Leto XXni., št. 239 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva nSca S, Tclefoo št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pokno-čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Ausdehmmg der sowjetischen Angriffe Landungsversuehe der BoIschewisten an der Krim gescheitert — 190 Sowjet-flugzeuge in zwei Tagen vernichtet — In Siiditalien ortliche Kampftatigkeit Wolhow und die Neva und eui erfolgreiches Angriffsunternehmen sudvvestlich VVelikije-Luki gemeldet. Deutsche Kampf- und NahkamjJfflieger-geschwader zusammen mit rumanischen Schlachtfliegern griffen vviederholt in die Abwehrkiimpfe ein und fuhrten besonders schwere Angriffe gegen feindliche Bereit-stellungen im Einbruchraum sudftstlich Krementschug. Am 20. und 21. Oktober vvurden in Luft. Rampfen und durch f laKartUlerie bei 6 eigenen Verlusten 190 Sovvjetllug/.euge vernichtet. Leutnant Lang, Staffelfiihrer in einem Jagdgeschvvader errang gestern 12 Luftsiege. An der siiditalienischen Front herrschte nur im VVestabschnitt oitliche Kampftiitig-keit. Im Seegebiet vvestlich Algier griffen deutsche Kampf- und Torped^llugzeuge feindliches Geleit an. Mehrere Transporter und ein Bevvachungsfahrzeug vvurden ge-troffen. Mit der Vemichtung ei >es Teils dicser Schiffe kann gerechnet vverrien. Fiinf Flugzeuge kehrten von diesem Ein-satz nicht zuriick. Einzelne britische Storflugzeuge vvarfen in der vergangenen Nacht planios einige Bomben im nordvvestlichen Keichgebiet. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge sties-sen in der Nacht zum 22. Oktober nach LJubljana, sobota 23. oktobra 1943 Aus dem Fiihrerhauptquartier, 22. Okt. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: An der Ostfront dehnten die Sovvjets ihre Angriffe auf vveitere Frontabschnitte aus. Zvvischen Asovvschem Meer und Saporo-sch.je trat der Feind nach heftiger Feuer-vorbereitung erneut zum Angriff an, vvur-de jedoch unter hohen Verlusten im vve-sentlichen abgeschlagen. Die Kampfe sind noch im Gange. Im Kampfraum siidostlich Krementschug versuchten die Sovvjets auch gestern ihren Einbruch nach den Seiten zu ervveftern. In den schvveren, noch andauernden Kiimpfen vvurde eine feindliche Panzergruppe auf-gerieben. Auch in der Dnjepr.Schleife, sudostlich Kievv verliefen feindliche Angriffe trotz starken Krafteefnsatzes bis auf einen in-zvvischen abgeriegelten ortlichen Einbruch ergebnislos. Nordlich Kievv vvurde durch cin eigenes Angriffsunternehmen ein vvich-tiger Flussabschnitt erreieht und vom Fein-de gesaubert. Nordvvestlich Tschernigov fingen unsere Truppen die immer vviederholten Durch-bruehsangriffe der Sovvjets in erbitterten Kampfen auf Auch vvestlich Smolensk nahm die Kampf tati g keit vvieder zu. Beiderseits der Autol>ahn mit starker Artillerie. und Schlachtfliegerunterstutzung auf schmaler j London vor und erzielten Bombentreffer Front angreifender Feind vvurde abgevvie- in (1(,n befohlenen Zielraumen. Ein Landungsversuch der Sovvjets' der mit schvvachen Kraften an der Ostkiiste der Krim unternommen vvurde, scheiterte. Von der ubrigen Ostfront vverden erfolg-lnse feindliche Cbersetzversuche iiber den Nach den endgiiltigen Meldungen der Luftverteidigungskrkafte hat der Feind bei seinen Tages- und Nachtangriffen am 20 Oktober gegen das Keichsgebiet nicht 18, sondern 28 Flugzeuge verloren. j^SSM Zgodovina izdajstva Savejske Iss Badoglljeve klike če jim ne bi Berlin. 22 okt. DNB. Po zapiskih vrhovnega poveljništva pricbčuje »Volkischer Beobachter« zgodovino zdajstva Savojske hiše in Badogh-jeve klike proti Nemčiji. Istočasno se razkin-kujejo spletke tega izdajstva, ki so šle za tem. da si zaradi zagotovitve lastnih koristi za-jamčijo kritje tudi nasproti Nemčiji. »Volkischer Beobachter« piše: S seoanjo »vojno napovedjo« Badoglijevih dezerterjev Nemčiji je bilo tudi na zunaj dovršeno z-dajstvo in je tako nastopil primeren trenutek, da razkrijemo v celoti in v vseh podrobnostih zgc«cvino te izdaje. Po zapiskih, listinah m dnevnih beležkah, ki jih imamo pred seboj-vidimo pred nami jasno sliko naravnost pretresljive dramatičnosti o tem najstrašnejšem prelomu zvestobe, ki ga je kdaj kak narod storil svojemu zavezniku. Ko je bil dne 25. julija Duce z veleizdajni-škim udarom Savojske hiše s kraljem Viktor jem Emanuelom in prestolonaslednikom Um-bertom na čelu zahrbtno napaden in oropan svobode, je bilo nemškemu vodstvu že jasno, da ne nameravata italijanski dvor in njegova strahopetna generalska klika odstraniti samo fašizma, temveč po stari savojski tradiciji presedlati ponovno v zadnjem trenutku na stran domnevnih zmagovalcev, čeprav bi s tem poteptala čast in ugled naroda. Napetost, ki je vladala med fašizmom m delom italijanskega vojnega vodstva, je bila vsem poznavalcem položaja že davno poznana. Tudi ni bila nikaka tajnost, da italijanska kraljevska rodbina zavestno podpira to napetost. Opozicija kraljevske rodbine in reakcionarnih krogov, ki se je predvsem upirala socialnim stremljenjem fašizma, se je pričela že neposredno po prevzemu oblasti s strani fašizma, vendar pa ni prišla tako dolgo na plan. dokler se je dvigala Zedinjena Italija v veličini m ugledu. Dejstvo pa, da je zahrbtno napadla v uri največje narodne nevarnosti moža. kateremu se mora zahvaliti za ta vzpon, in flcer zgolj z namenom, da bi izigrala obstoj naroda v lastno prednost, daje temu zločinskemu delovanju za vse čase pečat neizbrisne sramote. Že ob izbruhu te vojne so bili dmastiem ln reakcijenarni krogi prepričani, da bo Duce izpolnil svojo dano besedo. Zategadelj naj bi bil odstranjen. Da, v teh krogih so tedaj že celo govorili o njegovem nasledniku in je bilo imenovano Grandi-jevo ime. To je hO taisti Dino Grandi, ki se je kasneje tudi resnično- pustil izrabiti kot. orodje za izdajo Duceja. Po vstopu Italije v vojno je še močneje oživelo podzemeljsko rovarjenje opozicije proti Duceju in njegovi osni politiki. Dne 4. aprila 1941 se je ob neki vidni priložnosti imenovalo še neko drugo me. To je bilo ime Badoglija, čigar sin se je kot italijanski generalni konzul v Tangerju na neki prireditvi pustil nagovoriti od angleškega generalnega konzula z »dragi kolega« in se je skupno z italijanskim vojaškim atašejem Vinciguerio rokoval z zastopnikom dežele, s katero se nahaja Italija v borbi na življenje in smrt. V oktobru istega leta je označil italijanski mornariški ataše v Budimpešti kapetanporočnik grof Ponza di San Marino zavezništvo med Nemčijo in Italijo kot nenaravno in je izjavil: »Mi se bomo zelo kmalu borili z Angleži proti' Nemčiji.« V januar'ju 1. 1943. je bil odstavljen šef italijanskega generalnega štaba generalni polkovnik grof Cavallero in na njegovo mesto je bil imenovan general Ambrosio, ki je bil protifašist in član dvorne kamarile. Tako je stopil na čelo italijanske vojske mož, ki ni samo trpel razkro-jevalnega delovanja v italijanski vojski temveč ga je celo peKlpiral. Tudi on je spadal k onemu koruptnemu delu italijanske generalitete. ki se nikoli ni mogla sprijazniti s tem, da si je fašizem prizadeval spremeniti salonsko vojaštvo preteklosti v vojaštvo, pripravljeno na vse žrtve. Morda ne bi dejstvo, da je bil postavljen na čelo italijanske vojske Ambrosio in da je tako lahko postavil na vsa važna mesta svoje somišljenike, kar je tudi storfl. zadostovalo, da b® prišla vojska v izdajalske roke, k temu pripomogla okoliščina, da je bil med oficirskim zborom in vojaštvom velik prepad, ki ga fašizem nikoli ni utegnil premostiti. Italijanski vojak je zelo skromen, hitro se pusti navdušiti, je poslušen in pod odločnim vodstvom tudi hraber, kar so dokazale posamezne divizije v borbah proti skupnemu sovražniku. Povsod, kjer so bile italijanske divizije vključene v nemške oddelke ali pa so se borile pod nemškim vodstvom, so pokazale dobre, mnogokrat celo odlične vojaške uspehe, kar dokazuje resnično hrabrost. Italijanski vojak je večinoma sam trpel pod nezainte-resiranim in protifašističnim vodstvom svojih osicirjev, ki so se kaj malo menili za njegovo lobro in njegove skrbi, temveč so se izogibali vsaki odgovornosti in skrbeli neodločni in brez vsake energije le za sebe samega in za svojo lastno varnost. Tako so se borili le s polovičnim srcem in so se strateško, tehnično, gospodarsko in moralno zanašali le na svojega zaveznika. Stalno so govorili: »Nemci bodo že vse opravili.« Ker je torej tako odpovedalo vodstvo, so morale tudi odpovedati italijanske čete in tako olajšati izdajalcem njih igro. Listine vrhovnega poveljništva in skrbni zapiski v dnevnikih nam razkrivajo skoraj sapo jemajoči razvoj te sistematske izlaje, ki je bila do najmanjših podrobnosti pripravljena :ii hotena. Le.ti pa nam dajejo tudi spoznanje, da številni znaki tega verolomstva niso ostali prikriti nemškemu vojnemu vodstvu, ki se ni pustilo zavesti s svetehlinskimi obljubami, prisegami in častnimi besedami, temveč je z občudovanja vrednim mirom in stvarnostjo prešlo k delu- Kakor je vojno voostvo dve in pol leti zaradi lastnih narodnih koristi molčalo o slabosti in kriv Ji svojega zaveznika, tako je tudi sedaj le molčalo k že izpregledani izdajalski dvojni igri. Šele tedaj, ko so mislili izdajalci, da se že lahko veselijo svoje posrečene lopovščine, je nemško vodstvo udarilo. In tedaj je tudi udarilo s takšno bliskovito močjo da je raztrgalo v 48 urah mesec im leta dolgo tkano izdajalsko mrežo. Angleži in Američani pa, ki so upali da jim bo s pomočjo brezčastndh izdajal cev, katere sami zaničujejo, uspelo priti do cenenega triumfa, so tudi morali v tem kratkem časovnem razdobju spoznati, da so jim bili zbiti iz rok sadovi izdaje. Na pollagi dokumentarnih listin vrhovnega poveljništva nemške vojske. ki dajejo spoznati, kako se iz mnogih navidezna nebistvenih simptomov razkriva ozadje teg-1 zločinskega počenjanja. objavljamo strnje-no zgodovino tega brezprimernega verolomstva. (Nadaljevanje članka bomo objavil' jutri.) Kratke vesti fz vse^a sveta Rim, 22. okt. DNB. Italijanski mornariški podtajnik, admiral Antonio Leoj"š*u so bili Ang'eži in Arae-ličoni zaradi svojih težkih izgub v prejšnjih dneh prisiljeni, da preuredijo svoje oddelke. Dne 19. in 20. oktobra so se zato razvili le krajevni, toda ponekod hudi boji. Na desnem nemškem krilu so napadale ameriške čete ob kolenu Volturna ob reki navzgor. Pri Dragoniju in pri Roc-caromani pa so utrpele krvav poraz in je našim četam uspelo z energičnimi proti-sunki iztrgati jim mimogrede priborjeno ozemlje. V siednjem odseku so se primaknile sovražne sile bližje nemškim glavnim postojankam. Južnozapadno od Campobassa so po večurni topniški pripravi napadle angleške čete brezuspešno trikrat po vrsti kiaj Barranello. ki so ga prejšnjega dne zavzele v naskoku nemške čete. Tukaj kakor tudi severno od Campobassa se boji nadaljujejo. V vzhodnem odseku je bilo le obojestransko topniško delovanje in krajevni boji izpostavljenih oddelkov. Nemške napadalne čete so na področju južnozapadno od Termolija zajele nekaj ujetnikov in zaplenile težko orožje, angleški napad ob obalni cesti pa je bil krvavo zavrnjen. Letalski napad na HuU in London Berlin, 21. okt. DNB Kakor je javilo četrtkovo vojno poročilo, so nemška bojna letala napadla v noči na 21. oktober vzhodnoangleško pristaniško mesto Hull. Naši letalci so napadli posebno cilje v pristanišču in to delno s strmoglavlje-ttjem. Težke rušilne in zažigalne bombe so padle na pristaniške naprave in doke ob izl:vii Humberja ter povzročile požare :n razrušenja. V isti noči so napadla druga nemška bojna letala cilje na mestnem področju Londona. Opaženo je bilo večie število požarov po bombnih zadetkih. Angleška obramba je poslala številne nočne lovce, k, jim pa ni uspelo, da bj preprečili našim oddelkom polet nad London ln jih ovirali pri bombardiranju važnih vojaških in industrijskih ciljev v Hullu in Londonu. 28 anglefko-ameriških letal sestreljenih Berlin, 21. okt. DNB. Angleški bombniki, ki so v noči na 21. oktober prodrli v široki fronti nad severno in srednjo Nemčijo. niso utegnili zaradi nemške protiletalske obrambe izvesti nameravanega koncentričnega napada. Morali so zaradi slabih vremenskih razmer preleteti prostrane del£ Nemčije v veliki višini. Oddelki nočnih lovcev in zaporni ogenj protiletalskega topništva so prisilili Angleže, da so se morali razdeliti v manjše skupine. Bo novih, toda še ne dokončnih ugo- tovitvah, je bilo sestreljenih iz teh skupin skupno 18 štirimotornih letal. Skupno z osmimi ameriškimi bombniki, ki so bili 20. oktobra zgodaj popoldne uničeni nad zapadno Nemčijo, je sedaj povečano v vojnem poročilu javljeno število od 16 sestreljenih štirimotornih angle-ško-ameriških letal na skupno 26 bombnikov in 2 lovski letali. Vsekakor se utegne to število sestrelitev še povečati. Ker je bil ta angleški nočni napad izvršen na prostranem področju, so ugotovitve sestrelitev zelo otež-kočene. Nobenega upanja v omajan je nemške fronte Stockholm, 22. okt. DNB. Ameriški poročevalec v EisenhovvTOvem glavnem stanu, Hollenbeck, poroča v svojem zadnjem poročilu, da se moramo pripraviti, da se bo italijanski vojni pohod zelo zavlekel. »Nemci,« piše dobesedno, »se borijo iz-reeino dobro, vztrajno in žilavo ter izredno zadržujejo naše napredovanje. Nimamo nikakega izgleda, da se bo nemška fronta omajala. Značilno je. da zajamemo le malo ujetnikov in zaplenimo malo vojnega plena.« __ Japonska in začasna Indijska vlada Tokio. 22. okt. (Vzhodnoazijska služba.) Po izjavah govornika japonskega informacijskega ministrstva moramo smatrati ustanovitev začasne indijske vlade pod predsedstvom Sub-hasa Čandra Boseja kot predigro k važnim uo-litičnim dogodkom. Sedež vlade, ki je začasno v Birmi, bo kmalu prenešen v samo Indijo. Japonska b0 v bližnji bodočnc.sti dokazala, da zna držati svojo besedo n da Ho nud la vso svojo pomoč novi indijski vladi Ojačeno delovanje indijskih patriotov Bangkong. 22. okt. (Vzhodnoazijska služba.) Angleška poročevalska služba priznava znatne ojačenje delovanja indijskih rodoljubov. V Pešavarju. glavnem mestu neke sever-nozapadne indijske obmejne pokrajine, je požar uničil vladna poslopja. Ogenj je nastal istočasno tudi v skladiščih petroleja. 600 vojakov in 6 motornih brizgalk je moralo sodelovati pri gašenju, kljub temu so pogasili požare šele po nekaj dneh. Škoda jc ogromna. V Indiji se vedno bolj širi lakota Bangkong. 22. okt (Vzhodnoazijska služba.) Lakota, ki so jo Angleži v Indiji povzročili s tem. da so zaplenili in izvozili velike količine riža. sc po vsej deželi vedno bolj š;ri. Seciaj se je pojavila tudi že v obmejni pokrajini Assam. Enako je nezadostna preskrba z rižem in ostalimi živili v Madrasu. kjer postaja položaj vedno bolj resen Šele v četrtek so v Delhiju objavili, eia jc zarad1 lakote izbruhnila kolera v Miscri. Sedaj poročajo, da divja la epidemija tudi v severnih obmejnih pokrajinah. kjer je zahtevala že 61 smrtnih žrtev. Spremembe v argentinski vladi Buenos Aires, 22. okt. DNB. Argentinski državni predsednik je imenoval generala Luisa Cesarja Peilingera za notranjega ministra in generala Gilberta za zunanjega ministra. Prels — Cen« — PrezT*: sr**: Izhaja vsak dan razen ponedeljka Nattiiioi znaSa mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno » »Ponedeljskim fu> tromc Lir 36.50. Uredniitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica itev. 5. telefon itev. 31-22. 31-23. 31-24. Rolcopiii se ne vračajo. Estensione degli attacchi sovietici Dal Quartier generale del Fiihrer, 11 ot-tobre. DNB. II Comando Supremo germanico comunica: Sul fronte orientale hanno esteso i sovietici i loro attacchi sn altri settori del fron. te. Tra U Mare d'Asov e Saporoscie ha nn-novato il nemico dopo infcensa preparazio-ne di fuoeo il suo attacco, veniva pero so-stanzialmente respinto con alte perdite. I combattimenti sono ancora in corso. Nel settore di battaglia a sudest di Cre-tnenciug cercavano anche ieri i sovietici di allargare la loro pimtata sulle ali. In diffi-cili combattimenti che sono tutto ra in cor. so e stato annietato un gruppo di carri armati nemici. Anche neJl'ansa dS Dnjeper, a sudest di Kiev rimanevano gli attacchi nemici senza esito malgrado l'impiego di forti forze, ad eccezione di una puntata locale, prnnta-mente stroncata A nord di Kiev veniva raggiunto in un proprio attacco un impor-tante settore fluviale da eui il nemico veniva cacciato. A nordovest di Cernigov intercettavano le nostre truppe i ripetuti tentafivi sovie-ici dl penetrazione in accaniti combattimenti. Anche ad oceidente di Smolensk veniva ripresa l'attivita combattiva. n nemico che attaccava su uno stretto fronte con forte appoggio d'artiglieria e di velivoli da com-battimento, veniva respinto sn ambo i lati delPautostrada. Un tentativo d'apprcdo dei sovietici, m-trapreso da debolf forze s-.illa sponda orientale della Crimea e fallito. Dal rimanente fronte orientale non si se-gnalano che falliti tentativi nemici di var-care il Wolehow e la Newa ed un faMito attacco a sudovest di Veliki je Luki. Squadri.glie tedesehe di velivoli di oom-battimento e di Iotta da vicino in coopera-zione con velivoli da combattimenti difensi-vi portando speeialmente forti attacchi contro i preparativi nemici nello spazio di penetrazione a sudest di Cremenciug Nei giorni 20 e 21 ottobre venivano an-nientati nelle lotte aere* e dalla difesa con-traerea 190 velivoli sovietici, con perdita di 6 propri apparecchi. D tenente Laner, comandante d.i reparto di una squadrigHa da caccia, raggiunse ieri la sua dodicesi. ma vittoria aerea. »nI tronte meridionale i tat ta no si nos»-va attivita com narava mcaie so*o nel settore occiaentaie. TVel settore marino ad occiacnte di Ai-gen atiaccavano i veiivou leoescm «a comnattimento e sniurantj nn convoguo nemico. venivano coip«te vane navi «ia trasporto ed un piroscato di guaroia. Dna parte di queste navi pno ritenersi perdh-ta. mnque venvon non nonrravano aa queste operazioni. sangoij veiivou ontannici m cmnirno sganciavano nella notte seorsa, senza aj-cun piano aicune »omfte nei norti-ovest aei lerriTono germanico. Velivoli aerei tedesehi da combattimen-to si spingevano nella notte sul 22 ottobre fino a Londra e colpSvano con bombe i previsti s pazi da colpire. Secondo !e definitive segnalazjOni delle forze di dšfesa contraerea il nemico ha perduto nei suoi attacchi diurni e nottur-n i del 20 ottobre contro il territorio del Keich 28 anziche 18 veMvoM. Angleži f® umikajo boljševikotn Ako so imeli Anglo-američani namen, da bi severno Afriko in južno Italijo s pomočjo žalostne vlade »Amgota« izrabljali izključno v svojo korist, so delali račun brez svojega moskovskega zaveznika. Stalin niti najmanj ne misli, dati svojim kapitalističnim prijateljem proste roke v Sredozemlju, marveč si prizadeva na vse načine da svoj vpliv pa tem področju čim bolj utrdi. Njegov cilj je očiten: čimprej razviti rdečo zastavo nad Tunisom. Alži-rom in Palermom. Kakor smo že poročali, sta morala Roosevelt in Churchill toliko popustiti Stalinovemu pritisku, da si je Sovjetska zveza zagotovila sodelovanje pri upravi zasedenega ozemlja v Sredozemlju. Stalin je nato poslal najboljšega konjg iz boljševiške-ga hleva, dolgoletnega državnega tožilca, krvavega Višinskega na Sicilijo. S tem je potisnil nogo med vrata in osebnost njegovega prvega odposlanca mu jamči, da se bodo vrata še vse širje odprla. Pred dnevi je aneleški radio objavil, da je v spremstvu Višinskega nič manj kakor 55 sovjetskih »diplomatov«, določenih za Sredozemlje. Dol teh zastopnikov je že nastopil svojo službo pr: »osvoboditvenemu odboru« v Alžiru. ostali pa bodo delali v r^zVh od.cekih zavezniške uprave Sredozemlja. To pomen1, da bo Alžir postal v kratkem rredišče boljševiške agitacije za celotno Sredozemlje, krkor je že Kairo, kamor je ori.-pel zloglasni »krmar komin-terne« Bolgar Dimitrov. Ako priznamo, da kak poslanik potrebuje celo pet oli šest atašejev, ki naj bi mu pomagali spoznavati se v zmešnjavi in sporih, ki vladajo med Giraudom in De Gaullom. se bo vsekakor vsakdo vorfšev^al. zakaj je Stalinov poslanik v Alžiru. Boeomolov. pri-vedel s seboj kar dva tucata pomočnikov. To vprašanje ne potrebuje odgovora. Ti diplomati imajo iste naloge, kakor so jih imeli doslej vsi sovjetski diplomati. Oni morajo gledati na to. da bo vsa severna Afrika dozorela za boljševizem. Splošna beda in obup. ki ju je razširil anglo-ame-riški režim v Francoski severni Afriki, ustvarja za to najugodnejše pogoje. V ostalem boljševiški »diplomati« pn svojem delu niso navezani sami nase. V Alžiru je že dolgoletni glavni tajnik francoske komunistične stranke ter zastopnik tretje republike v kominterni Maurice Tho-rez. ki je svojčas po polomu Francije po- begnil v Moskvo. Na mestu je našel že izkušeno druščino izvoljenih sodelavcev. Veliko število bivših komunističnih poslancev pariškega državnega zbora, ki so poleti 1. 1940 pobegnili v severno Afriko in ki jih je vichyjska vlada iz varnostni razlogov vtaknila v koncentracijsko taborišče, je sedaj svobodnih in so Thorezu na razpola- go- Tudi v južni Italiji i-n na Siciliji so se boljšev*ki že močno pririnili v ospredje. Višinski je dal »likvidirati« že mnogo cari-sfčnih beguncev, ki so bili naseljeni v severni Afriki. Celo Rus!, ki so se zatekli pod okrilje anglo-ameriškega varstva, so bili izrečeni boljševikom. K temu prihaja še izdajalec Badoglio, ki je zvest pomagač Eisenhovvra, dasi mu v Londonu in New Yorku doslej niso priznali značaja zaveznika. Badcglijeve čete delujejo sedaj pod anglo-ameriškim vrhovnim poveljstvom, Višinski pa kljub vsemu javno označuje Badoglia kot sovražmka Italije Zatrjuje, da je Badoglio nazadnjak in da mora njegova vlada izghrti, kajti v Italiji je mogoča edino ena državna oblika- namreč diktatura proletariata. Te besede so zelo razločne, celo razloč-nejše nego je ljubo angleškemu tedniku »Tabletu«. List čuti potrebo, da opozarja angleško vlado na boljševiško delavnost v Sredozemlju ter jo svari pred to gonjo. Pri tem pa se bridko vara. kajti britanska vlada nima niti možnosti, niti volje, da bi prepre&la komunistično gonjo v Sredozemlju. Tuli tu kakor povsod drugod se mora Anglija umikati s:Jovr. osti in moči SovjetSKe zveze Komur se 55 i zu-j enih specialistov kommterne v Sredozemlju ne zdi dovolj razločen dokaz za sovjetske namere, si lahko prečita zadnjo številko londonskega : Observerja«. Njegovo poročilo zatrjuje. da se je Anglija za vselej poslovila od bivšega grškega in jugoslovenskega kralja, ki sta bila doslej pod varstve>m Londona. Kakor je izjavil že Stalin, ponavljajo za njim tudi Angleži, dasi ne tako brezobzirno in brutalno: žal se ne da tajiti, da obe omenjeni kronani glavi ne moreta računati na uporniško gibanje v svojih državah. Britanci so se torej pred boljševizmom popolnoma umaknili z Balkana, toda na vseh teh področjih bo tudi Nemčija izrekla še kako besedo in ona bo gotovo kot zmagovalka imela '.adirjo besedo. (TU). Kronik® * Letošnji teden štednje se bo pričel današnjo soboto po vsej Nemčiji. Denar mora biti v polni vojni službi. Kakor nikjer ne počivajo roke, tako ne sme v vojni ležati denar v nogavicah in skrinjah. Čim več bo prihrankov po hranilnicah, bank ali, zadrugah ali v državnih papirjih, tem bolje se bodo dale izpolnjevati velike naloge. Ki jih vojno gospodarstvo v petem letu vojne zahteva od naroda. To naglašajo listi, ko pozivajo k posebni štednji v tednu od 23. do 31. t. m. * Rešilni skok na lokomotiv«. Neki voz-n k iz St. Amanda v Franciji je bil v večernem mraku na železniškem prelazu presenečen od lokomotive tovernega vlaka. Stroj je viekcl vozilo nekaj metrov s seboj. konj se je iztrgal in pobegnil, voznik pa po. srečnem naključju prietel na prednji del streja, kjer se je tako d:lgo držal, da je vlak privozil na postajo St. Amand, oddaljeno k sreči le 1 km. Is EijsMMjane u— Novi grobovi. Po dolgem trpljenju se je pieselila v večnost vdova višjega sodnega svetnika v pu :cju n oivetn.ka ga laja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. ■— Preminila je po daljšem trpljenju ga Ana Lampetova. Zapušča hčerko Ane. Pogreb pokojn:ce bo v soboto ob 15. iz kane-lice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu." — Včeraj popoldne so p:lcž li k večnemu počitku na pokopališču pri Sv Kr.žu policijskega uradniKa g. Petra Ketteja. Z j nj.m žalujeta žena. hčerka in drugo sorodstvo. — Naj bo pokoja m ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo n3še iskreno sožalje! u— Ljudcvit Mlakar na zadnji poti. Pogreba dipl. tehnika, kontrolorja drž. r^lcznic in letalskega poročnika v rezerv: i .ju (levita Mlakarja se je udeležilo naa tisoč Ljubljančanov iz vseh stanov in počastilo bolesten spomin plemenitega uradnika, ki je položil svoje življenje na oltar ljubezni do svojega poklica. Ena jn dvajset vencev in mnc>go šepkov jc pričalo o spoštovanju do pokojnega in njegovega sorodstva. Poslovilne žaiostinke žel. društva »Sloge.-, na Žalah, v cerkvi in ob grobu so odjeknile v jesenski dan, planine. ki jih je pokojni taka rad obiskoval, so bile obsevane od scnčSh žarkov, med vsemi spremljevalci pa j? bila žalostna misel in beseda. u— pooblačilo se je. V četrtek smo imeli najlepše sončno vreme. Redki so tako topli jesenski dnevi. Toplota je dosegla 21« C. Pričakovali smo, da se bo zvrstilo še več takšnih dn:. toda čez noč se je pooblačilo in včeraj do poldreva sonce ni moglo raz-prš ti oblakov. Zračni tlak je začel popuščati. Jutranja najnižja temperatura v petek je znašala 8.7« C. u— »Netopir« v novi zasedbi. V četrtek smo imeli v našem gledališču dve novosti. V Drami je bila premiera Cajnkarjevega >: Fot opljenega sveta«, o čigar izvedbi bomo obširneje poročali v nedeljski številki našega lista, v Operi pa je bila prva letošnja uprizoritev Straussove operete »Netopir« v pretežno novi zasedbi. Delo je zaradi svojih melodij in živahnega dejanja močno priljubljeno. Tudi včerajšnja predstava je dala naslutiti, da bodo zaradi tega predstave stalno dobro obiskane. Gledališče jc bilo polno zasedeno in so bili poslušalci, sodeč po odobravanju, z uprizoritvijo zadovoljni, želeli bi si le nekoliko več prisrčne veselosti in živahne razgibanosti, kar pa je seveda v resnih časih, v katerih živimo, tudi za rutinirane odrske ljudi težje dosegljivo. Prva letošnja uprizoritev Netopirja« pa je kljub temu zadovoljivo uspela in so bili izvajalci vodilnih vlog nagrajeni tudi s šopki. u— V»j člani, kj so naročili sadno drevje pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I, naj pridejo- ponj v torek, dne 26. t. m. h Kmetijski družbi na Novi trg št. 3 (dvorišče). u— Nesreče. Pod voz ie.. padel in dobil hude notranje poškodbe 541etni posestn.k Franc žitnik iz štepanje vasi. 141etni sin sprevodnika električne cestne železjiice Emil Zdešar iz Ljubljane je prišel pod avtomobil. Nogo si je zlomil Šletni sin delavca Ardrej Boltežar iz črne vasi. 64!etna užitkarica Helena Likovičeva iz Vrbljenj si je pri padcu zlomila levico. Ponesrečenci se zdravijo na*k:rurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice. u— I>rž. tehniška srednja šola v Ljubljani obvešča učence III. in IV. letnika arh.-gradbenega, strojnega in elektrotehniškega odseka, II. letnika mizarske in elektroinstalaterske delovodske šole ter vse učence šole za glasbila, da se nadaljuje šolski pouk v ponedeljek, dne 25. oktobra po razporedu, ki je objavljen v šolskem poslopju (vhod Gorupova ulica 10). Za ostale letnike bo objava sledila pozneje. u— Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanja letos v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje cio 31. oktobra. Informacije — prospekte daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2 II. u— Brivsko-frizerske obratovalnice bodo v ne-del.o 31. oktobra dopoldne odprte, dočim morajo biti na praznik 1. novembra ves dan zaprte. — Odsek za obrtništvo. u— Dijaki srednjih, meščanskih in ljudskih šol. ki potrebujejo uspsšno pomoč pri učenju, raj se vp:šejo k nam! Važno za one, ki nimajo rednega pouka in privatiste! Vpisovanje dnevno od 9.—1?. in od 14—1«. ure. Učni zavod Korepe-titorij. Me-tni trs 17 T. u— Pouk tujih jezikov (nemščine, italijanščine, francoščine, angleščine) bo prišel konec meseca. Vpisovanje dnevno od 9.—12. ln od 14.—16. ure. Učni zavod Korepetitorij. Mestni trs 17 T. ti— Radio popravila Vam točno ln z jamstvom te- s predhodnim pregledom in proračunom Izvrši tvrdka Philips-Radio. Ulica 3. maja 6. —u Učbenik za angleški iezik. ki ga je priredil univ l°':tor prof dr Janko Kotnik, bo izšel začetkom nrihodnieea meseca v založbi knjigarne Tiskovne zadruge v LJubljani. Kdor učbenik v Imenovani knligarnl (šelenburerova 3^ v naore! naroči do 30 oktobra t. 1.. ga dobi za 50 l!r u— Bogato se Vam povrne izdatek, če si nabavite «irevo »Knjigovodstvo-«. Knjiga je enako pr:merrR obiskovale tečajev, kakor za samo-uv-e. Izda'a )o fp Kn lisama Tiskovne zadruee. šelenburgova 3: dobite na lo tudi v drusrih knjigarnah _ RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 23. OKTOBRA 8.30— 9 00: Jutranji pozdrav. 9.u0—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poroči^ v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo: Operetni zvoki; igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sopra-nistka Draga Sokova in tenorist Janez Lipušček. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Gospodinjsko predavanje. 19.00—19.30: Pisana glasba. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medlgra. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Veseli zvoki; izvajajo: tercet Dobršek. kvartet Fantje na vtsi ln Kmečki trio. 21.00—21.15: Intermezzi. 21.15—22.00- Koroert Ritmičnega orkestra. 22.00 cio 22 :r For-K-ila v tiemžčinl. Ljenko Urbančič: Tragedija v dveh dejanjih z epilogom V roki imam pismo, napisano z zeleno tinto. Noseče dekle piše svojemu ljubemu o ljubezni in o njunem otroku, ki ga pričakuje. Pismu je priložena fotografija: mlado dekle se naslanja s hrbtom na vrtno ograjo. S trave so pobrali po bitki mrtvega partizana, v listnici so našli zeleno pismo s fotografijo. Tisto dekle verjetno še sedaj upa na lepše čase, misli na fanta in na porajajočega se otroka, na nedeljske izlete v planine, na veselice. Fotografija na drugi izkaznici mi je predstavila tovariša iz telovadnice. Fanta pšeničnih las in brezhibnega antičnega telesa. Naslednja izkaznica je imela fotografijo debelušastega, dobrodušnega fanta. Poznal sem ga na videz z ulice. Tudi ta dva partizana so pobrali domobranci po bitki s trave. V bolnici sem videl oslepelega partizana. Mina. na katero je stopil, se mu je razškropila v oči. Obraz ima ves v hrastah in kadar hoče hoditi, pokliče dečktL Tako je prvo dejanje. V isti bolniški sobi leži moj znanec in tovariš. Silno je izčrpan, saj visi med življenjem in smrtjo. Ko mu pokimam tiho v pozdrav, je njegov odzdrav le tren z očmi. Vidim ga še kot smučarja, ko vozi po strmem bregu, dela zavoje in se spretno ogiblje dreves in parobkov. Sedaj sedijo okoli postelje vdova - mati, sestra, njegovo dekle, sorodniki, prijatelji in tovariši, on pa diha težko in kratko. Gleda, toda ne vidi nikogar. Mati in dekle mu popravljata zglavje. Krogla, ki je bila namenjena v pljuča, se je odbila na rebru ranjenega, nam pa je ostalo upanje. V gozdu je ležal na tleh in krvavel. Gruča umikajoč1 h se partizanov in partizank, študertov in študentk, Ljubljančanov, ga je obkolMa: »No, beli dečko, vstani- Zakaj ne vsta-neš? Vstani, da so boš š-\ borit proti rdečim!« Gruča se- krohota in izgine pred zasledovalci dalje v gozd. Sestra in dekle sta ga dobili pri kmečki ženici v bl;žini Ljubljane, od koder sta ga pripeljali v bolnico. Bolniška sestra mi je rekla, da je malo upanja, ker je rana zastarela in ni bila ta. koj obvezana. Treba se je pripraviti na raj hujše. Za tega fanta mi je res hudo, če bo moral umreti. In mati, kako bo jokala, ter sestra in pogumno dekle! Bel* so se umikali pred rdečimi. V njih vrstah je šel tudi invalid, ki mu je granata raztrgala roko do zapestja. Mnogi, ki so stali ob cesti, 30 ga pljuvali. Nekdo, ki mu je ponudil vede in kruha, bi bil kmalu te-pen, če bi se ne bil hitro umakni. In potem še mlad pesnik Grozde- ki je hotel videti rodno h:šo ra vasi in so ga ujeli rdeč: tik pred domačim pragom. Odrezali so mu ušesa, iztaknib oči ter mu populili nehte z rok in z nog. Tako je umrl mlad pesnik, ki je imel še toliko povedati. In vemo še za križev pot domobrancev na Velikem Osolniku. 24 so i:h zahtevali rdeči pod strel. Komandant, komand'r in vodniki desetin so stopili prostovoljno iz vrste. Ko je šla žalostna procesija proti cerkvi, je zakričala razborita pa rti zanka: »Ti tam, daj mi svoj prstan, da se ne bom mučila, ko boš že mrzel.« Potem so se prepirali med seboj parti zanke in partizani, kdo ima pravico do tega ali onega kosa obleke, kdo do čevljev, kdo do orožja. Politkomisarka Ivanka, ue-kla z Dolenjskega, je zmagala in c-dicčila prepir. Sprevod se je pomaknil više k cer. kvi in cestni pometač Imre iz Ljubljane je zagrabil vsako žrtev posebej, jo porinil s čelom proti cerkvi in jo ustrelil v tilnik. Tako je padlo naših 24 legionarjev in mi jih ne bc-mo pozab:li. Tako je drugo dejanje. Epilog pa je naslednji: Povsod padajo ljudje na beli in na rdeči strani. Prepričani smo, da je tudi na rdeči strani dokaj ljudi, ki se jim upira kri, vendar so podzavestni služabniki proletarskih bestialnih revolucio narjev. Za vsemi žalujejo matere, žene, dekleta. Na beli strani je bila tragedija še večja, prav zato, ker se jim je upirala kri. Bili so vzgojeni preveč »buržujsko«, namreč s predsodki, s tistimi predsodki, ki so rešili tolikim in tolikim rdečim zločincem življenje. Tragedija je v obeh dejanjih, mi pa ugotavljamo v epilogu vzrok. Odgovor je lahek: Prav tisti, ki nimajo »buržujskih« predsodkov, ki ne ločijo med vodo in krvjo, prav tisti veljajo v očeh mnogih in mnogih za junake, o njih spletajo naivneži in za-slepljenci legende. Mi smo čisti in še enkrat ponavljamo naše geslo: Nismo prišli zato, da bi kri prelivali, temveč zato, da bi jo ustavili. — Prav zato je z nami vsemogočni Bog. Svojcem domobrancev iz Kostanjevice in okolice sporočamo, da lahko pošljejo pošto, ki jo bomo sprejemali v sprejemnem uradu poveljstva slovenskega dom obran st via na Ambroževem trgu št. 7, do sobote 23. t. m do 17. ure. — Poveljstvo. Preglejte in prepričajte se, če je Vaše orodje in oprema za protiletalsko zaščito na svojem prostoru in tudi v uporabnem stanju! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 23. oktobra, oa ld.iO: Cvetje v Jeseni. I2ven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja. 24. oktobra, ob lb.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. OPERA Sobota. 23. oktobra, ob 16.: Thais Red Soboti. Nedelja, 24. oktobra, ob 15.: Netopir. Opertta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 25. okt-obra: Zaprto. J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Libreto po romanu Anatol France-a. Osebe: Atanael - Primožič. Nicias - L-puček. Pa le men-Lupša, suženj-Dolničar, Thais-Heybalova, Kro-bila-Mlejnikova, Mirtala-Polajnarjeva, Albina-Golobova. Dirigent: N. štritof; rež;i=er: C. Debevec; korereograf: P. Golovin. Mali oglasi Službe išče BOI.J A KUHARICA poštena, išče službo k 1 sami starejii osebt. Službo nastopim za malo plačo samo radi ljubega miru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim mir«. 18348-1 POSTREŽNICA mlajša moč, išče službo v pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirnega značaja«. 18343-1 LEPO PRIPRAVLJEN S SVETIMI SKRIVNOSTMI JE DAVI DOTRPEL NAŠ LJUBLJENI OČE, GOSPOD TON DOKLER RAVNATELJ UČITELJIŠČA V POKOJU POČIVA V KAPELICI SV. JOŽEFA NA ŽALAH. OD TAM GA BOMO SPREMILI V NEDELJO OB ŠTIRIH NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. NAJ MU GOSPOD POVRNE VSO LJUBEZEN IN DOBROTO, S KATERO JE ZA NAS SKRBEL, IN NAJ MU NAKLONI SVOJE BOGATO PLAČILO VEČNO VESELJE V DEŽELI ŽIVIH. MAŠA ZADUŠNICA BO V PONEDELJEK OB SEDMIH V CERKVI SRCA JEZUSOVEGA. LJUBLJANA, VELIKI BECKEREK, 22. OKTOBRA 1943. ŽALUJOČA RODBINA GRADBENO PODJET-TJE, Išče za dela pri železnici: 100 težakov, 20 zidarjev, 2 poiirja. 2 strojnika. Javiti se 25. okt. med 9. ln 10. uro pri kurilnici na Gorenjskem kolodvoru. 18241-la 1SCK.M ZA TAKOJ: 4 pečarje in polagalce ploščic, 4 pleskarje. 4 slikarje, 2 elcktromon-terja in 2 monterja za centralne kurjave. Prijave sprejema dnevno od 9. do pol 13. ure Tehnična pisarna Inž. Jos. Otahal, Frančiškanska 10. dvorišče. 18252-la GOSPODINJO. samostojno, starejšo, ki je vajena tudi gostil, dela, sprejmem. Ponudbe na osi. odd. Jutia pod ».Gostilna-r. 18357-la FRIZER. POMOfNICO sprejme Drago Varma, Pred škofi io 10. 18336-la PLETILJO za nogavice in rokavice, sprejmem. Pavlin, Vodnikova 28. Šiška. 18420-la S B5IEZOVE METLE, držaje za lopate, omela itd. dobite pr! Gospodarski zvezi. Bleiweiso-va 29 in Maistrova 10. 18274-6 POSODO za kisanje zelja dobite pri Gospodarski zvezi, Eleiweisova 23. 18273-6 PRAZNE ZABOJE vseh velikosti ln 30 litrske sodčke, primerne za kisanje zelja, ugodno proda Gerovac. Kolodvorska 8. 18263-6 MOTORNO KOLO »Horex«, 350 ccm, novo, prodam. Slomškova 5, priti . levo. 18272-6 NOVI ZABOJI prazni od tobačnih izdelkov so stalno naprodaj v Glavni zalogi tobaka. Gradišče št. 4. 18356-6 ZEITSCHRIFT der deutschen und oster-reicbischen Alpen - Ve-rcins let. 3930. 1931, 1932, 1533 v platno vezan, popolnoma nove, prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 18352-6 NIZKE SNE2KE 7 visoko peto št. 39 in otroške čevlju St. 20 — prodam. Nas-ov v vseh posl. Jutra. , 18346-6 BLAGO za moško obleko ali za damski kostum, sivomo-dro, črtasto, predvojno blago prodam. Celovška c!95-II, levo. 18340-6 RJUHE, KAPNE. pregrinjalo in zaveso za trodelno okno. novo — predvojni materija! — prodam. Naslov v veh posl. Jutra. 18307-G INSERIRAJ w -fUTRU"! KUH. KREDENCA miza in stoli, ugodno naprodaj. A. Srok, Albanska ulica 39 — Bežigrad. 18353-6 MOŠKA OBLEKA še v dobrem stanju — ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam«. 18300-6 OMARE 2 dvokrilni. 2 enoltrllni, predsobna stena. črna. moška zimska suknja in drugo, ugodno prodam. Javornik. Cesta na Rožnik 29. 18399-6 P J ANINO v izvrstnem stanju — ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18392-6 SREBRKI z 6 in 7 dva meseca starimi mladiči, prodam. — Jeranova 13. 18396-6 KUHINJSKO OPRAVO moderno, proda Krže — pohištvo — Vrhnika. — Na ogled v skladišču v Ljubljani, Bleiweisova c. štev. 47, poleg kavarne Majcen. 18378-6 OTROŠKO POSTELJO poceni prodam. Košir — Pleteršnikova 26. 13380-6 LEPO PSICO »španijolko«, še ne leto staro, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18411-6 MOŠKO KOLO večje steklenice, miza, stoli in različno, naprodaj. Janševa ul. 2. Šiška, podpritličje. 18412-b' ELEKTROMOTOR 20 PS, 330 Volt, 50 Period, 970 obratov na minuto, popolnoma nov. ugodno prodam. Pojasnila »Elhoma«, J. Slejko, Sv. Petra c. 5. — Telefon 26-91. 18368-6 PREPROGO-TEKAC predvojno. 5 m in 2 para gojzerlc, dobro ohranjenih, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18414-6 ZIMSKO SUKNJO rjavo, za srednjo postavo, ugodno prodam. — Ogled pri Kolb-Predalič. Kongresni trg 4. 18416-6 PRAŠIČA za rejo. teškega 60 kg. prodam. Pod Ježami 17. 18364-6 AKTOVKO usnjeno 60x35x15 ln 1000 znamk od 24 držav, prodam. Bleiweisova c. 23 — čevljar. 18366-6 DRUŽABNIKA za odkup enočetrtino ali več nove večstanovanj-ske hiše, sprejmem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod :450 tisoč«. 18358-20 SPALNICO samsko, moderno (s kavčem ali brez), pleskano. dobro ohranjeno in čisto. prodani. Naslov v vseh posl. Jutra. 18359-6 MOsKO SUKNJO zimsko, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18361-6 RADIJSKE APARATE dobro ohranjene, kujujf tvri-ki .Philips-Radio«. Ljubljana, L'li« a 3. ninja tt. ti 17 >lDober družabnik«. 28388-23 LEPO SOBO sončno, z balkonom ir. souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 18413-23 PRAZNI SOBI Iščem v bližini trnovske cerkve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«. 18354-23a OPREMLJENO SOBO preprosto, opremljeno zi 2 osebi in z možnostjo ljlva m pošten?.. Zimsko . Iščem za takoj, suknjo. Za dve osebi. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka AER, Boljša oseba, Boljša kuharica. Boljša hiša, Blagajna, Brivec. Ba-uo, Bodočnosti Cista m snažna, Cement, Cucelj, Cista soba, čimpreje. Ciste, Dve osebi, Dobra plača, Dobro ohranjen plaSč, Denar ali ži-vgla. Dobri pogoji, Dva brata. Dve krasni parceli, Domačin, Dostava na dom. Dobra investicija, Dobra moč. Do 1,000.000 lir. Do 3000, Dobra služba. Dolg čol-niček. Dve tehtnici Do 50.000, Elegantno, Fino krzno. Gotovina, 2500 v gotovini, Gospod 33, Gimnazija, Gosp. pomočnica 243-22, Gospa. Harmonija, Harmonika. Hiša, Hišnik, Izredna priložnost, Industrija. Ideal, Jedilni pribor, Intelektualec, Kompleks, Kozmetika 43, Kuharica takoj Kupim šestilo. Krojaška moč. Kongresni trg 13-1. Knjiga, Kompletno. Kurjač. Klavir, harmonika, Kuharica, Ljubim dom. Ljubiteljica otrok, Ljubljana 1943, Moška obleka. Lepa parccla. Mlin. Mlin za dom, Mlsd, l.esečni zaslužek. Nizka cena, Neblokiran. Nagrada, Novoporočenca, Nujno 37, Note. Njivo ali vrt. Nizka cena. On in ona. Oktober 33, Odkrit značaj. Odškodnina, Od začetka. Prosto stanovanje v vili. Pogum, Plača 500 lir. Posebna nagrada. Plačam naprej. Peščen teren. Pet minut od gl. pošte,' Postrežnica. Plačam takoj. Parcela, Potrebna pomoči. Potrebujem, Pomočnica. Poštena pridna. Poštena, Poseben vhod, Plačam za par mesecev naprej. Preproge. Proti nagradi, 500 lir. Plašč za dečka pelerino, Pošteno delo, Pisarniški prostori, Resnost Redka priložnost, Rozman V. C., Rebolj Alb., Redna plačnica. Radio, Redka prilika. Stol, Sreča v dveh, Srce v okovih. Sreča Vas čaka. Samostojna kuharica. Stopnišče, Suknja. Samostojno kuham. Sončna in zračna soba, Stalen. Sloga, Siguren plačnik. Sama. Stalna stranka. Strogo in vsestransko poštena, Sončnice, Stanovanje 2500. Samo podnevi, S hipoteko več. Skrinja. Strogo poštena. Sr-m popolnoma sama. Stalno delo Sijajna bodočnost. Sv. Kriški. Sreča mojih dni, Sepanran vhod, Sodelovanje in pogoj. Stanovanjsko - industrijsko. Sredina. Srce današnjih dni, Slike, Sem zanesljiva Šivilja, žkerjanc. Takoj kolo. Takoj ali pozneje. Tovarniški, Teško čtikam. Takojšna odločitev, Trgovska hiša, Temeljit pouk. Takojšno plačilo. Točno plačilo. Takoj denar. Urna. Večerne ure. Upravitelj, Večnadstropnico. Vajena kuhe, V strogem središču. V strogem centru. Vse v izvrstnem stanju, V cen t rumu, Višinsko sonce. Večja preproga, Vič. Vsi Sveti, Več vrednot. Vilski prostor, Več pohištva. Varčna in čista. Vič-biška, Vdova. Zračna in sončna soba. Zračna in čista. Zanes- kuhanja. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točna in Za dekle Zemlja, Za t?i-koj. Za vse porabna, Ze- mirna 200«. 18333-23:< lezničar. Želim. Potujemo v se večno Italijo Trgovska in osebna naroč:la prejema (iz prijaznosti) triindvajsetega portir hotela Slon. Vsem. ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi naše nenadomestljive mamice AMALIJE SEME izrekamo najpi isrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so ji lajšali trpljenje, ji poklonili vencev in cvetja in jo spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v soboto 23. t. m. ob 7. uri zjutraj. SEMETOVI in sorodstvo i>aphne du Waurler: 19 FRANCOZOV ZALIV Roman »Njegova mati je bila Bretonka — tega menda n^te vedeli?« »Ne.« »Njegov oče je bil mezdnik, vciak srefro-lovec, ki ga je nekoč usoda zanesla v Francijo in se je tam oženil. VVilliamov izgovor se" vam je moral zdeti čuden.« »Mislila sem. da je kornski.« »Cornwallci in Bretonci so drugi drugim zelo podobni. Oboji so Keltje. Prv kr«t sem srečal W-illiama, ko je bes in v raztrganih hlačah tekal v Quimperju po cesti. B 1 je v nekakšnih škripcih, pa m"* je uspelo, da sem ga rešil. Od ristega trenutka je spadal k zvestim. Angleščine se je bil naučil od očeta. Ko sem ga našel, je bil menda že več let živel v Parizu. Po Williamovem ž^ljenjepisu nisem nikoli brskal; njegova preteklost ie njegova last.« »Zakaj William ni maral postati gusar?« »Oh. iz jako vsakdanjega, povsem nero-mantičnega vzroka. Wllliam ima slab želodec. Preliv, ki loči cornvvallsko ooalo od bretonske, je zanj prehud.« »In tako je našel pot v Navron, ki je njegovemu gospodarju izvrstno skrivališče?« »Tako je.« »In zaradi tega se oornski možje ograb-ljajo, in življenje kornskih žena je ogroženo, in ne samo njihovo življenje, kakor ml je pravil lcrd Godolphin?« »Kornske žene si laskajo.« »Prav to sem hotela odgovoriti lordu Go-dolphinu « »Zakaj mu niste?« »Ker mi srce ni dalo. da bi ga užalila.« »Francozi slovimo, da smo udvorljivi a to je povsem neosnovano. Bolj plahi smo. nego nam prisojate. Evo — v?ša slika je končana.« Pedal j' je risbo; z rokami v žepih suknje se je naslonil nazaj. Dona je risbo molče ogledovala. Videla je. da je" obraz, ki je zrl vsnjo z raztrganega papirja, obraz one druge Dene — tiste, ki -e ni hotela pnzna. ti, n ti sama sebi ne. črte so bile nespremenjene, oči in kakovost las takisto; izraz oči pa ie bil tak kakor ga je čas'h videla v zrcalu. k:dar je bila sama. Tu je bi nekdo z izgubljenimi 'luzijami. nekdo, ki je iz pretesne ječe gledal v svet in ga je videl drugačnega, nego je pričakoval, grenkega in nekam brez vrednosti. »N' zelo laskava,« je rekla naz°anje. »To tudi ni b le moj namen,« je odvrnil. »Naprav li ste me "starejšo, nego sem.« »Mogoče.« »In nekaj nemirnega je okrog ust.« »To pač.« »In — ta čudna guba med obrvmi.« »Da.« »Ne morem reči, da bi mi bila močno všeč.« »Ne, bal sem se da vam ne bo. škoda. Drugače bi lahko presedlal iz gusarja v Dortret:sta.« Ko mu io je vrnila, je videla, da se smehlja. »Ženske nerade slišijo resnico o sebi.« je menil. »Ali jo vobče kdo rad sliši?« je vprašala. Ni se ji moglo nadaljevati prerekanje. »Zdaj vid m. zakaj ste uspešen gusar,« mu je dejala. Ves ste v svojem delu Tudi vaše risbe pričajo o tem. Vsaki reči hočete proti do dna a »Nemara da nisem ravnal pravilno,« je menil »Tale izraz sem zalotil na lepem, ko se vsm je na obličju zrcalilo neko stane duha. Ce b- vas pa drugič r:sal, ko b; se na primer 'graii s svojimi otroki, ah k- bi se kratko in malo predajali zanosni radosti nad tem da ste ušli — tedaj oi p kazala r sba nekaj docela drugega. Do-tem bi mi laliko očitali, da se vam laskam.«- »Sem res tako izpremenlj;va ?« Da bi bili izpremenljivi, n sem rekel. Nanese pa časih da se vam to. kar gre skoz' vašo notrenjost, zrcali na obrazu. Prav to je tiste, kar potrebuje umetnik.« »Kako je umetnik brezčuten.« »Zakaj?« Ker poia na rcvaš modela njezovo notranjo razg banost. Ker ujame razpoloženje in ga spravi na papir in s tem prisili tistega, ki ga je imel. da ga mora b ti sram « »Mogoče. Po drugi stram p3 utegne ona, ki ie imela neko razpoloženje, ko se prvikrat vidi takele v zrcalu skleniti, da to raznoloženje povsem opusti kot nekaj nevrednega in Kot potrato časa.« Tako govoreč je raztrgal risbo na dvoje in potem še na majhne kese. »Evo,« je rekel »pozabiva to.. Vsekako je bilo neod-pustljivo. Včeraj ste mi rekli da sem vdrl v vfio okolico To je mo'a napaka v mar. skaterem pogledu. Gusarstvo rodi slabe navade.« Vstal je. Videla je, da se pripravlja k cdhodu »Ne zamerite mi,« je poprosila, »vem, da sem se vam morala zdeti prepirlj va m zmešana. Resnica pa ie — ko sem zagledala vašo risbo, sem bila osramočena, ker me je bil prvikrat nekdo v:del taksno, kakršno se časih sama v dim. Bilo mi je. kakor da bi imela na telesu madež, in vi hi me b li slekli do golega.« »že toda den'"va. da ima umetnik sam tik madež, madež, ki ga še vse bolj mali-či- ali se je potem mouelu treba sramovati?« »M slite, da obstoji tedaj nekakšna vez med njima?« »Prav to « Spet se je nasmehnil, nato se je obrni! preč in stopil k oknu. s Kadar se vzhcdnik loti te obale, piha kar po več dni.« je rekel. »Moja ladja se bo morala ozirati na to; jaz pa imam med tem čas in lafko rišem. Morda mi dovolite, da v j« še enkrat pertretiram?« »Z drugačnim izrazom?« »Na vas je- da to določite. Ne pozabite, da ste zapisali svoje ime v mojo knjigo, če vas kd.^i obide želja, da bi storili svoj beg še popolnejši — zaliv je vajen sprejemat: begunce, c »Ne b:m pozabila.« • Človek lahko zalezuje ptiče, lovi ribe m raziskuje reko. Vse to so načini, da uidea samemu sebi.« »In vi ste jih z uspehom preskusili?« »In jaz sem i'h z uspehom preskusil. Hvala vam za večerjo. Lahko noč.« »Lahko noč-« To pet se Francoz ni dotaknil njene roke, ampak je cdšel skozi okno, ne da bi se ozrl; videla ga ie, kako je izginil med drevjem. z rokami globoko zaiinjeniml v žepe svoje suknje.