klical ?
Štirje mladi možje iz sindikata so prišli, držeč se
za roke ter povpraševali.
— Bral bo, je rekel Janez.
— Nič drugega? Članek iz dnevnika?
— Ne, je rekel Ravu, ter pokazal papir, dvojen list, šolska oblika, popisan s skrbno pisavo navadnega prepisovalca, — ne, to je poziv za kmečke delavce, ki prihaja iz Pariza! ... Za tovarniškimi delavci, bodo organizrali še kmečke delavce, vse, vse!
Obrazi so postali resni; možje, ki so stali v polkrogu okoli Ravuja, so se mu čisto približali. Veje in vejice so se zganile in kos je nekje daleč zapel. Ravu je polkrožno odprl usta, izgovarjal je dobro, užival je pri frazah, imel je bele zobe, ki so se mu pri lepih mestih smejali.
»Poljskim delavcem!
Tovariši, že leta in leta, stoletja in stoletja, smo od jutra do večera sklonjeni nad zemljo, ne da bi mislili na našo usodo, ne da bi pogledali okoli sebe, sklanjamo se prepričani, da se ne da drugače narediti, kakor da se ubijamo za košček kruha.«
Poslušalci so poslušali začetek, ne da bi pokazali najmanjši občutek. Začetek so že poznali in so ga bili že siti. Ravu je nadaljeval:
»Toda za izboljšanje še ni prepozno! Zastavimo si enkrat skupno to vprašanje in odkrito odgovorimo nanj!:
ZZD kot zaščitnica delavskih In katoliških interesov pogodbe, ki nje spoštuje praznikov, noče in ne more podpisati vse doslej, dokler se s pogodbo ne zadosti želji večine slovenskega delavstva!
Pogodba, v kolikor je bil dosežen sporazum, teka po izjavi g. Praprotnika osem dni, to je do pondeljka dne 22. t. m. na podpis delavskih organizacij. Sedaj je brezpogodbeno stanje in ▼eljajo plače, ki so bile afiširane v obratih dne 1. februarja t. 1.
Katoliško delavstvo pričakuje, da se bo praznovanje praznikov vneslo še pred eventuelnim podpisom v novo kolektivno pogodbo.
Šoštanj. V »Delavski politiki« od dne 23. jan. 1937 sem bral poročilo o nas delavcih tovarne usnja. V njem nam očitate nezvestobo, pomanjkanje solidarnosti itd. Vi ste mnenja, da je temu vzrok naša prenizka izobrazba in tarnate o nasilju, terorju, tihoplazcih, izdajalcih i. dr. Veste kako se ml dozdevate? Kot oni trgovec, ki je prodal za dober denar slabo blago, sedaj pa stoji pred svojo prodajalno in vije roke, ker vidi, da kupujejo njegovi prejšnji kupci pri drugem trgovcu. S tem, da očitate nezvestobo svojim prejšnjim odjemalcem, ki so Vam nosili težke novce, ne bodete zvečali prometa, kajti kdor je izgubil zaupanje do neke stvari, se ne vrne več. Vsa Vaša prigovarjanja nas ne bodo spokorila, spoznali smo, da so marksistični izdelki brez vrednosti (kljub pomanjkljivosti naše izobrazbe) in ne čutimo do njih več niti najmanjše potrebe. In če Vam poči srce radi naše nezvestobe, mi Vam ne moremo pomagati. Lahko pa Vam damo dober nasvet: Nikar ne kažite svojih bolečin preveč javno; mnogo je škodoželjnih ljudi, ki brezsrčno izrabljajo vsako tako priliko in zasmehujejo bol svojih soljudi. Razumemo Vašo težnjo do duševnega delovanja, posebno od kar je ukinjen Vaš marksističen laboratorij. Kajti takrat Vam je bila preprečena vsaka možnost vcepiti marksističen strup naši neizkušeni mladini, rečeno na legalen način. Ako pa mislite, da bomo v bodče Vaše žaljivke mirno prenašali, se bridko motite. Danes Vam na Vaše tarnanje ne bom natančneje odgovarjal, a zagotavljam Vam, če ne prenehate s svojimi napadi, bomo izdatno reagirali. Hi, delavci, ne maramo od Vas slišati ničesar več. Nam ni do Vaše ljubezni in če jo nam bodete poskušali vsiljevati, se bomo znali tudi braniti. Pustite nas na miru! Bodite srečni v svojem marksističnem mazaštvu in s svojo visoko izobrazbo! Nihče Vas ne zavida, najmanj pa mi delavci, ki kot družinski očetje živimo praktično življenje ter smo popolnoma zadovoljni s sedanjo situacijo! Miru si ne pustimo kratiti od nikogar tudi ne od Vas. — Tov. dela-
prid rudarjem, se danes ponaša: »Jaz sem Rudarska zajednica«. A tako! Delavcem so se oči odprle. Pregovor pravi: »Sreča je opoteča.« Tudi temu se bo prej ali slej kolo sreče obrnilo. Delavci, še je čas, pobrigajte se, otresite se jarma rdečih baronov.
Viničarski vestnik.
▼ec.
Prevalje. Socialna pravičnost pa taka. Ko je Sla bivša »Ilirska družba« v konkurs in likvidacijo 1. 1936, ki je bila lastnik premogovnikov na Lešah ter mnogih posestev in parcel, se je na pobudo rudarjev, kar je lepo in prav, osnovala takozvana »Rudarska zajednica«. Odbor te za-jednice tvorijo rudarji sami, ki so takorekoč tudi »lastniki in direktorji« svojih revirjev ali pa »širfov«. Na čelo te zajednice so postavili moža, ki je imel svoj čas, ko je še hodil na občino po solde, polna usta same socialne pravičnosti . In res. Na dražbi »Ilirske« spomladi leta 1936 se mu je posrečilo, da je tudi si pripomogel do zavetja. Kupil si je hišo! V hiši, ki ji pripada tudi tehtnica, je dal na razpolago eno sobo za urad, da pa ne manjka napisne table »Rudarska zajednica r. z. z o. z. Prevalje« je pa to samo-obsebi umevno. Torej ta podjeten človek je s tem postal predsednik »zajednice«. Rudarji v Lešah, ki svoj premog vsak iz »svojega« revirja dobivajo, ga dajajo v Prevalje k temu gospodu, in ta ima nalogo, da to črno robo spravi dalje v promet. Vsacega prvega v mesecu dobivajo potem svoj težko zaslužen denar. Do tu je vse v redu. Vendar pa smo opazili zadnje čase precej nevolje med rudarji, člani zajednice. Kar na enkrat je zletel iz odbora rudar, ki je v imenu vseh trpinov zahteval pravico, na — cesto, človek, ki je svoj čas kazal največ volje in dela v
Razlika v viničarskem stanu.
Kakor tudi drugi stanovi se tudi viničarski stan medsebojno znatno razlikuje. V Slovenskih goricah ločimo ta stan na dva dela. Prvi so gosposki viničarji, drugi kmečki viničarji. Med temi viničarji je v sedanjem času velikanska razlika. Viničarji po gosposkih goricah uživajo v svoji službi popolno zadovoljstvo s svojimi družinami. Vsak posamezen delazmožen član družine prejema normalno plačo redno 8—10 Din dnevno skozi celo leto. Zraven tega dobi drva, steljo, seno, njive za obdelovanje in pridelek itd. Gosposki viničarji se lahko po večini zadovoljno vzdržujejo. Med gosposkimi viničarji je le samo nekaj družin, ki so na slabšem položaju.
Kaj pa kmečki viničarji? Človek se zdrzne, ko pogleda v to vrsto proletarijata, ki je izpostavljen bridki usodi, o kateri smo že večkrat omenjali v »Delavski fronti«. Kmečki viničar si v denarju nikdar ne more nič prislužiti, ker ga gospodar-vinogradnik ne pusti delati na cesti in pri raznih regulacijah. Tudi viničar, ki je obrtnik te ali one stroke, ne sme vršiti svojega poklica in se in more prislužiti najpotrebnejšega za sebe in družino. Naravnost čudne primere imamo iz zadnjih let, ko kmet-vinogradnik viničarja mnogokrat celo pretepa, če se ne ukloni vsem zapovedim v prid gospodarju-kmetu. Ce se viničar sedaj v takšnih primerih upira, izgubi službo ter še ugled pri drugih kmetih-vinograd-nikih. Kmečki viničar je prisiljen prenašati vse težave če tudi so še tako ostre in grenke. Pritožba naleti na slabo tudi od strani drugih kmetov.
Taka je razlika med kmečkimi in gosposkimi viničarji, ki se v svojih službah znatno ločijo po prejemkih in po delu. Glavno in edino sredstvo za zboljšanje tega žalostnega položaja je dobra in poštena organizacija, ki bo izvojevala prizadetemu viničarskemu stanu to, kar mu pripada v izvrševanju njegove službe.
Pripombe k uredbi o minimalnih mezdah.
Kakor smo že uvodoma poudarjali, pomeni nova uredba za našo državo ogromen korak naprej v izgraditvi pravične socijalne zakonodaje. Šele sedanja vlada je imela pogum in voljo za delo, da je pretrgala s preživelim liberalizmom v gospodarstvu ter je država avtoritativno posegla v mezdne spore, da zaščiti pri tem socijalno šibkega delavskega človeka pred neusmiljenim izkoriščanjem kapitala.
Dosedanje pravice delavstva do boljših mezd nikjer niso okrnjene, pač pa še okrepljene. Delodajalci ne bodo mogli več najemati pod vsako ceno stavkokazov in tudi graditelji, ki bodo v Sloveniji gradili javna dela (regulacija Savinje, Ljubljanice itd.), ne bodo mogli več groziti slovenskim delavcem, da bodo najeli bosanske ali dalmatinske delavce, ki jim bodo ob kruhu in vodi delali za 10 Din na dan.
Z novo uredbo je odpravljena tudi konkurenca ženskega in otroškega spola. Zenska bo zaslužila za enako delo prav toliko kakor moški. Tekstilne tovarne bodo seveda dajale tudi v bodoče prednost za nekatera specijalna dela in torej slovensko žensko delavstvo ne bo prizadeto. Pač pa bo odstranjena vsaka možnost izkoriščanja delavk na račun njihovih moških tovarišev. Tudi določba glede zaščite dela nepolnoletnih, ki morajo prejemati vsaj 75% minimalne mezde, močno ščiti
odrasle delavce, mlajše delavce pa ščiti pred izrabljanjem s strani podjetij.
Uredba ima določbo o obveznostih kolektivnih mezd. V primeru, da se odloči večina delavstva v katerikoli stroki za ugodno kolektivno pogodbo, jo bo uživala tudi manjšina delavstva, ki pri pogajanjih zaradi kateregakoli zunanjega vpliva ni moglo sodelovati.
Uredba ima torej več važnih tendenc, od katerih so glavne: preprečitev umazane industrijske konkurence na račun delavčevih žuljev, zagotovitev vsaj znosnega življenja delavcu in njegovi družini in pa določenje minimalnega življenjskega standarda po posameznih pokrajinah države. Ni verjetno, da bi določba o minimalnih mezdah vplivala na mezde že do sedaj boljše plačanega delavca, pač pa moramo že sedaj prerokovati, da se bo položaj vsega delavstva v Jugoslaviji, pa naj bo v službi domačega ali tujega kapitala, v bodoče znatno zboljšal. Delavec bo imel v bodoče ponosno zavest, da ga ne ščiti več kakšna šibka ali celo koruptna organizacija in ne več pomanjkljiva ter nesigurna kolektivna pogodba, ki je pogosto nikjer ni, temveč da ga ščiti država s svojim zakonom in s svojimi uredbami. Dobre posledice nove uredbe se bodo kaj kmalu pokazale.
Naši nameščenci.
Nova nameščen ska postojanka v M. Soboti. Naši katoliški nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, si vstrajno osvajajo našo slovensko domovino. Dne 24. januarja t. 1. so ustanovili svojo deveto postojanko v Murski Soboti. Ustanovni občni zbor je potekel v veselju in navdušenju. Vodil ga je predsednik pripravljalnega odbora g. Kerec Franc, ki je navzočim razložil pomen stanovske in strokovne organizacije in je pojasnil pravila. V odbor so bili izvoljeni tov.: Kerec, Fujs, Novak, Časar, Sever, Tuš, Kreft. Nato so se obravnavala razna nujna nameščenska in organizacijska vprašanja. Glede pokojninskega zavarovanja trgovskih sotrudnikov je bila sprejeta na predlog tov. Severja resolucija, da naj se za trgovske sotrudnike čimpreje izvede pokojninsko zavarovanje. Zavednost prekmurskih nameščencev, ki bodo skušali v svojo novo podružnico spraviti vse soboške, lendavske in ljutomerske zaseone in trgovske nameščence, nas mora iskreno veseliti. To so znaki nove zarje in nove dobe . . .
Naši na tekmah FISe. V Chamonbcu v francoskih Alpah se vrši letošnje svetovno smučarsko prvenstvo, katerega prireja vsako leto FISa (svetovna zveza smučarskih športnih organizacij). Tekmovanja se je udeležila tudi reprezentanca naše države. V štafetnem teku smo bili osmi, v smuku pa sta zasedla naša reprezentanta Praček 23. in Heim 25. mesto. Skokov se naši skakači niso udeležili, ker se je Novšak pri treningu poškodoval ter ni mogel nastopiti. Na tekmah so si priborili prva mesta v tekih na dolge proge ter skokih Norvežani, ki so še vedno nedosežni mojstri v teh disciplinah, v smuku pa so zmagali Francozi pred Italijani, Nemci, Avstrijci in Švicarji. V damskem smuku so zmagale Nemke.
Državno prvenstvo v smučanju se je letos vršilo v nedeljo in ponedeljek v Sarajevu in sicer na planini Jahorini. Slovenci so se v velikem številu udeležili teh tekmovanj. V nedeljo dopoldne so priredili smučarji po sarajevskih ulicah obhod, katerega se je udeležilo nad 1000
športnikov s smučkami. Bil je edinstven pogled na to mogočno armado naših smučarjev. Potem se je vršilo zborovanje Zimskošportne zveze. Vreme je bilo Sarajevu naklonjeno, saj je zapadlo na Jahorini nad meter svežega suhega snega. V ponedeljek dopoldne so bile tekme za naslov državnega prvaka v teku na 18 km. Star-talo je 68 tekmovalcev. Vsa prva mesta so zasedli Slovenci. Mrak je prvi, Klančnik drugi, Jakopič Avgust pa tretji. Tekme v smuku so se vršile popoldne in v torek dopoldne. Nastopilo je 72 tekmovalcev. Višinska razlika proge za smuk je znašala 660 m. V tej disciplini je premoč Slovencev še bolj očividna. Zmagal je Jože Novak, drugi je Švab, tretji žvan in četrti Žnidar. Zaradi pomote pri računanju rezultatov pa je potem vodstvo tekem to disciplino razveljavilo. Kot zadnja točka prvenstvenih tekem so bili skoki. Prvak je postal Palme, drugi je Jakopič, tretji pa Klančnik. Poleg športnikov so tekmovali posebej tudi vojaki in sicer v patrol-nem teku na 30 km.
Nogometne zanimivosti. V Belgradu je gostovalo dva dni znano madjarsko profesionalno moštvo kluba Nemzeti. Prvi dan so nastopili Ma-djari proti Basku ter so ga porazili 5:2, drugi dan pa proti Jugoslaviji, katero so premagali 3:1. V Zagrebu je gostoval Grazer Sportklub iz Gradca ter nastopil proti Gradjanskemu. Gradčani so se vrnili domov z visokim porazom, saj so dobili 7 golov, zabili pa niso nobenega. V Ljubljani sta igrala Ljubljana in Hermes neodločeno 3:3, v Celju pa je SK Celje premagalo trboveljskega Amaterja 14:1. Belgrajski športni klub Jedinstvo se nahaja na turneji po Franciji, kjer je v Rouenu premagal močno tamošnjo mestno reprezentanco.
Vojaške tekme Male zveze v smučanju so se vršile letos v Pustavni na Češkem. Prvo mesto je zasedla letos Cehoslovaška, drugo Jugoslavija in tretje Romunija. Lani je bila Jugoslavija prva in Češka druga.
»KARITAS« — rešiteljica.
Ob smrti M. v H. so ljudje zmajevali z glavami . Pokojnik je zapustil ženo in 8 otrok — brez sredstev. Vse se je izpraševalo, kje bo žena vzela denar za kritje pogrebnih stroškov in drugih izdatkov.
Pogreb je minil in znanci so morali z začudenjem ugotoviti, da je vdova brez težav poplačala vse stroške in celo nekaj dolgov, ki jih je imela pri trgovcih.
— Kje neki je vzela denar? — je vprašal Rojkov Jože soseda.
— Se čudiš, kajne? — mu je ta odvrnil. — Tudi drugi se čudijo, a stvar je v resnici zelo enostavna.
— Kako bo enostavna? — je vprašal Jože — Saj je vendar znano, da je pri M. često primanjkovalo celo suhega kruha.
— To je res, — je odvrnil sosed — a M. je bil tako pameten, da se je vkljub malemu zaslužku zavaroval pri Karitas. Pred dvema letoma je sklenil zavarovanje pri našem zastopniku. Mesečno je plačeval 10 Din in ker je bil ob sklepu zavarovanja star 46 let, je žena sedaj dobila od Karitas 2480 Din.
— Kako to? Ce je pa samo dve leti plačeval. Saj je vendar vplačal samo 240 Din.
— Res, a pri Karitas je tako, da se izplača cela zavarovana vsota tudi takrat, če je zavarovanec plačal pred smrtjo tudi samo eno mesečno premijo.
— To je pa sijajno! Povej, si tudi ti zavarovan?
— Seveda sem. Pred štirimi leti sem se zavaroval. Mesečno plačujem 15 Din. Ob smrti bodo domači dobili 5520 Din.
— Veš, jaz bi se tudi zavaroval, a se mi skoraj ne izplača, ker sem že star. Dosti ne bom mogel plačevati, če bom pa malo plačeval, bodo domači dobili tako malenkost, da si ne bodo mogli z njo pomagati.
— Motiš se. Glej, sedaj si star 56 let. Ce boš mesečno plačeval 15 Din, bodo domači dobili 2370 Din.
— Ce je tako, potem pa še danes grem k organistu in sklenem pri njem zavarovanje. Tako bodo domači vsaj nekaj dobili.
Kar je rekel, je storil. Storite tudi vi tako!
Zahtevane povsod ..Delavsho fronto !
,iKdo prideluje žito, to se pravi kruh za vse?
Kmet!1
,Kdo da, da vzklijejo oves, ječmen in vsa semena? Kmet!'
,Kdo goji živino, da preskrbi meso? Kmet!'
,Kdo prideluje vino, sadjevec? Kmet!'
,Kdo hrani divjačino? Kmet!*«
— To je res, divjačino, da divjačino!
— Bodi tiho Lampier, saj ravno radi tebe in Sipaja ni tu več divjačine.
— Pusti, da predsednik nadaljuje!
»Z eno besedo, vi pridelujete vse! Kaj prideluje lastnik posestva? Nič!
— To je res!
— Zemljo daje vendar!
— Kdo je to rekel?
— Janez, bodi tiho! Si še premlad, da bi govoril!
Sipiat je pokleknil in se stegnil, naslanjajoč se na
roke je ostal stegnjen, kot žival proti Ravuju. Saj je bil lisjak, ki voha divjačino. Iz oči mu je kar gorelo. Turnabien je šel z nožem gori in doli po kruhu, kot če bi ga brusil na kamnu. Lire je gledal na zemljo in mislil na svoje upnike — misel na revolucijo mu je dala pogum — da jih ne bo treba izplačati. Neverjetno tiho je bilo med temi tridesetimi možmi. Niso le poslušali, kar gledali so. Zlogi so prihajali za vsakega izmed njih v različne in natančne slike. Videli so bitja iz mesa in krvi, lastnika, delovodjo, čuvaja, pisarja lesnega trgovca, sovražnika. Tako pogosta nema tožba je dobila končno izraz. Veselili so se, da so videli svoje občutke jasno povedane. V tem nepodpisanem dopisu iz Pariza so se spoznali. In ponos na svojo silo, videnja nedoločenih množic, sindikatov, revolucij, plenjenja, pravic, povračila, so povzročila, da so stiskali ustnice in jih odpirali, kakor da bi zakričali: »Odobravamo!« Le
dva ali trije so uganili, da je poziv laž. Vsi so bili tujci v domačiji besed. Ni jim ostajalo drugega; šli so preko: sodili so svet. Neznano zagotovilo njihove pravice je zadoščalo njihovemu trpljenju. Nobena sila v njih se ni borila proti strasti zavisti. Obrazi so bili zaverovani v isti smisel, obrazi vernih, razsvetljencev ali bledih pazljivcev. Tisti štirje, ki so prišli od dalje, so se še vedno držali za roke. In zlata luč je obsipala njihove visoke glave.
— Tovariši iz polj, majhni smo, ker se pripogibamo pred bogatini; dvignimo se samozavestno in opazili bomo, da smo večji od njih! Naši rudniški in tovarniški tovariši so nam pokazali pot; čakajo le še na našo organizacijo, ki bo neizmerna sila za na pot v bodočnost! ... Podeželski tovariši, dobro pomislimo; če bi jutri izginili vsi obdelovalci, kaj bi neizbežno prišlo? Splošna lakota, grozna beda, verjetna smrt in v nekaj letih še velike večine ostalih ... In če bi jutri izginili vsi gospodje, pač smemo domnevati, da bi ne bilo slabše, nasprotno, vse človeštvo bi si neizmerno oddahnilo. In vendar, mi ne želimo, da bi kdo zginil...
Nekaj glav se je zganilo v pritrditev.
— Toda mi si želimo, da bi prišel dan, ko bo vsak prisiljen delati, da se bo preživel, ko ne bo več izkoriščevalcev in ne izkoriščancev... To bo zagotovo prišlo. To bo začetek našega dela. Tovariši na pot, proti velikemu cilju! Živela osamosvojitev delavcev!
Ravu ni več govoril, a so še vsi negibno poslušali, nagubani, sopeči, imeli so razširjene nosnice; dva ali trije so sanjali o idilični prihodnjosti, pesniki, muzikanti, mladeniči, Janez, ki je stal pokrit s čepico je z začedenimi očmi gledal po vedri nebesni sinjini; ljubil je lepo dekle iz Korbini, videl jo je blizu sebe v Parizu, ko se je peljala v dvovprežni kočiji po ulici. Svetloba se je poigravala na suhih skorjah. Neiz-
merni gozd je srkal začetek življenja. Ljudje so še enkrat poslušali slabe besede. Prihitele so nad nje kakor prihiti dim iz vlaka na grude. Dim je izginil, toda ostalo je nekaj, kar je zemljo nevidno ranilo in pokvarilo.
— Trdo udari, je rekel Lampier.
— Mojstrsko delo ,je rekel Ravu in zgibal papir. Tu je načrt za organizacijo!
— Dol s požeruhi! Kdo zažge gozd? je zakričal Turnabien in skočil na noge.
Iskal je kresila v svojem žepu.
— Nobenih neumnosti! je rekel Ravu. Gozd je naš kruh. Prijatelji iz Pariza vam ne pravijo, požigati, pravijo, da se organizirajte vse fontenejski delavci.
— Nekateri ne plačujejo članarine! je kričal Turnabien.
— Nekateri nočejo biti več z nami, kanalije! je vpil Lampier.
— Ravu, tudi izdajalci so med nami!
— Kaj praviš? O kom govoriš?
Sipiat je trdil, da so med njimi izdajalci. Ravu se je dvignil proti mizarju-drvarju, ki ga je zaničeval.
— Hočeš govoriti o meni?
Neki glas je prekinil.
— Ne, ne, povej Sipiat!
Skupine, ki so bile na planoti bolj oddaljene so opazovale. Sipiat je napol prikril oči, zlobno se je smehljal, sunil si je klobuk na vrat, zaškripal je z zobmi, kakor če bi se hotel zagristi v Ravuja, ki je bil nagnjen proti njemu.
— Nisi preveč razborit, je smehljaje se rekel, ubog predsednik si, Ravu. Da, med nami so izdajalci. Nekateri se sami vdinjajo na poseko in tega ne povedo tovarišem, da bi ne bilo treba deliti.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).