Poštnina platana v gotovini Št6V. 48.
V Llubljanl, v Četrtek dne 1. decembra 1927.
Leto VI.
Glasilo krščanskega delovnega Ifudstva
!».bnln vt.uk fctrlcH popoldne; v «lufa|u prni-	n	Posamezna '.li -vIlK<> Din 1-50 - Cena: za 1 mesec	n	Oglasi, reklamacije In narotnlna na uprav*
alka dan popre) - Uredništvo: Ljubljana, Stari	Din 5--, za Četrt lela Din 15--, za pol leta Din 30--; za	II	|ugo<lovan»he tiskarne. Ko porlaCnl oddelek,
trg 2)1 — Nelranklrana pisma se ne spre|ema|o	II	Inozemstvo Din 7*- (mesečno) Oglas po dogovoru	II	Poliun.kl nasip St- 2 - Bokoplll se ne vraCa]*
  	—-------  "	'■	   1------------------    ■■	      1	'	"	'	......
Največje prokletstvo človeštva je nacionalizem. Po pravici mu je rekel Mahnič paganstvo. Kakršen je nacionalizem danes, pa je naravnost Satanovo delo. Ravno na tein besnem nacionalizmu se najbolj spozna, da svet ni več krščanski. Kako bi se sicer mogli tako smrtno sovražiti ljudje, katerim se oznanja vsak dan evangelij božjega sinovstva, bratov-stva in ljubezni? In tisti, ki smo še katoličani, ne samo po imenu, ampak tudi po duši, ali dovolj storimo, da ta nacionalizem premagamo v svojih srcih?
Mi smo katoliki, pripadamo cerkvi, ki objema ves svet, vse narode; mi verujemo v Boga, ki je oče vseh, v Kristusa, ki je vse ljudi odrešil; naša vera ne gleda na to, kakšnega rodu je človek, kakšne barve in jezika, ampak samo na dušo; naš božji učenik nas je učil sedem blagrov na gori, ljubezni do vsakega; vse države in vsi narodi na svetu naj bi bili božje kraljestvo miru, ki bi se vladalo pravično.
Mesto tega — kakšno sovraštvo med narodi, tudi med katoliškimi! Vsak tekmuje z drugim v tem, kako bi svoj narod bolj ljubil, drugega pa čimbolj sovražil. Ali je to prava ljubezen? Ali more tako sploh kdaj priti do tega, da bi nam zavladal Kristus-kralj? Kakor sem dolžan svojega bližnjega tako ljubiti kakor sebe, tako sem dolžan drug narod ljubiti tako kakor svojega. Kdor pravi, da to ni mogoče, ta ne veruje v Boga, ne v Kristusa, ne v Cerkev. Če ni mogoče ljubiti svoj narod drugače, kakor da sovražim drugi narod, potem je evangelij zastonj. Kristus pa nas uči, da mora naša ljubezen objemati vse, da moramo tako svoj narod kakor ostale ljubiti zaradi Boga, da nas ne sme voditi narodni egoizem, pohlep, želja zavladati nad drugimi, ampak zavest, da smo vsi ena sama velika družina, kjer vsi narodi skrbe za enega in vsak narod za vse druge. Le to je krščanska družba, le to se more imenovati kraljestvo Kristusovo; če pa tega ni, potem je to očividen znak, da smo na Kristusa pozabili.
Evropi zopet grozi vojni požar. Kaj pa ljudje mislijo, kaj mislijo narodi, kaj državniki? Mar se naj res zopet začne krvavi ples? To bo strašna vojska, če bo; samo da nihče niti ne sluti, kakšen bo njen konec: vseuničujoča revolucija celega sveta, nezaslišana splošna beda, globok padec vseh nazaj v barbarstvo. Ne bo zmagovalcev in premaganih: vsi bodo dobili smrtne rane. Ali je tako tež'o pravično vladati narodom? Ne zatirati narodnih manjšin? Pustiti vsakemu svoje? Če bi sam satan ne bil tako zaslepil državnikov z nacionalizmom, bi oni ne samo ohranjali narodnih manjšin, ampak celo gojili in pospeševali njih jezik in kulturo, jim, če treba, pomagali tudi do samostojnosti. To bi bilo le v korist in prospeh države, oz. dotičnega velikega naroaa. Toda to je, da Bog dopušča, da se narodi čedaljebolj zaslepljajo in ogluše za lastno dobro. Zato, da ta gnjila, nerroralna, brezbožna družba popolnoma propade. Drugače si ni mogoče razlagati žaloigre, ki se odigrava pred našimi očmi z narodi in državami. Saj sami letš v svr jo pogubo z naslado, z navdušenim kričanjem, v besni omami:	eia, eia,
alaM!
Mi vemo, da se poslednja odločitev ne bo izvršila po mečih, zunanjih mejah in stvareh, ampak v dušah, v globinah osebnosli! Naj ostali svet nori v nacionalističnem samooboževanju, v malikovalstvu države, v kultu sile in pohlepu osvajanja — mi delajmo dalje na zvezi vseh še vernih duš, na obistinitvi katolištva, na bratovstvu krščanstva! Verujmo vanj, ljubimo goreče vse narode, tudi zaslepljene, molimo in delajmo za vse, da se odrešijo.
čitajte »Pravico«!
Velika pridobitev dr. Gosarja za naše rudarje.
Rudniška vodstva v revirjih TPD so ra/glasila, da prioni) z 31. decembrom obračunavali rudarjem zaslužek ponovno na 14 dni. Sicer se je ta način izplačevanja rudarjem vršil že poprej«, vendar ga je TPD iz prav tehtnih razlogov ukinila.
Marsikateremu čitatelju bo težko razumljiva razlika med 14 dnevnim: in enomesečnim izplačevanjem in (marsikdo si bo mislil, da je TPD ukinila 14 dnevno izplačevanje zgolj iz tehničnih razlogov. Da temu ni bilo tako in da je nastal proti temu načinu izplačevanju pri rudarjih velik odpor, je razvidno iz posledic, katere je povzročilo enomesečno izplačevanje. Pri tem načinu izplačevanja so bili namreč rudarji pri srojih plačah precej prikrajšani. Zgodilo se je, da je rudar prvih 14 dni v mesecu zaslužil nad minimalno plačo 'vsled primernejšega dela v jami. Drugih 14 dni v mesecu pa je dobil slabše mesto v premogovniku in je bil zaslužek vsled tega umljivo manjši. Ker se pa nii 14 dnevno obračunavalo, ampak mesečno, je rud®ir prejel plačilo za obe perijo-di skuipaj in je celokupen njegov pre-jenuk znesel običajno nekaj nad minimalno plačo, to je od 35 do 40 Din dnevno. V teni načinu poslovanja pa je imela namreč TPD dobiček, ker so rudarji pri mesečnem obračunavanju vsled prenapornega deda v mnogih slučajih le dosegli minimalno plačo in ni bilo na ta način potreba TPD nikakega doplačila k rudarskim mezdam.
V	slučaju pa, da bi družba obračunavala rudarjem 14 dnevno, bi morala pri slabšem delu doplačati k zaslužku toliko, da bi rudar dosegel minimalno plačo.
Takoj, ko je pričela TPD izplačevati rudarske plače mesečno, so se rudarji poslužali vseh zakonitih sredstev za zopetno dosego važne (pridobitve 14 dnevnega izplačevanjiai Dasiiravno je rudarsko glavarstvo odredilo, da mora TPD izplačevati 14 dnevno, ni ona tega storila. Pritožila se je na državni svet in na tai način zavlačevala izpolnitev rudarske zahteve.
Ko je nastopil naš tovariš dr. Andrej Gosar svoj iposel v ministrstvu za socialno politiko, se je naša Strokovna zve-a rudarjev takoj obrnila nanj s prošnjo, da končoveljavno enkrat doseže ureditev rudarskega izplačevanja. Na veliko veselje vseh rudarjev, neglede na njih politično pripadnost, je dr. Gosar pred kratkim dosegel pri ministru za šume in rude, kar se je vsem rudarjem že zdelo sploh nemogoče.
Jasno je, da je ta uspeh našega Gosarja tako velik, da so mu za to hvaležni prav vsi rudarji, kiaijti s tem delom bo odpadla marsikatera krivica. Našega tovariša dr. Gosarja pa prosimo, da tudi v bodeče ne poziaibi rudarjev, ki so najbolj izkoriščani med vsem delavstvom.
Ubogi pro^etarirat.
Nedavno je bil odpuščen železniški uradnik g. Jurij Stanko. Odpust se je izvršil, kakor pišejo razni listi, brez navedbe vzroka in kar čez noč. Ozadje odpusta je pa po mnenju izvestnega časopisja v tem, ker je g. Stanko tajnik železničarske organizacije in sicer neustrašen tajnik.
Vsak pošten človek, pa četudi ni iz delavskih vrst, mora priznati, da je tako postopanje vse obsodbe vredno. V fevdalni dobi, ko so razni velikaši vladali neomejeno, je bil običaj, da se je neljuba ali pa kakega prestopka osumljena oseba obsodila brez procesa. Toda ti časi so bili že davno. Sicer se hoče
absolutizem prav bohotno razpasti, toda kulturna stopnja ljudskih mas je sedaj že tako visoka, da je absolutizem trajno nemogoč. Ker nosi gesta železniške uprave v slučaju odpusta g. Stankota precej absolutistične znake, mora v demokratičnih vrstah naleteti na odpor. Tako postopanje obsojamo tudi mi.
Zakaj?
Mi se zavedamo, da se bori v takih slučajih delavstvo za najprimitivnejše svoje pravice — za priznanje strokovnih organizacij in svobodo delavskega združevanja. Tak boj bi moral biti skupna borba vsega delavstva, brez razlike strankarske pripadnosti.
Bi moral biti in bi bil. če ne bi poznali pri nas demagogije.
Kar počenjajo marksisti z odpustom g. Jurija Stankota, je vredno najostrejše obsodbe, konstatiramo, da presega njihovo postopanje pojm demagogije.
Poudaril smo, da je odpust strokovna zadeva. Marksisti so jo pa napravili za politično in sicer namenoma. Po svojih protestnih shodih napadajo SLS kot glavno nositeljieo te krivice. Voditelji, če bi pošteno mislili, bi se morali najprej prepričati, če in v koliko nosi krivde pri tej stvari SLS. Če bi se dokazalo, da je vodstvo stranke ali pa Jugoslovanski klub kaj zagrešil, bodite prepričani, da bi se znašli pri obsodbi tega koraka skupaj s krščanskimi socialisti v eni fronti. Voditelji pa sami dobro vedo, da Di tako. Tudi g. Jurij Stanko ve. in kljub temu tako postopanje! Politika Je v resnici blatna, vendar pa ne bi smelo blato tako globoko segali v naše življenje, da bi zagrnilo vsak moralni čut, vsako odgovornost napram sebi, napram javnosti. Ljudje, s takimi lastnostmi so bolj nevarni, kakor najhujši banditi pa nai bodo taki ljudje pri Petru ali pri Pavlu.
Kakšeu je efekt takega postopanja v praksi, se najbolj jasno vidi, če primerjamo dva shoda ki sta se vršila dne 19. novembra t. 1. istočasno v Mariboru.
Na predvečer skupščine Delavske zbornice je sklicalo krščansko-sociali-stično delavstvo javen shod v dvorani podružnice Gospodarske banke. Na shodu je bilo preko 800 zavednih delavcev. Shod sam je bil vseskozi na višku. Govorniki: Tovariši Terseglav, Stabej, ?e-bot, žužek vsi so govoril v smislu solidarnosti delavskih stanov, ta solidarnost se pa naj izraža predvsem v skupnem delu v Delavski zbornici. Tovariš Terseglav je rezal na globoko, kakor zna samo on, po njivah delavstva in se al seme idejnega in praktičnega krščanstva To ni bilo sovraštvo, — ljubezen, nesebičnost, visoka ocenitev delavca brez izjeme. Zborovalci so odnesli is shoda v svojih srcih vero vase, vero v svojega bližnjega, pa tudi v sodruge. Ta vera temelji v ljubezni.
V	Gambrinovi dvorani so zborovali istočasno socialisti. Tam ni bilo govora
o	delavski solidarnosti tudi ne o skupnem delovanju vseh delavskih strokovnih organizacij, tam je prevladovalo sovraštvo. G. Stanko je bil moroče proti svoji volji top, ki ie bruhal svoje krogle na SLS in na krščanske socialiste. Zborovalci so odšli z zborovanja s sovraštvom v srcu.
Ubogi proletariat, ki je vzgoevan in organiziran na tej oodlarn' Ni dovolj, da pa izžema in muči kapitalistična družba, še takozvani »voditelji« mu nalagajo nova bremena. Tragično je to, da mora rroletnrii>t izpiti svo^o kupo do dna. Da mora tavati v duševni zmoti, dokler ne bo i previdel, da je rvo^oč uspešen boj in zm*"^ edino na temelju, ki ga je postavil Kristus.
G. Stankotu in njegovi družini so pa marksisti škodovali več kakor najhujši sovražnik
Marksisti se pa naj zavedajo, da so prizadejali g. Stankotu s svojo dema-
gogijo veliko škodo. Mi od svoje strani bomo pa podvzeli vse korake, ki so potrebni, da se zadeva g. Jurija Stankota razčisti.
Političen pregled.
Kadi naše prijateljske pogodbe s Francijo se je Italija silno razburila. Njeno časopisje nas silno napada in zmerja. Vse to je znamenje, da je bilo naše dejanje, da smo sklenili pogodbo, edino primerno. — Seveda je Italija storila takoj nadaljnji korak. Z Albanijo je sklenila obrambno pogodbo za 20 let. Jasno je, da hoče Italija s to pogodbo Albanijo popolnoma pritegniti nase, in jo napraviti povsem odvisno od sebe.
Belgrajska narodna skupščina je razpravljala o trgovinskih pogodbah z Nemčijo, Anglijo in Belgijo. Pogodbe so bile sprejete. — Zunanji minister Marinkovič je podal v skupščini o zunanji politiki obširno poročilo. Poudaril je, da vodita našo zunanjo politiko mir in zaupanje v mir. Z balkanskimi državami hočemo živeti v prijateljskih odnošajih. Zavezništvo med državami male antante bočemo ohraniti in ga okrepiti. Z drugimi državami, z Anglijo Grčijo, Bolgarijo, Nemčijo. Poljsko in drugimi živimo v najboljših odnošajih. Z Italijo želimo živeti v prijateljstvu. — § 44. fin. zakona, ki določa ukinitev medicinske in tehnične fakultete, je izzval po vsej Sloveniji viharne proteste. Ljubljana je na več protestnih shodih odločno izjavila, da hočemo obdržati našo slovensko univerzo. Temu protestu se je pridružila tudi ostala Slovenija. — Romunski predsednik Joan Bratianu je prejšnji Četrtek umrl. Takoj je bil imenovan za novega ministrskega predsednika njegov brat Vintila Bratianu. Pokojni Bratianu je bil vodja liberalne stranke. Njegov naslednik bo menda njegov brat Vintila ali pa bivši zunanji minister Duca. — Ker skupščinski odbori še niso dokončali dela, je predsednik skupščine odgodil seje za nekaj dni. — Demokratskega bloka ne bo. Demokratski klub je namreč v soboto odklonil nadaljnja pogajanja z Radičem in Pribičevičem za ustanovitev demokratskega bloka. — Zakou o izenačenju davkov je prišel pred odbor, ki je pričel razpravljati o njem. Ta zakonski načrt je znatno boljši od onega, ki je bil spomladi v mesecu marcu sprejet od takratnega davčnega odbora. Načrt določa znižanje davka na ročno delo. Invalidski in komorni davek bosta odpadla in tudi dohodnina se bo znižala.
Po svetu.
V	četrtek 24. novembra je umrl v Bukarešti rumunski ministrski predsednik Joan Bratianu — na posledici ponesrečene operacije. Kakor pa trdijo druge vesti, je bil Bratianu zastrupljen. Nemogoče to ni, kajti Bratianu je bil med Rumuni zelo osovražen radi svojih diktatorskih manir pri vladanju. Bil je vodja liberalne stranke rumunske aristokracije. Ta stranka že desetletja vlada v Romuniji in jasno je, da ljudstvo ni s tem bogvekaj zadovoljno. Ze cče sedaj umrlega Bratianuja je bil ministrski predsednik, za njim pa je podedoval to čas sin Joan, sedaj po Joanovi smrti pa vlada brat umrlega Vintila. Pokojni Bratianu je imel hude spore z bivšim romunskim prestolonaslednikom Karlom. Dosegel je, da po smrti kralja Ferdinanda ni postal Karel kralj, temveč le njegov sin, šestletni Ferdinand. Edino, kar se da o pokojnem Bratianu dobrega povedati, je to, da je bila Romunija pod njegovo vlado v še dokaj dobrih odnošajih z našo državo. Za Romunijo pa ima Bratianu nedvomno mnogo zaslug. Saj so šele pod njegovo vlado zedinili vsi Romuni v svoji lastni narodni državi,
—	Veliki Romuniji.
Na dunajskega župana Seitza je \s soboto 26- t. m. oddal neki Rihard Stalirt-ger šest strelov,1 vendar pa Seitz ni bil zadet. Stalinger pripada nemškim narodnim socialistom, ki jih poznamo pri nas pod imenom .diukekrajclarji«. Ti so na dunajskega župlaua zelo hudi, ker je so-
cialni demokrat. Atentator sam pa pravi, j da je streljal na župana zato, da bi opozoril svet na veliko bedo, v katero sta bila pahnjena Avstrija in Dunaj po pariški mirovni pogodbi. No, ta izgovor tli favno preveč verjeten.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Mariborsko okrožte JSZ.
Maribor. Namesto socialne šole (priredimo v petek, dne 2. decembra ob polosmih zvečer v društveni Bobi na Koroški cesti 1 iskioptičnio predavanje. Vstopnina za osebo 1 Din. Vabimo vse naše člane in prijatelje, da se predavanja v čim viečjem številu udeležite. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. — Odbor za soc. šolo JSZ v Mariboru.
Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, dne 27. novembra ob 9 dopoldan se je vršil na željo članstva sestanek skupine, na katerem je poročal mariborski tajnik JSZ. Temeljito nam je pojasnil tudi delo našega ministra za soc. poliliko dr. Gosarja, kakor novi pravilnik za delavske zaupnike, stanovanjsko akcijo itd. Določilo se je, da se bo vršil tečaj za reorganizacijo JSZ na praznik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja 1928. Po jutranji sv. maši se bo vršil tudi izredni občni zbor skupine za spremembo pravil. Popoldan po tečaju se bo priredilo skioptično predavanje, na katerega že danes vse brez razlike opozarjamo. Razšli smo se s podvojeno zavestjo, da smo na pravi poti. Tovariši, v nas samih je rešitev, v delu za pravično stvar se strnimo v mogočno armado in uspehi ne bodo izostali.
Zve?a tovarniškega delavstva.
Prevalje. Redni imesečni sestanek naše skupine se -bo vršil v nedeljo 4. decembra dopoldne oib osmih v gostilni Korotan na Fari. Na dnevnem redu je predavanje tov. Zorka Kotnika: Krščanstvo in secijalno vprašanje, nadalje pre-ustroj organizacije in strokovni tečaj, ki se to vršil na Prevaljah 18. decembra. Prosimo vse člane, da se sestanka gotovo udeleže.
Vinirarii.
Sz centrale. Dne 4. decembra se vršijo sestanki strokovnega značaja v območju skupine Ljutomer, in sicer v Nunski grabi ob 2 popoldne ter v Preski ob 4. Govoril bo tov. Rozman. Pričakovati je povsod velike udeležbe. Čas dela za organizacijo se je pričel, kar pričajo napovedana zborovanja, vprašanja in prošnje za ustanovitev novih skupin. Letošnjo sezono je upati na velik razmah »Strokovne zveze viničarjev«, predvsem v one kraje, kjer organizacije do-sedaj še niso poznali.
Iz tainištva. Iz viničarske centrale v Ljutomeru se vsem članom poroča, da je načelstvo v svoji seji 21. novembra 'sklenilo, da se bodo po 1. januarju 1928 sprejemali v Podporni sklad zveze samo člani do starosti 50 let. Sklep velja za vse skupine, izvzemši plačilnic Sv. Barbare v Halozah in Maribor. Sklep ne bo veljal tudi za one kraje, kjer se skupine bodo še us‘anovile. Pristopnina se zviša na 2 Din Umrli so zadnji čas: Bukovec Terezija, skupina Ljutomer. Ribič Avguštin. Gril Julijana in Rakuša Fr., skupine Sv Miklavž pri Ormožu. V vsakem smrtnem slučaju se je izplačalo 300 Din podpore za pogrebne stroš1 e. Iz podpornega sklada se je od 1. aprila do 25. novembra 1927 izplačalo 61 raznih podpor za bolezen, porod in nezgo-de, posmrtninskih pa skupaj še 15. Viničarji vedno bolj in bolj uvidevajo važnost organizacije, kakor dobrine ki jih rmre nul iti le medsebojna vzajemnost. Zato vidimo že v naših vrstah tudi one, Iti so do skrajnosti zanikavali potrebo organizacije ter so nasprotovali našemu pokretu. Mnogi so morali kloniti pred našim neumornim in nesebičnim delom za dobrobit viničarskega stanu, tako da danes smelo trdimo o velikem napredku in bodočnosti. kakršne nam nikdo druei ne bi mogel in ne >-0^1 nudi*i.
Zadnji čas še vrstijo številne pritožbe -roH krivičnemu postopanju vinogradnikov napram viničarjem. Vsote odtegnjenega in zalržanega zaslužka presegajo -a naše razmere neverjetno vi-fim 3.512 Din, 2.980 Din, 619, 447, 150 itd Koliko pomeni taka vsota za viničarja, 1 i dnevno zasluži 7.50 ali v boljšem slučaju 10 Din, je več kot jasno. To
dokazuje tudi, kako velika krivica je to, ako se viničar muči celo leto, strada in trpi pomanjkanje, za kar mu pa gospodar sproti ne plačuje. Ob koncu leta pri računu se ga napodi namesto plačila, ali tako obračuna, da zopet nič ne dobi. in da mora za krvavo zasluženi denar nazadnje še iskali pravice pri sodišču. Koliko čas pa bi se boljše uporabilo pri organizaciji, ako ne bi bilo treba reševati vednih pritožb, prošenj ter intervencij. Novi viničarski red bo to preprečil in mora preprečiti, ako hočemo, da bode pravičen. Nasprotujejo mu pa samo tisti, katerim ni zato, da bi se obstoječa krivica popravila in da bi viničar živel človeka vredno življenje.
Železničarski vestnik.
Iz osrednjega odbora. Po sklepu seje osrednjega odbora Prometne zveze v Mariboru dne 22. novembra 1927 se bo j vršil izredni občni zbor osrednjega od- j bora Prometne zveze v nedeljo, dne 8. ja- i nuarja 1928 ob pol 10 dopoldne v dvo- j rani na Koroški cesti št. 1. Dnevni red bomo pravočasno objavili. Opozarjamo vse skupine in plačilnice, da se že sedaj začnejo pripravljati na ta občni zbor, ki bo za članstvo izredne važnosti.
Boj za skladišče živil direkcije drž. žel. v Ljubljani. Kakor je že vobče znano, se bo likvidirala »Gospodarska poslovalnica direkcije drž. železnice« v Ljubljani ter z njo oboje skladišč za živila v Ljubljani in Mariboru. To pa iz razloga, ker naredba o organizaciji drž. železnic ue predvideva kakega odseka za prehrano svojega osobja. Kdo bo torej dobil v roke ta kapital, še danes natančno ni znano, pač pa je dolžnost vseh strokovnih organizacij, da odločno zahtevajo, da premoženje, ki ga posedajo ta skladišča, ni last uprave, ampak je to lastnina odjemalcev samih, ki so po mnogih letih kupovanja nabrali to premoženje.
Radi tega se je v Ljubljani sestavil odbor, v katerem so zastopane sledeče strokovne žel. organizacije:	Prometna
zve;;a, Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Društvo strojevodij, Društvo kurjačev in Društvo profesijonistov; ta odbor si je nadel važno nalogo, ustanoviti iz današnjega »konzuma« novo zadrugo, ki se bo imenovala »Nabavljalna zadruga osobja drž. železnic v Sloveniji«. Pozivamo torej vse naše članstvo, da podpiše tozadevne prijave, katero prinašamo dobesedno: »Prijava. Podpisani odjemalec dosedanje Gospodarske poslovalnice iziavliam, da pristopim kot član k novi Nabavlialni zadrugi, ki se je ustanovila namesto Go-' spodarske poslovalnice. Datmn in točen podpis pristopivšega.«
Opozarjamo pa, da krožijo neke »Pristopne prijave« in nosijo firmo Gospodarska poslovalnica direkcije drž. železnic v Ljubljani ter tudi te ponujajo ra "ni agitatorji železničarjem v podpis. Takih »pristopnih prijav« naj članstvo ne podpisuje, ampak edinole zgoraj navedene »Prijave«. Pravilne prijave se dobe pri vseh naših zaupnikih in osrednjemu odboru Prometne Zveze v Mariboru; podpisane se pa naj zopet pošiljajo Osrednjemu odboru.
Naše načelo je, od katerega ne odstopimo nikdar, da se zadruga, katera je last železničarjev-odjemalcev, preide v njih samih last, jo sami upravljali in nadzirali. Naš denar naj ostane v-Sloveniji!
Delavska zveza.
Nastopi in uspehi kršČ. socialističnega delavstva pri letošnjih občinskih volitvah. (Prve številke pomenijo število doblienih glasov, druge mandatov.) Tržič 58 (2), Šenčur 27 (1), Sv. Jošt 41 (3), Kovor 21 (1), Breznica 81 (5), Dobrova 66 (9), Dob 34 (2), Šmarje pri Gros. 73 (5) Griže 75 (2), Predoslje 120 (8), Stražišče 110 (7), Sora, kmečko del. 49 (4), delavsko obrtne 30 (2), Zagorje 112 (4), Črnuče 38 (2), Dobrunje
200 (C), Rudnik 35 (3), Šmartno pod Šmarno goro 76 (6). Te rezultate smo posneli iz časopisnih poročil o volitvah, zato je jasno, da so zelo nepopolni. Marsikje so imeli naši delbvci še svojo listo, pa listi niso prinesli. Gotovo je pa tudi da bi bili rezultati še mnogo ugodnejši, če bi bilo naše delavstvo povsod tudi politično organizirano v »Delavskih zvezah«.
Griže. Pri občinskih volitvah je dobila naša Delavska zveza 3 odbornike, kar kaže zelo lep uspeh naše politične delavske organizacije, ki je prvič nastopila samostojno. Izid volitev je bil sledeč: Demokratska stranka je dobila 3, samostojni kmetje 2, SLS 5, Delavska zveza 3 in združeni marksisti 4 odbornike. Kljub velikemu nasilju od strani rudniškega uradništva, katero je šlo celo tako daleč, da je grozilo delavstvu z odpustom, se je naše delavstvo izkazalo, da trdno stoji na naši strani in s tem pokazalo, da je pripravljeno marsikaj pretrpeti. Čast tako odločnemu delavstvu!
V	splošnem se pa gode pri našem rudniku velike krivice krščansko soc. delavstvu. Uradništvo splošno govori, da ba vsak odpuščen, kdor je organiziran pri naši organizaciji. Najbolj krivično pa je, da se naši domačini ne sprejemajo v službo, pač pa se vabijo samo tujci. Na ves ta nevzdržen položaj opozarjamo vse merodajne faktorje in jih prosimo, da naj napravijo enkrat za vselej pri nas red, da bo pošten delavec dobil pošten kruh in mir, ne pa, da bo lahko vsak pometal z njim kakor se mu poljubi.
Aii hočete še kri?
Finančni zakon za leto 1927/28, čl. 79/VI določa:
Privatni nameščenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovski in obrtniški pomočniki) in samoupravni nameščenci plačujejo od dne 1. januarja 1927 kot davek in kot vse državne pribitke, izvzemši invalidski davek in komorsko doklado, od skupnih svojih prejemkov, ki jih dobivajo iz svojega službenega razmerja bodisi v denarju, bodisi v naravi in sicer če znašajo ti prejemki na leto: od 6.000—12.000 Din
3.5 odst.; 2. pd 12.000—24.000 4 odst.; 3. od 24 000—36.000 4.5 odst.; 4. 36.000 do 48.000 5 odst.; 6. od 48.000—60.000
5.5 odst.; 7. od 60.000—72.000 Din 6 od-stott ov; 8. od 72.000-84.000 6.5 odst.; 8. od 84.000—96.000 Din 7 odst.; 9. 96.000—108.000 Din 8 odst.; 10. 108.000 do 120.000 Din 9 odst.; 11. od 120.000 Din 10 odst.
K temu davku je prišteti še invalidski davek in komorsko doklado. Ta se odmerja tako:
Če znaša odmerjeni davek do 20 Din se plača invalidskega davka 4 Din, ko-morske doklade 2 Din; od 20 do 50 Din inval. d. Din 12, kom. d. 6 Din; od 50 do 100 Din inval. d. 24 Din, kom d. 12 Din; 100—200 Din inval. d. 48 Din, kom. d. 24 Din; 200—300 Din inval. d. 74 Din, kom. d. 37 Din; 300—500 Din inval. d. 124 Din, kom. 62 Din; 500 do 7C0 Din inval. d. 174 Din kom. d. 87 Din; 700—1000 Din inval. d. 250 Din, kom. d. 125 Din; 1000—1500 inval. d. 378 Din, kom. d. 189 Din; 1500-2000 Din inval. d. 520 Din, kom. d. 260 Din; 2000—3000 inval. d. 840 Din, kom. d. 420 Din; 3000—4000 inval. d. 1200 Din, kom. d. 600 Din; 4000—5000 Din inval. d. 1600 Din, kom. d. 800 Din; 5000 do 7000 Din inval. d. 2380 Din, kom. d. 1190 Din; 7000 do 10.000 Din inval. d. 3600 Din, kom. d. 1800 Din; 10.000 do 15.000 inval. d. 5.700 Din, kom. d. 2850 Din; preko 15.000 Din inval. d. 40 odst., kom. d. 20 odstotkov.
Generalno ravnateljstvo davkov pa je določilo s svojim odlokom od 19. septembra 1927 br. 105.071 to:
Za kvalificirane trgovske in obrtne pomočnike velfajo vse tiste osebe, katere so nastavljene s stalno plačo in vrše take posle za katere morajo imeti razen telesne sposobnosti še posebno usposobljenost.
Stalno nameščenje je ono, ki je vezano na odpovedni rok. Pod usposobljenostjo pa ni razumeti samo šolska izobrazba (obrtno-nadaljevalne, trgovske šole), ampak tudi praksa, katera je potrebna, da pride dotična oseba do potrebne vaje. Za izučenega pomočnika in kvalificiranega delavca se ne smatrajo torrj gairo osebe, ki so napravile gotove šole in se izučile v obrti, ampak
tudi tiste osebe, ki so se izučile obrti, četudi nimajo nikake šolske izobrazbe. Vsi taki delavci se smatrajo za nameščence od 1. jaunarja, vsled tega se jim ne bo od 1. januarja 1928 dalje odmeril davek po določilih davka na ročno delo, ampak po členu 70/VI fin. zakona za 1.1927/28.	(Dalje.)
Slovensko vseučilišče v Ljubljani mora ostati!
Leto za letom se ponavljajo iz Bel-grada grozeči glasovi, da en del slovenskega vseučilišča ukinejo. Vendar pa ni bila ta grožnja nikdar tako resna, kakor je baš letos. Sedaj ravno se izdeluje zakon o vseučiliščih, po katerem bi se slov. vseučilišče ukinilo. V načrtu finančnega zakona za 1. 1928-29 je med drugim tudi čl. 44, ki pooblašča ministrski svet, da lahko ukine na jugoslovanskih vseučiliščih nekatere fakultete in sicer iz razloga varčevanja.
Kulturna stopnja vsakega naroda se meri po razvitosti njegovega šolstva. Čim več ljudskih, meščanskih, strokovnih, srednjih in visokih šol ima, tem večja je izobrazba, sposobnost za poklice, delo in zmožnost v boju za obstanek. Visoko naobraženi narodi vedo ceniti svojo domovino, in so pripravljeni zanjo mnogo žrtvovati.
Vsega tega se Slovenci dobro zavedamo, zato vemo ceniti najvišji znanstveni zavod. Tu je žarišče vsega, kar rabi narod, ki se hoče in ki se mora postavili v vrsto drugih velikih narodov. Slovensko vseučilišče v Ljubljani hočemo imeti iz kulturnega, političnega, gospodarskega in narodnega ozira.
I. Slovenski narod ima svojo kulturo, katero je gojil in razmahnil v zadnjih 100 letih do tolikšne mere, da smo Slovenci v Jugoslaviji na prvem mesiu. Te stopnje nočemo pustiti pasti. Naše šolstvo, prosveta, časopisje, društva, književna podjetja nujno rabijo delavcev, ki jih bo vzgojilo slovensko vseučilišče. Te slovenske kulturne delavce nam mora dati slovensko vseučilišče v Ljubljani.
II. Slovenski narod je v političnem oziru na zelo važnem mestu. Imamo srečno lastnost, da smo mirni in trezni. Dobro se zavedamo svojih dolžnosti in svojih pravic, poznamo razmere in temu primerno uravnavamo svoje ravnanje. Zato hočemo, da nam slovensko vseučilišče vzgaja naše izobraženstvo, ki bo umelo naše slovenske zahteve, jih znalo zagovarjati in izvojevati.
III. Naš narod prispeva v državne blagajne velike vsote, tako da lahko govorimo o žrtvah. Zato ne more biti govora o tem, da bi mi sploh kaj popustili v tem, kar sedaj dobimo od države.
Naše dijaštvo izhaja po večini iz manj premožnih slojev, ki ga s težavo podpirajo. Velik del je navezan na podpore. Življenje je v Ljubljani neprimerno cenejše, kot v Belgradu ali Zagrebu. Naše ljudstvo da mnogo za podpore dijaštvu, ker ve, da gredo te podpore po večini res neposredno za naše slovensko dijaštvo. Če pa se ukine del univerze, bo velik del dijaštva moral radi pomanjkanja sredstev sploh onu-stiti vsak nadaljnji študij. To bo žal ravno najboljši del našega dijaštva, ker sef ravno revni dijaki najpridnejši. Nikdar ne bomo dopustili, da bi, se ravno najpridnejsim odvzela možnost, da dokončajo študije.
Ukinitev bi težko zadela tudi Srbe in Hrvate. Niihovi študenti prihajalo študirat v Ljubljano, ker tukaj cenejše izhajajo. Veliko jih je, ki uživajo celo podpore slovenskega naroda.
IV. Slovenski narod je razcerljen: En del je v Jugoslaviji, drugi v Italiji, tretji pod Avstrijo. Stremljenje vseh treh delov je, da se združimo v sedanji državi. Svojo slovensko narodnost hočemo ohraniti, kakor smo jo obranili skozi dolga stoletja Zato tudi hočemo brezpogojno ohraniti svoje slovensko vseučilišče, ki bo gojilo naš slovenski jezik in našo kulturo in vzgajala naše narodne buditelje.	»
V. Slovenci hočemo biti dobri državljani. Ako se l očemo Treri!i s sosedi, ki meje na nas Slovence, moramo imeti kar največ izobražencev in teh nam more dati v zadostni meri le slovensko vseučilišče v naši sredini v Ljubljani.
Slovenske univerze ne damo pod nobenim pogojem, :-ato smo dvignili svoj glas vsi: Ro'-e nr^č od slovenskega vseučilišča v Ljubljani!
Volivno gibanje med viničarji.
V	nedeljo, dne 27. novembra, sta se vršila dva zelo dobro obiskana: sestanka viničarjev im malih posestnikov, volivcev občine Slammjak. Viničarji so si za občinske volitve, ki bodo 4. decembra, postavili svojo listo, katere nosilec je naš tovariš Ignacij Lipovec. Prvi šesta* hek se je vršil pri tov. Husjaku v Slain-njaiku ob 2 popoldne. Razen dveh so se Sestaniva udeležili vsi vimičarji-volivci. Drugi enak sestanek se je vršil pri tov. Iv. Rakuša v Gre&ončaku. Govoril je tajnik tov. Rozman. Za svoje izvajanje
o	važnosti strokovne organizacije v splošnem, o i borbi za uveljavljenje viničarskega stanu im za predstoječe občinske volitve je žel splošno odobravanje. Navzoči so emodušmo prisegli zvestobo, da se hočejo vsi kot en mož boriti za svoje pravice in diai bodo svoje kroglice vrgli v tretjo skrinjico, ki je maša viničarska, naša prva samostojna v zgodovini viničarskega stanu. Živeli zavedni tovariši!
Mladinski zbor.
Od časa do časa pojema energija naših teles. S finimi razumskimi razlikami ubijamo duše. Vse, kar je organič-nega, smo položili na pesek in sedaj čakamo z zlobnim srcem čudežev. V svet in človeka pa se vedno zajeda slutnja, ki je kakor škorpijon v rokah preroka: maščevanje.
Vsak greh se maščuje. Tudi ta greh se maščuje, da tuji in domači vlastelini za delavsko mladino niso imeli niti časa niti prostora. Sedaj se dviga mlad odpor. In tistih, ki so nas držali umetno v vednem otroškem razpoloženju, je danes strah.
0 Vse, kar je mlado, naj raste pred Bogom in ljudmi v moža. Tudi delavska tnladost je vredna solnca. Danes še nikdo ne ve, kakšno bodočnost nam bo odgrnila močna mlada, žuljeva in ranjena roka. Vemo samo to, da je trpljenje dragoceno.
1 Gremo skozi puščave. Kličemo, pa ni odmeva. Hodimo in ni konca. Vedno več nas je. V noči smo temne sence, polne adventnega pričakovanja. Ne vidimo se, I& trpeča bližina teles in duš nas druži.
Radi bi si pogledali v obraze, radi bi belega dneva in trdnega koraka. Zato bomo poljubili prekleto snov, objeli gobavega brata in z gromkim glasom zakričali po velikem Gospodu!
SPORED MLADINSKEGA ZBORA, ki se vrši v nedeljo 4. decembra ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani:
1	1. Krekovec in svet. (Anton Marinček.)
2- Krekovec in človek. (Jože Langus.)
3.	Krekovec in Bog. (Edi Kocbek.)
Da bo v nas silna odgovornost, božje otroštvo, jeklena pest in mogočna volja po odrešenju!
Tovariši in tovarišice, ali čujete dolž-aost?
Prijatelji, ali nas razumete? Pridite!
V vsako delavsko družino „ Pravico
Tedenske novice.
Mesec december je določen za agitacijo za Pravico. Agit raj, kakor moreš. Ta zahteva Pravica; od Tebe, če hočeš tudi ti od nje kaj zahtevati. Hiti! December je kratek. »Pravica« ne sme biti z?dnja! Daruj in nabiraj za njen fond! PiEič lo ti bo zadovoljstvo! Vsi "a »Pravico«! Nikdo naj ne izostane. Organizacije, delajte v smislu okrožnice im poročajte upravi usrpehe!
PreJavanja prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani se bodo zopet redno vršila cd 12. decembra dalje. y ponedeljek 28. t. m. so bili namreč v dvorani OUZD še vedno ipiti uradni-Stva, drugi ponedeljek 5. decembra je pa Miklavžev večer. Interesenti naj nam tproste preloži'ev predavanj.
Rente ubogim repatriirancem. Onemoglim našim državljanom iz Nemčije, Masti rudarjem, ki so tamkaj prejemali lente, so iste zagotovljene tudi po njihovem povratl u v domovino, ako se ta-
1	oj priglasijo pri pristojnem nemškem uradu potom našega konzulata.
Odprava prisilnega vizuma mo l Jugoslavijo in Nemčijo. Na podlagi izmenjave not med nemškim zunanjim ministrom in jugoslovanskim poslanikom v Berlinu bo s 5. decembrom med Jugosla-
vijo in Nemčijo odpravljen prisilni vizum na potnih listih.
Bloki za »Pravico«. Svoj čas je poslala JSZ našim zaupnikom in organizacijam bloke za tiskovni sklad »Pravice« z napisom: Sklad JSZ 1 K. - Dolžnost vseh, ki imajo še te bloke je, da jih po možnosti prodajo; 'kar je bilo prej 1 K, ie sedaj 1 Din. Do 15 decembra je čas za agitacijo za »Pravico«. Kdor je ne naroči, naj vsaj daruje za list kak dina^ zato imejte pri agitaciji blok seboj.
15. decembrom pa je treba, da vsi absolutno poravnate svoje račune in pošljete naibrami denar in preostale bloke upravi »Prav.ee«. Kjer še nimate blokov pišite ponje upravi lista. - Uprava »Pravice«.	...	,
Težka nesreča na jcseuiskcm »o dvoru. Med premikanjem vagonov je v nedeljo pritisnil potniški vlak 421etnega sprevodnika Alojzija Šegata in ga srar -no nevarno ranil. Šegato so pripeljali z vlakom v ljubljansko bolnico.
Kap ga je zadela pri delu. V petek zjutraj ob osmih se je zgrudil pri delu smrtno od kaipi zadet Josip Schlegel v Mariboru. Pokojni je bil star 65 let in je bil zaposlen v pivovarni Pnion-
Prva urarska pomočnica v Sloveniji.
V	sredo je v Trbovljah naprava .vpit kot urarska pomočnica Mari .a, hči trboveljskega UTarja Borušaka. To je prva ženska, ki je v tej stroki napravila izpit
v Sloveniji.	„
žrtev alkohola. 70 letni Matevž Burja. užitkar iz Zlatega polja, je 24. novembra zvečer popival v Lukovici žganje, katerega je emo steklenico vzel tud, s seiboj. Na samotni poti proti domu je obnemogel im v hladni noči zmrznili. Na-sledn i dam so ga našli mrtvega.
Živ zgorel. V Savini pri Hereceg Novem je v neki hiši stanoval neki Topa-lovič, ki radi hudega revmatizma ni mogel hoditi. Stregla mu je njegova sestra. Te dni je bil sam v hiši. Naenkrat je nastal požar, ki je upepeli hišo, v nji pa je zgorel tudi Topalovic.
Smrtna nesreča. Smrtno se je ponesrečil vinčar graščine v Ormožu Peter Rubin. Skupno s tovariši je šel pripravljat drva za zimo. Mesto ugodne zimske toplote si je izkopal revež grob. Bukev, katero je podrl, ga je težko zadela pri padcu preko glave in je izdihnil svojo dušo na mestu nesreče bele pred kratkim se je preselil iz negovske v ormoško viničarijo v nadi boljše bodočnosti, a ga je prehitela kruta smrt.
Zanimiv sklop mariborskega sodišča. Preteklo sredo se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava radi dokaza očetovstva. Sodišče je končno osvojilo predlog zagovornika, da se oče-iovstvo dokaže na podlagi preiskave krvi katera bo izvršena na ljubljanski medicinski fakulteti. To je menda prvi tovrsten sodni sklep v naši državi in zanimanje za rezultat je splošno.
Norec zažgal hišo in otroka. V Lepi-cah pri Mostarju je 461etni kmet Drago Vilič v hipni blaznosti zažgal svojo hišo, v kateri je zgerelo tudi njegovo dete. Vidič je pobepirl in ga še niso nasn. Slutijo, da je izvršil samoumor.
Krvav boj roparjev z orožniki. Na smrt obsojeni ropar i. ki so pobegnili u ječe okrožnega sodišča v Bihaču, so v vasi Majkič Japra, okraj Sanski Most, napadli hišo učitelja Jove Gruborja in jo izropali. Isti dan zvečer so se roparji spopadli z orožniškim oddelkom, ki jih je zasledoval. V boju sta bila ubita dva orožnika, eden pa težko ranjen. Roparji so pobegnili v neznano smer. V celem okraju je prebivalstvo silnorazburjeno ker se roparji hranijo v njihovih hišah, pa se jih ni'1 če ne upa naznaniti ker se vsi boje, da jih ne bi roparji pobili. Dne 28 t m se je ropar Mehmed Buljubasic sam ’ prijavil sodišču v Bihaču, dočim ostali trije roparji beže v jugovzhodni
smeri.	.	.
Spalna bolezen v Hercegovini. V Hercegovini se je pojavila v zadnjem času kot posledica gripe spalna bolezen. Bolniki spe po par dni, so pa tudi slučaji, da se ne prebude po dva do tri tedne. En slučaj je končal s smrtjo.
Društvo diplomiranih babic v Ljubljani. Ko beremo časopise babic iz Nemčije, ma demo skoraj v vsakem drugem članku skrb ra onemogle m dela-nezmožne babice. 1 am delujejo častni dobrotniki n "šega poklica in gredo od oblasti do oblasti, da zboljšajo babiske
razjinere iza onemoglost. Od dela trudni in stari profesorji se borijo za zboljšanje njihovega obstoja. Srce se mi krči, ko v\dimo, kako malo dosežemo me z našimi prošnjami in moledovanji. Niti zloglasnega mazaštva se ne moremo od-križati, akoravno se nam je s strani velikega župana mariborske in ljubljanske oblasli obljubilo, da se bodo ma-začke najstrožje kaznovale. Od naših članic pa dobivamo neverjetne pritožbe. Tako je dobila neka naša vestna im vztrajna članica na priglasitev ma-začk na glavarstvo, katere je izpisala iz krstne knjige, sledeč odgovor: »Ali morete dokazati, da je bila vsaka, ki je v krstni knjigi vpisana, tudi prt porodu.« Na kaj se 'naj še sklicujemo, ako krstna knjiga ni več ‘merodajna priča? Kljub vsemu temu me bodemo mirovale in tudi ve prijavite vsako tmazaiSko in tudi posledice, da zamoremo madalje delovati nato, da se mazaštvo zatre. Poročamo obenem, da smo ma oblastna odborai v Mariboru im v Ljubljani poslali vlogo za ureditev plač nastavljenim babicam po členu 106. fin. zakona. Ako želi katera odgovor na dopis, naj priloži znamko. Pripomniti moramo, da je še mnogo članic, ki še niso poravnale članarino. Bližamo se koncu leta, zato se požurite!
Razdelitev predava ni socialne šole Krekove mladine.
1. Krščanski socializem. — Referent: Fr. Satler.
2. Položaj delavstva na prelomu 19. in 20. stoletja. — Ref.: Jože Kos-
3. Delavska gibanja v preteklosti pri nas. — Ref.: Tone Krošl.
4. Delavsko gibanje v Srbiji in na Hrvatskem. — Ref.: Jože Kos.
5. Delavska zakonodaja pri nas in drugod. — Ref.: T. Stariha.
6. Internacionala, mednarodni urad dela. — Ref.: Edi Kocbek.
?. Zadružništvo. — Ref.:	Ludovik
Duh.
8. Marksistični strokovni sindikati pri nas. — Ref.: France Guna.
9» Krščansko soc. strokovna organizacija. — Ref.: Milan Valant.
10. Krščanski socializem in naša organizacija. — Ref.: Vilko Pitako.
Dopisi.
Krekova mladina.
Iz centrale: Opozarjamo vse člane Krekove mladine, da se bo vršilo v nedeljo 4. decembra v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti naš mladinski dan. Vabila smo razposlali. Vsi in točno!
Ljubljana. Krekova mladina bo priredila v konraumski kleti na Kongresnem trgu svoj vsakoletni Miklavžev večer. Delavci pripeljite svoje otroke. Odbor.
Kulturno prosvetni odsek DZ prireja vsak ponedeljek v tednu ob 8 zvečer v dvorani ekrežnega urada skioptična predavanja, ki bodo gotovo koristila vsakemu Krekovcu. Zato se jih vsi udeležite!
Knjižnica in čitalnica kult. prosv. odseka DZ je odprta vsak dan od pol 10— 12 in od pol 6 do 9 ure v prostorih v Gradišču. Ker je tako knjižnica kot čitalnica zelo bogata, zato opozarjamo vse Krekovce, da obe pridno posečajo-
Podružnicam Krekove mladine izven Ljubljane naznanjamo, da se dobe imeniki knjig kult. prosv. odseka DZ pri centrali Krekove mladine.
Sv. Jedert. Sestanek smo imeli 27. t. m. Obiskala sta nas tovariša Kordin in akademik Duh, ki je imel uvodne besede k socialnim predavanjem. Prihodnje predavanje se bo vršilo 18. decembra. Vsi in točno!
Jesenice. V soboto 3. decembra ob pol 8. se vrši prvo predavanje Krekove socialne šole v društvenih prostorih. Predava tov. Franc Satler. Vsi točno!
Moste. V petek 2. decembra se vrši ob 8 zvečer v Ljudskem domu v Mostah prvo predavanje Krekove socialne šole. Predava tov. Fr. Satler. Naj ne zamudi nikdo!
Zalog. V soboto 3. decembra ob pol 8 zvečer se bo vršilo skioptično predavanje v dvorani g. Cirila. Predava tov. Jože Kos. Pridite vsi!
Jesenice. V nedeljo 4. decembra se bo vršila seja skupine SZTD ob pol 10 z važnim dnevnim redom. Tovariše odbornike prosimo, da se seje točno udeleže. Za predsedstvo: Pukšič.
Jesenice. 27. novembra se je vrši) javen shod SLS na Jesenicah. Govoril je dr. Čampa o našem zunanjem in notranjem političnem položaju. Orisal je nazorno naš zunanjepolitični preokret, ki naj stremi za ohranitev svetovnega miru, katerega je vies čas ogrožala Italija in ki je s prijateljsko zvezo s Francijo dobilo za1 nas v Jugoslaviji čisto drugo smer. Dotaknil se je tudi vprašanja naše univerze. Delavstvo ima dovolj interesa na tem, da se univerza ohrani neokrnjena in da se še izpopolni. V tem smislu je bila shodu predložena resolucija, ki je bila enodušno sprejeta in ki bo odposlana na merodajno mesto. Ožigosan je bil tudi socialističen napad v slučaju odpuščenega Stanka, pri čemer smo dobili sliko, da je le to navaden socialistični manever, s katerim se skuša le slepomišiti. Shod je sprejel soglasno zaupnico SLS in njenemu zastopniku tovarišu Gosarju v vladi, na kar je bil shod zaključen.
Hiidajama. Bivšitm avstrijskim vojakom iz svetovne vojne je znam preki sod. Višji so imeli pravico mižje usmrtiti ibrez sodbe. Ni treba omenjati, da so naduti častniki usmrtili mnogo nedolžnih, ker niso nesrečneži imeli prilike se zagovarjati. Podobni »ipreki sod« je pri našem rudniku. Seveda nima TPD pravice streljati ali obešati delavcev, zato jih pa rne&e na cesto, če so o vadeni od taiko-
7.varnih »zanesljivih« — me da bi- bili zaslišani. Če gredo potem k gospodu ravnatelju prosit, da jih vzame nazaj, ali vprašat, zakaj so odpuščeni, noče z njimi govoriti, in dobijo odgovor: vii ste odpuščeni in gotovo. Ker pa smo rudarji, kateri spadamo — kakor pravijo tisti, ki mam dajejo, oziroma jemljejo kruh
—	h klerikalni stranki, pri delu silmo natančni (radi ibi pa videli pri mas kake nepravilnosti), zato se nas opomni ja ma redukcijo, ki je bila pri našem rudniku leta 1924, in se grozd, da bo sedaj /xpet .podobna redukcija. Dobro vemo, kako se je vršila redukcija in kdo se je reduciral. Nismo še tega pozabili im niko-
li	ne bomo. — Neki gospod, ki je bil zaposlen pri TPD v Hudi jami, je malo pred svojo neprostovoljno preselitvijo v Celje izjavil: prej, kakor bo preteklo eno leto, me bodo nobenega »klerikalca« več v Hudijamd. Ne, gospodje, ne boste nas ukrotili me z bonbončki, iai tudi ne s šibo. Kdo pa je bil vedno v ospredju, da nas denumdra? Tisti, ki jim mrzi niša poštenost, ker so sami nepošteni. Ker so ali imeli predolge prste, ali pa niso razločevali rudniške ipisame od gostilne in so menili, da so Tudmiški delavci njihovi natakarji. Ne bi tega poročali, ako ne bi bili ljudje, katere smo poprej navedli, v škodo TPD, pri tem pa od gotovih gospodov označeni kot »zanesljivi«, menda zato, ker so strastni SDSarji. Hvala lepa, če se bodo vsi »zanesljivi« izkiarali s takimi lastnostmi, kakor so se že nekateri. Potem bode še kak naivnež rekel, da je v zmoti tisti gospod, ki označuje »zanesljive«.
Qa*no.
Stanovanjsko vprašanje v Moskvi.
Tekom vojne im meščanske vojne ob revoluciji je bilo v Moskvi uničenih 45 tisoč stanovanj. Pred vojsko je štelo mesto 1,600.000 ljudi, danes dva milijona. Preje je spalo često več rodbin v eni sobi, sedaj ne več. Po 15 oseb v eni sobi, povsod vse polno, na peči, poleg peči, znanci in prijatelji. Tako je živelo pred vo.no 350.000 delavcev v Moskvi. Po vojni so se ipostavila prayilai: pre-prestorma stanovanja je treba skrčiti, vsaka oseba mora imeti prostora esem kvadratnih metrcv, za deco pa še deset. Oni, ki delajo z lastnim kapitalom, dobe zemljišče za zidanje za 60 let. Toda na-
»»
Žena z t»ort mio^nu
• ii
je izši v ooha^su. Narcča in debi se v Jugoslov nski strokovni zvezi v Lutlani,
Stari tr*i 2. I
Najboljše in zato najceneje
kupite samo pri
Josipu Peteline v Ljubljani
nogavice, rokavice, kravate, modno blago, volno, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, toaletno blago, galanterijo, nahrbtnike, razne trakove, gumbe in lišp. Navelikol	Narnalol
ravno je teli le malo, 1. 1926. se je zadalo takih staivb le za 4.5 milijona rubljev, zadruge pa iza 21 milijonov. Zidanje je »elo -kontrolirano in ni prepuščeno privatni iniciativi. Dela se previdno, svoje Jjudi pa vedno pošiljajo na zapad, da se tam uče. V tek u petih let bo za zidan i h 900 milijonov rulbljev (rubelj je 26 dinarjev). Vse postaje odgovarjajo že modernim higijem&kim predpisom.
Nov angleški zakon o nezakonskih otrocih. Na Angleškem so šele letos odpravili nezmiselno in nečloveško krivico nasproti nezakonskim otrokom. Doslej namreč starši tudi po poroki niso smeli legitimirati svojih nezakonskih otrok. Novi zakon to dovoljuje, vsekakor z eno omejitvijo: da se otrok ne more legitimirati, ako je bil eden izmed roditeljev ob času rojstva nezakonskega otroka poročen, najsi se je dal kasneje tudi ločiti in sta se otrokova roditelja potem poročila.
Pogrebni sprevod padel v vodo. Pri
pogrebu delavskega voditelja Jose-a Iglevi-e težka nesreča. Ko je korakal pogrebni sprevod čez most, se je most udrl. Mrtvaški voz in okoli sto udeležencev pogrebnega sprevoda je padlo v reko. 37 oseb je bilo poškodovanih, med njimi 7 težko.
Oče 43 otrok. Julijan Chavez v She-risan-u v Severni Ameriki, ki je bil obtožen zaradi uboja svojega tovariša, je bil oproščen. V svojem zagovoru je prosil milostno kazen z ozirom na to, ker ima skrbeli za 43 lastnih otrok.
Hiša iz papirja. Neka družina v Rodkportu v Massachusets v Ameriki ima hišo, ki je razen oken iz. samega papirja, namreč streha, stene, vrata in celo pohištvo. Pripravljali so gospodar, žena in hčerka! čaerpisni papir ter ga lepili po dvanajst pol drugo virh druge, nato pa stekali v stiskalnici, dokler ni bilo suho. Ko so delali hišo, so razreza-vali to maso na kose, kakor je pač potreboval. Zunanje stene so s firnežem dobro prevlekli, tako, diai mokrota papirju ne more škodovati. Porabili so skupno 60.000 časopisnih izvodov.
Velika nosreča v Meksiki. V Moga-les, južno od Arizone se je pripetila velika nesreča, ki je zahtevala mnogo žrtev. Okoli 100 šolarjev je napravilo v spremstvu dveh učiteljev izlet v okolico mesta. Skupina se je mudila v tistem trenotku, ko je privozil brzovlak, na železniškem -mostu. Vseh se je polastila strašna razburjenost. Vse je brezglavo begalo okoli. Strojevodju se je posrečilo v zadnjem trenotku ustaviti vlak. Bilo ipa je že prepozno. 20 otrok in oba učitelja so ostali na mestu mrtvi. Na kraj nesreče je odšla takoj rešilna ekspedicija.
Eksplozija v petrolejskem skladišču v Kanadi. V Kanadi je prišlo do eksplozije v nekem- petrolejskem skladišču. 4 delavci in 2 otiroka so postali žrtev eksplozije. Več hiš je porušenih.
100 ribičev utonilo. Na zmrznjenem jezeru Mandžu na Kitajskem so lovili ribiči ribe. Ker so izkopali v led -preveč odprtin, se je led nenadoma udrl. 100 Kitajcev in več Rusov je utonilo.
Skrb za zdravje.
Če pade apno v oko. Pogosto se zgodi, da pade drobec apna v oči. Kdor je lo poskusil, ve, da ni kmalu hujše bolečine kot je ta. V prvem hipu si ne vemo pomagati; zapomnimo pa si dobro j tole: Če bi si izpirali oko z vodo, bodisi z mrzlo ali gorko, bi to bolečino še povečalo. Zelo pa pomaga, če izpiramo oko, v katero nam je padlo apno, z vodo, v kateri je raztopljenega precej sladkorja. Apno se namreč rado spoji s sladkorjem in potem več ne škoduje.
Jesih kot zdravilno sredstvo. Posebno važno in v prav mnogih slučajih uporabljivo sredstvo je jesih, zlasti zato, ker je hitro pri roki. Utiranje z jesihom po hrbtu odstrani slabosti v hrbtenici. Jesih, zelo razredčen z vodo, je izvrstno sredstvo za izmivanje ust in igrla, ker odstranja razne ostanke jedi, ki že pričenjajo v ustih gniti, zato je zlasti pri začetku angine ali tudi da vice grgranje z zelo razredčenim jesihom priporočljivo. Pri hripavosti uporabljamo za grgranje vodo z jesihom in nekoliko soli notri. Če zlijemo nekoliko jesiha na razbeljeno železo ali opeko, ti hlapovi razčistijo zrak. (Zelo priporočljivo za bolniške sobe.) Umivanje z jesihom pri vročini je zelo osvežujoče, istotako tudi pri bolnikih, ki se ponoči pote. Obkladki z jesihom so pri glavobolu in omedlevici znano sredstvo. Zelo priporočajo umivati bolniku hrbet z jesihom, da se ne >pi’e-
leži«. Jesih je tudi učinkovito sredstvo pri zastrupljenju z opijem, nikotinom in podobnimi strupi, kakor tudi za desin-fisciranje.
Za kratek čas.
Razočaranje. .. Zakaj pa ne zahiaj-aš več k »Zlati raci«, kadar prideš v Ljul/jano?« vprašujejo Miho tovariši. »Veste, ti ljudje so pravi cigani. Ko sem bil pozimi prvič tam, so mi ma vse načine stregli, nazadnje so mi dali še veliko steklenico, češ da jo vzamem v posteljo. In 'kaj menite, da je bilo notri. Sama vroča voda k
Na plesu. Častnik: >Milostiva grofica, vi ste se torej rodili dne 15. novembra 1. 1854. To ste srečni!« — Grofica: »Zakaj?« — Častnik: »Ta dan je namreč tudi mene luč sveta zagledala!«
Ubogi oče. Sdjsed: Oče, vaš sin je aretiran radi poskusa poneverbe. — Oče: Žalibog, že vem. Vedno je bil takšen: Karkoli je začel, ničesar ni dovršil.
Božja kazen. Dva potnika sta obedovala v jedilnem vozu brzovlaka. Ko sta se vrnila v svoje vagone, pravi eden: »Kako drago je v teh jedilnih vagonih! Kaj praviš? Da bi jih Bog kaznoval.«
— »Jih je že! Glej!« pravi drugi in izvleče iz žepa dve srebrili žlici.
Za tiskovni sklad.
Ta tiskovni sklad »Pravice« je daroval klub kršč. soc. Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani 210 Din.
in
•i •
ica v mu
reg. zadruga z o. z.
Stari trs štev. 2, I. nadstropje
Poštni ček. rac. 14.487
Sprejema vloge na hranilne knjižice od vsake osebe, sprejema vloge na tekoči račun od članov in daje svojim članom kredite po najugodnejii obrestni meri. ~ Sprejema vezane vloge in jih obrestuje po uajvišji obrestni meri. Istotako se obrestujejo vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun, kar najugodneje.
NAJCENEJSE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH
FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4 BORŠTNIKOV TRG ST. 4.
llsnjarsha in fevliarska zadruga
..RUNO" r. z. o. z. V IrZiftl
/zdeluje vsakovrstne ovčfe in kozje kože, kakor tudi barvano usnje za površnike
¥
Postrežba točna.
Cene solidne.
BRZOJAVKA
vsem danom l. delavskega konzumnega društva v Ljubljani.
Kdor rabi za zimo kai manufakturnega blaga, bo najbolie postrežen. Cr se oglasi v glavni poslovalnici. Kongresni trg Stev. 2. kjer ie bogata izbira vsakovrstnega oblačilnega blaga, zimske odeje, ceviii domačega
izdelka in razno galanttriisho blago.	ODBOR
isgctt
I	|
Franz Herwig — L. A.:
Sueti Bošt>an iz predmestja.
Modema svetniška legenda.
12
»Najina želja« sta dejala, »je ta, da ti služiva. Glas o tebi je segel do nas; hitro sva se odpravile in te iskale. Naposled sva te našle.«
Boštjan ni mogel zadrževati solza in je rekel: »Odkod meni toliko milosti? Saj nisem vreden, da ima Bog tako lepe načrte z menoj.« Zvezda je vzšla nad predmestjem in privlačila je druge zvezde z neodoljivo silo, tudi take, ki so skoro docela ugasnile. Celo kameni, ki so se domislili, so bili nekoč zvezde, so pričeli zopet žareti.
Nek človek, ki je s skrivenčenimi udi že dolgo ležal v temni izbi in je zakričal že pri vsakem do-. tiku, si je močno zaželel svežega zraka. Ker so nastopili mili in solnčni zimski dnevi, sta ga Boštjan in Pavel nesla.z angelskimi rokami na streho hiše in ga odela. Starčku, ki je pozabljen v neki kleti ležal kakor v kaki grobnici, so vsak dan sveže prestiljali. Nekemu otroku, ki je bil pohabljen in ni mogel hoditi, je Ausgar napravil nekako stojalo na koleščkih, da je mogel otrok po tleh drčati sem in tja. Hčerko, ki se je namerjala sama usmrtiti in bila od tistega časa zelo boječa in strašljiva, je Janez vodil kakor kak kavalir na izprehod. Otroci so se naučili na pustih stavbiščih
prepevati in rajati. Sleherni dan je rasla nova žetev dobrih del.
Nekateri od družbe so postali brezposelni. Prišli so k Boštjanu in dejali: »Kaj le bo z nami?« On pa se je smejal in menil, naj si ne delajo nepotrebnih skrbi: tri družine bodo pač zmagale za-eno prehraniti še četrto. — Družine so to rade volj e storile, beda je osramočena bežala in si zakrila obraz.
Boštjanov delodajalec, zagrenjen samec, je iskal njegove dražbe. Enkrat mu je dal, brez vsake besede vsoto denarja. Hčerka hišnega posestnika je prišla, kakor je men^a iz radovednosti, da vidi svetnika-posebneža. Odšla je z zardelimi lici in nemirnimi očmi, ter se od časa do časa vračala, da je delala skupno z bivšimi prodankami v družinah, ki so bile brez matere-gospodmie ali pa v zatohlih bo’niških izbah. Živeči so nosili obraz vse j višje. Umirajoči so odhajali onstran s smehljajem i na licu.'
Nekega dne je prišel nek moški k Boštjanu, j potegnil iz žepa beležnico in povedal, da ga po- i šilja časopis in da nai Boštjan izvoli povedati, kaj j prav za prav hoče. Boštjan ga je smehljaje pogledal in molčal. Mož je spretno začel prigovarjati; na- i enkrat je obstal in pogledal Boštjanu v o"i. Na- j posled je zopet dvignil pogum in rekel ie: »Dobro ' torej, on da bo stavil vprašanja. Poštian nai mu pa odgovarja. Na priliko: Kako hoče rešiti socialno i vprašanje? Kakšno stališče zavzema glede šolske I
l £
Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Č e Č.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
i	w»r K	sssr »srjasa tmtea	wk9Psb m
reforme? Kako misli glede omejitve spolnih bolezni? Katero vladno obliko smatra za najboljšo? Ali priznava podjetnikom prosto in neovirano pot? Kako sodi o agrarni reformi? In kaj o nezakonski materi! Ali odobrava štrajk? Boštjan je molčal-Možu je postalo neprijetno.
Boštjan je imel sočutje in dejal: »Na vsa ta vprašanja je že nekdo drag odgovoril, ko je rekel: ,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!’« Toda z eno samo tako besedo vendar ni mogoče rešiti toliko kopico vprašanj?! Pač, je odgovoril Boštjan, zakaj vsa ta kopa vprašanj se je mogla razviti 1® vsled tega, ker se ni ravnalo po eni besedi. Naj lp enkrat prav globoko o nji razmišlja. — Mož je vprašal, če Boštjan torej zares misli, da bi mogli vsi liudje izpo’njevati to postavo? »Kaj mene to briga?« je odvrnil Boštjan, »če jo le sam izpolnjujem!« Mož je odšel majaje z glavo.
Nek časopis je prinesel čudovito opisano poročilo o tem razgovoru. Fotografi so dirkali za Boštjanom; ker ga pa niso mogli ujeti, so segnali P^" tepače skupaj in jih ujeli na ploščo, stoječe izzi-vaje pred katakombo. Pripeljal se je avto; odličen gospod je želel od Boštjana poseben skriven nauk za omikane, ter ga je povabil, naj govori pri nek* čajanki. Boštjan je izjavil, da dveh evangelijev nij višjega si nobena izobrazba ne more izmisliti kot je združitev človek z Bogom v presvetem zakramentu.
(Dalje prih«) Urednik: Srečko Z u m 0 r-