MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Oradni&ttfo m uprava: Maribor, Gosposka ut. 11 / Talofon uredništva 2440, uprava 2454 Izhaja razen nadalje in praznikov vssk dan 16. ur» t Velja meeečno prejeman v upravi al) po poStl 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Og'asl po ceniku t Oglaae aprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani # Poitnl čekovni račun Si 11*409 •JUTRA 99 ¥ema v ftfr’k!t Pred likom bojnega boga Marsa se zo-flet prižigajo kadila, ropotajo pohodni bobni in fašistični centurioni vlačijo v črno Afriko mladeniče Italije, tudi slovenje! In to vse v času, ko je na jezikih vse evropske in svetovne diplomacije ena s&ma sladka, skoraj že omledno osladna beseda — mir. Italijanski fašistični kolonialni imperializem je insceniral na meji Somalije in Abesinije incidente, ki so jih Po rimskem zatrjevanju zagrešile »a b e-s'nske bande«, (Mandžurija!), po o-nem iz Adis Abebe pa plačane tolpe italijanskih Somalijcev. Da bi pa Italija dobila še več povoda za »oboroženo kazen sko ekspedicijo« v abesinsko svobodno cesarstvo, so se taki »incidenti« insceni-rali tudi na meji francoske Somalije. V Rimu so upali, da bodo tudi Franc )zi *ako »ogorčeni«, kakor so Italijani in bodo skupaj z njimi udarili na »središče elementa nemira in sirovega divjaštva« v srcu Afrike. Toda Pariz je ostal miren 'n ni niti zahteval, da bi v Adis Abebi vojrki cesarja Selasije poljubljali francosko trikoloro, kakor naj bi italijansko. Vse to nas prečudovito spominja na Mahinacije bivše Avstro-Ogrske napram hkratni mali Srbiji. »Srbske bande« se Morajo ugnati, so kričali na Dunaju; nabaviti se mora »v to balkansko ognjišče Minira kazenska ekspedicija«, in so po-s'ali v Beograd ultimat um, neverjet-^ podoben sedanjemu ital janskemu, polnemu Abeslnljl. Razen duhovnih kredov in ignorantov na Dunaju, Budim-®®Sti in po nekaterih podružnicah obeh 5redišč, ni takrat nihče na vsem svetu friel, da se spušča velika monarhija Habsburžanov na malo Srbijo zaradi Saševa (pri katerem je bil Beograd še ^dolžen) in manjših incidentov. Povod Se ie iskal, in če ga ni bilo, se Je moral ^variti nalašč! Toda »kazenska ekspedicija« se je spremenila v — svetovno y°Jno in smrt napadalca. Analogija med '• 1914. na jugovzhodu Evrope in 1. 1935. vzhodni Afriki je skoraj popolna! Konr-ne Italije po veliki in bogati Abe-'n'ii so še starejše, kakor so bile one “ystro-Ogrske po mali Srbiji. Demokrata Italija, ki si Je ob abesinskih gorah red 50 |sti skrhala požrešne zobe, je o-Ustiia sen o »obnovitvi veličine rimske-?!? ‘nperija«, fašistična ga je spet privle- MM zahtevs v Avstriji plebiscit Nemški odgovor n® Sestdo^ke predloge — Ost proti Rusiji — Zanašanle na angleško podporo - Plebiscit za Avsftrifo — Schuschnigg zahteva v Avstrijo mneds^arodsio vofsko ki. a iz ropotarnice. Dvanajst let je fašizem milijone mladeničev in mož na L ** 1 piskal °me pohode in osvajanja. Prva leta je tod severav raz-veseljivo. zlasti v obmejnem podeželju. Sledila je razlaga pravi! organizacije NO. nato pa je g. predsednik prav ilustrativno ob'asnil nuino potrebo ustanavljanja in delovanja krajevnih odborov. kakrš""ga ne sme manjkati tudi v Krče-vini-K^kih. Navedena deistva o drznem stremljenju naših neorij^teliev v sosednih državah so v prisotnih utrdila spozna nje, da ie obramba v nas samih in naših državnih voditeljih. K besedi se oglasi šolski upravitelj g. Cvetko, ki pozdravlja zbor in g. predsednika kot zastonnik občinckega odbora Rdečega križa in Sokola Maribor III ter apelira na domačine, da se v kar največ-.iem številu včlanijo v organizacij NO O. dr. Vauhnik ie govoril o potrebi boja Proti tmemu kapitalu in preorečitvi nakn-Povania posestev s strani tu;cev v naš' državi. Dos'edno se moramo držati gesla »Svoji k svojim!« ter omejevati svoje pogrebe na domače izde'ke industrije. O. dr Lašič ie pozdravil zbor v imenu mariborskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda ter želel novi organizaciji NO nai •epših uspehov. G. dr. Irgolič noudaria da mora NO nrndvsem nacionalno vzbuditi in vzgoiiti obmeino prebivalstvo. Ta- ko delo vrši že nekaj let sem društvo »Meja« z lepimi uspehi na Kobariškem, toda naše narodno-obrambno delo se mo ra razširiti po vseh Slovenskih goricah in no Prekmurju do Dolnje Lendave. Poklicana je v to zlasti NO ki mora vzeti delo v roke z vso resnobo. G. Fras je pozdravil zbor v imenu Narodne strokovne zveze in nagl^šal potrebo sistematičnega boja proti tujemu kanitalu. ki izkorišča svoje delavce. Treba je pogledati samo njih izstradane. jet;čre obraze! O. Stili il je pa prinašal nozdrave Krajevne organizacije NO na Pobrežju ter vzpodbu-tal novi odbor na vztrajno delo v smislu zadmega naročila našega blagopokojnega -deškega kralja. Po 10-minntnem odmoru so se prisotni soglasno zedinili za volitev oo vzkliku. Na predlog br. Cvetka, je bila sng^cno spre;eta naslednja lista: predsednik Slavko Prebevšek, 1. podpredsednik Slavko Reja. 2. podnrpd^ednik Franjo Cvetko, tajnik Leopold Šalda. n!egov namestnik Jožko Šturm, blagauvk Tone Ponko: odborniki: dr Albert Sentočnik. Franio Jaki, Martin Beribak lOre' Fras, Anton Bekafiga in Franio Duh Nadzorni odbor: Ivo Cerinšek, Stanko Derenčin, dr. Franio Irgolič, Jernej Pirš in Ivo Šetinc. G predsednik ie še pozdravil kasneje rlnglegn predsednika Strelske družine, g. Frana Babiča, priporočal novemu odboru >n članstvu vobče medsebojno z^imanie in slogo, kar bo ob vnemi do dela novi organizaciji zasiguralo uspehe, nato pa zakUnčil ustanovni občni zbor ob 11. uri. Marom Sfefke VaubniUove S stopinjo, tišjo od diha, si odšla, draga Štefka, tjakaj v brezdanjost, v tišino za-grobnega življenja, katerega tajna je tako globoka, da trepetamo pred njo. Groza nas je pred neznanim — pred koncem, ko smo že živeli. Tembolj, kadar še nismo, ko nas oplajajo se sanje življenja, ko nas dviga žar mladosti, ko bi mogli še toliko lepote dati in sprejeti. Tol:ko je bilo še pred Teboj življenja, draga Štefka! Tvoje sanje šobile rožnate. V mislih ti je duša kdaj zaplula v bodočnost. ki ti ni bila prisoena. Igrala si se z otročičkom, ki ti je rasel pod srcem in ki ti je nezavedno nosil — smrt. Tvoje sanje so ti ga naslikale ‘n v domišliiii si se srečna mamica sklanjn'a nad zibelko svojega prvorojenčka. 1’bo^a naša Štefka! Ne morem zadržat* solz. ko te gledam, kako ležiš tu pred menoj vsa mrzla in negibna, žrtvovana na oltar materinstva. ŽENSKE! KO BOSTE ENKRAT PRALE Žene prihajamo k tebi in Ti polagamo v krsto cvetje s tihim spoštovanjem in globoko tugo. Vse razumemo veličino tvoje žrtve. Saj si še v smrti tako vsa mlada in lepa. Boli nas izraz tvoje želie na obrazu: »Kako rada bi še živela!« Če bi te mogle potolažiti za izgubo tvojega življenja, bi ti znklica'e tja v onostranstvo, v skrivnostno zagrobnost: »Štefka, ne maraj! Umrla si na višku lepote in sreče. Tvoj spomin ostane večno lep!« Toda kako plehka postane še tako živa beseda spričo velike tragike: V dalji p!a-ka tvoje sirotno dete, nebogljenček v naročju strtega očeta, k ite pa s svojim krikom ne more doklicati. Kajti v tvoj;h prsih je molk, ljubeča misel je ugasnila, Tvoje lene oči so trdno skkv-.ljene — za vselej. Nikoli ne bo posnal iz njih topli materinski žarek na dete, ki si ga gledala in ljubila le v sanjah. Smrt Te je neizprosno zajela v svoje ledeno krilo. Mučeniška aJoriola, ki ti jo spleta bel venec svežih nageljnov nad trudnim čelom, je meno edino povračilo. Spavaj spokojno, žrtev svetega poslanstva! M. -ad. S jflnORflD PMLNin PRAŠKOn, BO TA EDINA VAŠA HVALA Preizkusite ga čimprej ! Zahtevajte oa povsod ! jen od okrajnega sodišča. Volilni upravičenci imajo pravico vpogledati vanj n:' mestnem magistratu do 22. t. m. Smrtna kosa. V Spuhlji pri Ptuju je umrl vžitkar Filip Vidovič, star 69 let. V Sp. Pletarjih je umrla Liza Klanjškova, žena uglednega posestnika, stara 63 let. Pokojnica, ki je bila obče spoštovana žena, je mati devetih otrok. Naj v miru počivata! Poroke. V Minoritski cerkvi so se poročili preteklo nedeljo sledeči pari: Anton Bezjak, pos. sin iz Sv. Marka pri Ptuju in Antonija Erbusova, hči pos. in gostilnica na v Spuhlji; Anton Janžekovič, pos. v Kukavi nri Sv. Lovrencu v Slov. gor. in Marija Šimenkova, pos. hči iz Spuhlja. Bilo srečno. VoHni imenik za mesto Ptuj jc mestno poglavarstvo popravilo in je tudi žc potr- Pasji zapor. Sresko načelstvo v Ptuju je obvestilo mestno poglavarstvo, da jev noči od 28. na 29. januarja 1935 pasiral stekel pes dravski most in mesto Ptuj. Pes je bil naslednji dan pokončan ir. je bila pri njem steklina dognana. Ker ni izključeno. da se v kratkem pokažejo sumljivi znaki na kakšnem psu, se prebivalstvo opozarja na nevarnost stekline. Mestno poglavarstvo je zaradi tega odredilo sledeče: 1. vsako obolenje pri psu m tudi drugih živalih, posebno mačkah, se mora takoj prijaviti mestnemu veterinarju. 2. psi se morajo držati na verigi, odnosno voditi na vrvici. 3. Psi, ki niso privezani, morajo nositi nagobčnike. Psi. ki se ne bodo držali po navedenih odredbah. se bodo polovili in pokončali. Pokončali se bodo tudi psi, ki1 niso vpisani v pasji register. Prestopki se bodo kazno vali po predpisih. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Osmi dan žrebanja V. razreda, 29. kola, dne 13. februarja so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 10.000 43607 69373 80037; — Din 800(1 812 6183 6757 10607 12544 14200 15450 16367 19185 23630 29600 31174 36739 55802 65284 69449 77959 83597 91268 95577; — Din fifiOft 2825 11529 16405 17173 20211 2S005 35856 36706 44234 55329 58810 62796 72543 73775 82653 9?748 94049; — Din 5000 12729 23160 29166 ,34752 37131 42286 45311 50161 52632 53110 54953 74343 76200 93487; — Din 30011 431 4266 6274 6464 8815 14938 17700 20284 20861 26356 27573 31104 36294 37617 38<91 40378 41646 46105 53719 59556 60997 61424 62080 62612 63481 67002 74182 76332 77977: Din 2000 544 2438 8608 11377 16355 33992 "4706 35488 40501 45640 46579 47691 54677 57705 59463 73825 7447S 81873 85621 8969' 93893. Bančna poslova'nica BEZJAK, Maribor Gosposka ulica 25. Ferdo Karis: 19 Soonrnl iz nerodnega in sokolskega življenja V Gorici je naš živelj tako napredoval, ^a je g. Gaberšček, ki je imel dva majhna sinčka, prerokoval, da bo njegov starši sinček nekoč še prvi slovenski žu-Pan. Temu smo oporekali, kajti nadejali smo se. da bomo imeli v Gorici še prej slovenskega župana. Goberšček je bil izven radikalnim Slovencem vsem drugim strankarjem trn v peti. a ni se nikdar ustrašil, bojeval se je in dosegal uspeh za uspehom. O tem govori njegovo krasno delo »Goriški Slovenci«, izšlo doslej v dveh debelih knjigah. Dne 25. maja 1. 1915. sem dobil nalog Prenehati z zadnjim vlakom vse poštno osebje in blagajno na Bled. Od 16. ure srno čakali do večera na odhod vlaka. Nadnje pozdrave smo oddajali s težkim srcem leni Gorici a z želio. da se vanjo kmalu vrnemo. Tej težki ločitvi se ie Pridružila še zelo težka pot. Bili smo namreč še o polnoči na Opčinah in ob '■ uri zjutraj v Št Petru na Kra*u. Ponoči Je dpževalo in mrazilo ie. Opoldan smo b;l' na Pat-eku in popoldne smo kamnih na nrostem blizn neke vasice Pri Preserju. Posedli smo kot cigani po travniku; ljudje so se približali in poslušali jok in stok otrok, ki so bili lačni. S tem vlakom so odšle namreč tudi vse železničarke in druge rodbine. Med domačini je prišel tudi njihov župan, dobra kranjska duša. Naprosil sem ga, če bi bilo mogoče dobiti kruha in mleka za uboge otroke in žene. seveda proti plačilu. Dobri župan je takoj ukazal priču-iočim dekletom in ženam, naj tečejo domov, prinesejo vse mleko, pomolzejo krave in prineso še ves kruh in potice, ki so še ostale od žegnanja. Sam je šel hitro v vas in priganjal ljudi, da se naši prošnji odzovejo. Ni trajalo pol ure. ko so krnske že prihajale s polnimi velikimi ''erbasi. Med tem sem dal vsem strog ukaz, naj se v prvi vrsti poslužiio mleka m kruha otroci in ženske, in le, če bo še vaj ostalo, tudi možje. Ker smo vsi dobili znatne preduhne. sem naročil vsem moškim, naj prinešene dobrote plačajo po svojem preudarku. Solze so se zalile, ko ;e utihnil ves jok in stok malčkov in so 'e začeli smeiati in skakati po travi. Težko mi ie bilo slovo od teh dobrih ljudi in mislim, da se jih Še marsikdo hva-N’’io soommja. Proti ve^ru smo se odpeljali z odprte ->rob 2. uri nonnči. Vzrok te 30-ume vožnje so bili zelo številni vlaki, ki so šli proti Gorici in je stalo po 5—8 vlakov na tirih večjih postaj. Poštno osebje sem zbral na posebnem prostoru zraven kolodvora. Obljubil sem poiskati če že ne prenočišče pa vsaj kakšen lokal, da pridemo pod streho. Policijski komisar mi je rekel, da so ob tej uri tudi vse kavarne že zaprte; posla! pa je z menoj nekega stražnika v kavarno blizu kolodvora (sedaj Akademski kolegij), ter ukazal, da se kavarna odpre zaradi goriških beguncev. Poštne uradnice, ki so bile trudne, sem peljal na kolodvorsko pošto in orosil tam uradnika, da ukaže vsem, ki imaio nočno službo, da vstanejo in dajo postelie na razpolago utrujenim poštnim uradnicam iz Gorice, kar se je tudi zgodilo. Mi smo pa šli v kavarno, tam kvartali in se pogovarjali do jutra. Zenske in otroci so polegli po biljardih, klopeh in po tleh. Naslednji dan sem predlagal pošbii direkciji, naj nas ne pošiljajo na Bled, temveč obdrže v Liubbani, ker bo-'k) gotovo vse osebje rabili, kar se ’e tudi zgodilo. Potem sem potom gg. župana in poveiinika mesta dobil prostore ter iz voiaškega skladišča slamniače in odeje: liubljanskc poštne uradnike in uslužbence sem pa naprosil, nai preskrbe potrebna stanovanja za naše begunce tako da so že dru^i dan bili vsi spravljeni po privatnih hišah. Ker sem že imel 42 let službe, sem šel k družini na oddih v Planino pri Rakeku in pozneje v Gradec, kamor mi je dvorni svetnik Pattay svetoval, češ, d:i so ljubljanska tla zame prevroča. Napotil sem se torej 30. maja ob 7. uri na kolodvor, da se odpeljem v Planino via Rakek. Ko zahtevam vozni listek, mi odgovori uradnik, da sc od danes do preklica civilnim potnikom vozovnice ne smeio izdajati. Isto mi je rekel tudi načelnik g. Ludvik. Ko sem stal tako na peronu sem zagledal več proti j um obrnic nih vlakov. Neki vlakovodia mi je pokazal vlak, ki bo prvi odšel. Šel sem torej tja, se predstavil poveljniku vlaka, nekemu nadporočniku, ter ga prosil, da me vzame v svoj voz. kar je z veseljem storil. Ko smo se oeliali približno pol ure. se je vlak ustavil na progi pred neko čuvainico. Vlakovodja je menil, da bomo gotovo čakali tukai do večera, ker stoii nred nami 6 do 8 vlakov. Brez pomisleka sem stopil v čuvainico, kjer mi ie povedala žena. da men mož spi, ker ie imel nočno službo. Pekel sem ji, nn; Ta zbudi in pove. da je tukaj kontrolo: ^l^zniški seveda) in naj mi nese prot: "lačilu prflineo do prvega vlaka. In res. Nadporočnik me ie v prvem vlaku pri-:->zno snreiel in ob 2. uri sva že bila v Borovnici. (Konec sledi.) Alphonse T)audet: ROMAN. 10 Toda ne, niti tega si nista smela privoščiti, ker vsa vrata in okna so bila zaprta, ključi so pa viseli nad posteljo gospe Feniganove; ako pa je Richard ostal malo dalje s svojo ženo v hladu parka, sta ogromna psa čuvaja Pathos in Porthos tako glasno in dolgo lajala, da sta se sprehajalca rajše vrnila v svoje stanovanje. Eno oken njunega stanovanja, in to ono Lvdijine sobe za toalete, je gledalo proti ravnini Ville-neuve-Saint Georges, v smeri proti Parizu, ki ga je označeval ogromni val svetlobe. Zvečer je ostajala Lydija vedno dolgo pri oknu, vsa hipnotizirana od daljnje privlačne svefobe. Oh, ta Pariz, tako blizu, komaj sedem do osem kilometrov, pa je vendar nikoli ne peljejo tja! Tudi to je bila ena tiranskih volj gospe Feniganove. »Cernu bi hodili v Pariz, moja draga mala? Grem morda jaz kdaj tja? Je hodil moj sin pred poroko tja?« Lydija ni odgovarjala in tudi jezila se ni več zaradi te nepravične samovolje, ki ji je kratila vsako veselje, po katerem sta hrepenela njena mladost in čilo zdrav je. A Richard je vendarle moral včasih vztrepetati pred njenimi pogledi, kadar je kdaj pa kdaj do pozne noči ostajala pri odprtem oknu in gledala proti oni vulkan ski svetlobi. Nekoč pa so predsodki gospe Feniganove na prigovarjanje njer.ih sosedov z Grosbourga le popustili. Vojvoda d’Alcan tora in lastniki lova v gozdovih Senarta niso ob pričetku sezone nikoli pozabili povabiti tudi Richarda, ki je bil izvrsten strelec in je poznal gozd kakor kak divji lovec. Njemu je bilo treba samo prestopiti vrata svojega parka, pa je bil že nr-vi na dogovorjenem lovskem mestu. Ko se je tako nekega jutra prvo leto po Ri-chardovi poroki spet pričenjal lov, so videli general in megovi gosti Fenigana, kako jih čaka z lepim malim lovcem v baržunasti obleki, v škornjih in dokolenkah ter s tirolskim klobukom na glavi, izpod katerega so koketno gledali fini pepelnati lasje. »Moja žena... general« — tako jo je predstavil Richard. Bila je tako nežno mlada in vitka, tako ji je vse oristojalo, da je General ves čas lova ni hotel zapustiti in ie morala sedeti pri njem celo za časa kosila v gozdu. Ko so se pa poslavljali, je nagovarjal Richarda, raj ga obišče s svojo ženo na Grosbour-gu. Toda mati se je upirala temu obisku. Orožnov smuk preko Pohor’a VZTRAJNOSTNA PREIZKUŠNJA NAŠIH SMUČARJEV. KRMARSKA VOŽNJA OD MARIBORSKE KOČE DO VUZENICE. Prvi dan FIS tekem. Včeraj so se pričele letošnje FIS tekme za evropsko prvenstvo v smučanju. Tekmovalo se je v štafeti 4 krat 10 km. Startalo je 12 štafet. Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva v Mariboru je že predlani opustil vsa tekmovanja v zimskem športu, ki mnogokrat nimajo one koristi, ki ga večina od športnega udejstvovanja pri čakuje. Prav v tem oziru hoče smučarski odsek SPD Maribor uveljavljati drugo smer smučarskega športa. Izleti in skupni pohodi po zasneženih gorskih predelih, odkrivanje novih smuških rajev in spopol njevanje v smučarskem znanju so cilj smučarskega odseka SPD. Kot edino preizkušnjo sposobnosti turnih vozačev priredi smučarski odsek SPD Maribor vsakoletni smuk preko Pohorja, z izhodiščem pri »Mariborski koči« in ciljem v Vuzenici. Odsek je imenoval ta znameniti Pohorski tek po svojem ustanovitelju g. dr. Janku Orožnu in ga bo letos tretjič izvedel v nedeljo 17. febr. Udeleženci naj se prijavijo v soboto zvečer v »Mariborski koči«. Odhod iz Mariborske koče bo v nedeljo ob 6. uri zjutraj, od Klopnega vrha ob 10. uri, od Seniorjevega doma pa ob 14. uri. »Orožnov smuk« bosta letos vodila naša znana šport nika gg. Borut Hribar in Evald Koren. Kontrola je bila poverjena tajnici smučar skega odseka SPD gdč. Ljubici Cingler-ljevi, Smučarski odsek SPD Maribor je za to vožnjo ustanovil poseben znak, ki je bil lani prvič razde'jen. Lani ga je dobilo 23 udeležencev in se pričakuje, da se bo letošnje vožnje udeležilo okrog 50 smučark in smučarjev. Po notarjevi smrti sta se obe rodbini nehali obiskovati: general se je oženil z edinko barona Silve, bogatega dunajskega bankirja, katere ogromna dota je še v zadnjem trenutku osvobodila majorat Grosbourga ter rešila propasti razsinnike Douvergueje, ki so bili vsi po vrsti kvartopirci in ženskarji. Za oholo Avstrijko so bili Feniganovi prenizki. »Zlasti Richardov! ženitvi« — je dodajala mati, ki ni nikoli pozabila spomniti svojo sinaho na njeno poreklo, samo da ji oslabi željo no samostojnosti. Nekako v začetku zime je naenkrat nrispelo v Uzelles pismo vojvode generala, s katerim ie vabil v imenu vo>‘vod;-nje mladi par in taščo v svojo ložo v Operi k neki predstavi, in to tako nekako 6cz netnajst dr.i. Gosoe Feniganovi je to vabilo laskalo in je zato sama nagovarja mladi par, naj se odzove. »Mojim letom to seveda ne pristoia. ali vidva, sbšita. Lydiia, morata na vsak na-xin iti! Jaz vam bom sama plačala obleko.« »Hvala, mama,« ie odgovorila Lvd”’a vsa vzradoščena, dasi je svojo taščo že dolgo khcala samo gospa, kakor vsi osta ’i v gradu. Pe+mist dni je notem živela kaVnr v snu. Obleka ji je bila naročena v Parizu in je zato morala priti v Uzelles šivilja, elegantne nostave, nabreklega belega obraza, ki ie često zasnala na stolu ko da b^če na ta načm n*dnVrrd:ti no-1 tMBffJS&UUEMliBSBI Vabljeni vsi bratje In sestre bratskih društev! Zdravo! Sokol Maribor III. v Krčevini obvešča svoje člane, da je društveni blagajnik članom na uslugo vsak torek in petek od 7. manjkanje spanja. Ta problematična zenska je poznala do podrobnosti pariško družbo, pa je — med merjenjem Lydsji-ne obleke — pripovedovala o intimnih škandalih v Grosbourgu, o generalu, kj je norel za ženskami in o vojvodina, hi . ni bila niti ljubosumna in sta ji on in Je' nar bila -edina strast. Po šivilji je prise' frizer, in to ne oni iz Corbella. s katerim se je b;la zadovoljila Lvdpa za svo;o no-roko, ampak neki drugi iz Pariza, ki ;e bila priporočila in poslala šivilja. Ah! ko ie po vseh teh mmravah in skrbeh sedla spredaj v veliko ložo golih rok m golih ramen, v obleki empireja. v tej dvorani, obsijani z razkošno svetlobo, j' *e bdo vse en sam edrni do;em, ki jo ure-vzel vse živce tej siromašni ciganČ'Ci-otrejku ceste, ki vse do takrat, do svojega štiri in dva!ceteva leta ni nikoli vUe' ’a gledališča. Vse, k^r se je igralo, kar ;e pel na odru neki človek kratkih img v 'aznetem telovniku, pa oni glasovi orkestra. ki so se dv;gali in nadali kakm n!’" ma in oseka zvokov — vse se je za Lv-dih) izg”blieIo v utrioih meneča srca 'h canc. Pri tem ni niti sHlHa oh^-e^o pozdrava voivodmie, male D-madčanke ko-riravega in ovci podobnega obraza. Rs citronove barve nekoliko nredolgega vra Hi. na katerem so viseli trije nizi tako velikih b;serov. kakršnih siromašna najdenka ni še nikelj videla. (?e ho nadepevalo) do 8. ure zvečer v društveni sobi v krčevinski osnovni šoli. H 'Cuvaite 3ugosiari©l Rezu'tati so bili naslednji: 1. Finska v času 2:42.30; 2. Norveška 2:43.17; 3. Švedska 2:46.53; 4. Nemčija 2:50.34 ; 5. Češkoslovaška 2:54.29; 6. HDW (nemška zimskošportna zveza na Češkoslovaškem) 2:57.47; 7. Poljska 3:00.26 ; 8. Avstrija 3:01.08; 9. Jugoslavija; 10. Ru-munija; 11. Latvija; 12. Madžarska. Boksarji SK Svobode v Ljubljani. Agilna boksarska sekcija mariborske Svobode bo v nedeljo 17. t. m. gostovala v Ljubljam, kjer bo nastopila proti atletom ljubljanske Svobode. Soito*s$¥0 Sokolsko društvo Maribor Matica, smuški odsek, priredi v soboto 16. t. m. popoldne kratek izprehod s smučmi in san kami do Kamnice, zvezan z zabavnim, igrami za deco in naraščaj. Izlet je obvezen za vso deco, naraščaj in članstvo, ki je prosto. Roditelji, pošljite deco in naraščaj! Odhod je ob 2. uri popoldne izpred paviljona v mestnem parku. — Nadalje priredi odsek v nedeljo 17. t. m. smuški izlet za članstvo in višji naraščaj na Smolnik. Na Smolniku vadenje v smuških likih. Odhcd zjutraj ob 5 45 z gl. kolodvora. Bratje In sestre vsi na ta izlet. soglašajo: najboljše je riviera terpentinovo milo Razno GOSTILNA MANDL. V seboto domača veselica. V nedeljo ponovitev. 609 ~SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specijalltete: ribe, bržolo, ražnjiče, čevap-i-če, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino do Din 8— liter, dobro štajersko Po Din 12.—. Gostilna »Rotovž«. A, Vicel, Rotovški trg 8. 501 IŠČEM ŠIVILJO ki bi sprejela mojo 15 iet staro hčerko v uk z vso oskrbo. Ponudbe pod »Dobra mati« na upravo »Večernika«. 611 Prodam KRAVO novomolznico, 5 let staro, pro dam radi pomanjkanje krme. Tezno. Maistrova ul. 24. t>12 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu. — Stolna ul. 1. 619 Stanovanle GOSPODA sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31. drugo dvorišče, vrata 2. <13 »»♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦t t SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG Vas vabi na ogled potujoče razstave preotog in perz jancev. Piodaja se na dolaoročna odplačila 12—24 mesecev, Grajski trg 1 (Palača Grajskega kina) m to od četrtka 14. do vključno nedelje 17. februarja. Banovinska tkalnica« prodaiaina Zagreb. Cundulifava ulfca 3, Izdaja konzorcij »Jutra« v Lfubljanl: predstavnik izdajatelju RAZVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DE 1 ELA v Mariboru.