si t % flMERIŠKpWo©M©YINfl h AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ftWvHiOO SLOVENIAN MORNING ^J - IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, APRIL 23, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 ^ME VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) V?EBRNIČ je obhajal % jJa 70 letnico rojstva. V|oef1Z s°lkaria pri Gorila °m Mahničem je po- Sen h°t0ku Krku" Bil je \a). rec za svoj narod k itJ]eve diktature. Ko so v'ittdi po krivici polk ,m jih vodili v inter- SV°J Klas' da Ne. if0 vse zavezniško H , s°prišli do moči ^a.vpričo ljudstva ^ih P°^em zaprli. Ni fece v Ječi- Kasne-Ptotj , z°Pet zbirajo ma-; T ijemu, da ga znova \ kjl je usoda katoliške-4, '»rži g svojim ljud- r A Si r . Ja duhovnika ( ^1'žini8?a 80 P'artizanii Zagreba in njego-if S11 V Savo. W^CELJ. _ Goriški S^Pisatelj duhovnik Filip Trčelj se je svoječasno moral umakniti pred Lahi v Ljubljano. Pod osvobodilci partizani so ga utaknili v ječo. Sedaj poročajo iz Ljubljane, da so ga izpustili iz ječe, da so ga pa našli potem ubitega blizu njegovega stanovanja. Vesti še nisem mogel prekoritrolirati in jo sporočam s primerno rezervo. LAZARISTA. — Sedej in ža-kelj sta šla delat kot pravijo "zaprte duhovne vaje." To se pravi vrgli so ju v ječo. OBSOJENA STA BILA Ignacij škoda, župnik iz škocijana na 20 let ječe, Stanko Kapš, kaplan v Dolenji vasi pri Ribnici na 15 let. Tako se bo partizan-sfvo polagoma iznebilo vse duhovščine. Tam v Ameriki pa bodo vaši, ne vem kakšni katoličani bi rekel, gonili, da ni preganjanja Cerkve. Ali res morejo misliti, da so vsi ti sami zločinci?_ č* Proti generalu J se bo pričela 1 1 v maju i S. ^ "'Vjj "T General Draža r >'h?tm'ški vodja, ki j dJa v zaporih, si je n in bo po- r sodišče enkrat v s Sjj . ,.i'..ii Aleksan- j ^ je vodil prvot- 'V 3'e izjavil, da je 1 Nz \TV ki je 1 t "no priznanje, ko < ^tojPartment izbral, ; tlH Zed. države na : 0JZstavi konj v : V^jtn 7, aPrila do 5. >,]\ ' da se naši ko-1 č* v Cleveland kot C^VESTA CJNI POSTE-Hi, ^A MOŽ A 'i ^e* vv°iiiftk' J--Vtu- Iti 1 bolnišnici je M je Orvin Grig-l^'Hi Komaj pred krat-fc* ^ , n^ije, kjer se je fe'^ti no Doris> ki jo gA ^ »jed smrtjo, fi S\u stl so mu ugodi-I'v^b 'ie Poletela Mrs. Ill/* Hi/ ravno pol ure mož izdihnil, ki EN .soHVeclal in ni vedel, I -'Sf1!0^1' 8 kater° 86 !i h m °brimi desetimi njega. JAPONSKI GENERAL IN ŠTIRJE NJEGOVI POMOČNIKI OBEŠENI Shanghai. — Japonski general Masataka Karabuagi in štirje njegovi pomočniki višji častniki so .prejeli zasluženo plačilo na vešalih. Obtoženi so bili, da so zadušili tri ameriške letalce in potem njih trupla sežgali. To je bila prva usmrtitev v Sanghai Ward Road jetnišnici od leta 1937. Prvi je stopil pod vešala ge- ■ neral Karabuagi in ostali so mu ~ledili v malih presledkih. Pred izvršitvijo smrtne obsodbe, so vsakemu zvezali roke predno so ga prepeljali v smrtno celico ter vsakemu še enkrat prečitali obtožnico, na podlagi katere je bil ' spoznan krivim in obsojen. -o- Odkrita zarota za masno zastrupitev nazijskih vojnih ujetnikov , Nuerenberg. — Uradni vojaški krogi naznanjajo, da so dobili dokaze o zarot;, katere namen je bilo masno zastrpljenje nazijskih vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v taboriščih pod ameriškim varstvom. Ti ujetniki so večinoma bivši vojaki Hitlerjeve elitne garde. Strup je bil primešan kruhu v pekariji, ki dobavlja kruh za to taborišče. Pri preiskavi so našli pod podom pekarije dve prazni steklenici, v katerih je bil arze-nik. Vsega skupaj je do sedaj zastrupljenih 2,238 ujetnikov in 2,000 izmed teh je v zelo opas-nem stanju. Strup je bil primešan kruhu, a največ pa so ga dobili na skorji kruha. Prvi tak zastrupljen kruh je bil dostavljen v taborišče 15. aprila. Ista pekarija dostavlja kruh še tudi v druga taborišča do 60 milj daleč v okolici Nuerenberga in ni bilo še od nikjer kakih poročil o zastrupljenju. -o- Bodite tprevidni, kadar greste preko ceste. Prekoračite ce-sto samo pri signalni luči! Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Partizani so med Rovlami in Cestami na Notranjskem 10. maja 1942 navidezno napadli Lahe. Partizani so hitro zbežali. Pustili pa so še na mestu strojno puško, ki sto jo ukradli kmečkemu fantu, ki ni hotel z njimi. Tega fanta so potem Lahi ustrelili, partizani pa so se smejali. In take akcije se je proslavljalo v svetu kot osvobodilno gibanje. Kitajska rdeča armada je pripravljena za mirovna pogajanja j _ i Kitajski komunisti in Rusi kontrilirajo skoro 97 odstotkov Mandžurije i j i Chungking. — Kitajski komunisti so dosegli svoj cilj in ; zavzeli glavne postojanke na : bojnem polju Mandžurije. Sedaj so pripravljeni za mirovna ' pogajanja in da se sestanejo z I ameriškim poslanikom generalom George C. Marshal lom. . General Marshall, ki je ame- : riški posredovalec v kitajskem, sporu, se sestane prvič s povelj-j' nikom komunističnih, čet gen. i Chou en Lai, odkar se .je povr- : nil na Kitajsko. Chou pričakuje, da bo potom generala Mar-shalla dokazal generalissimu Chiang Kaisheku, da njegova vlada nima kaj drugega ukreniti, kot pristati na pogajanja za mir. Komunisti pravijo, da so bili kitajski vladi ponudili več mest, če bi vladne čete prenehale s streljanjem, a ker vlada tega ni hotela prevzeti, ji ne bo ostalo drugega, kot kar že ima. Komunisti so v taki premoči, da z lahkoto zavzamejo Harbin, Kirin, Dairen in ostala manjša mesta v Mandžuriji in to brez vsakih večjih bojev, kakor hitro se umaknejo Rusi. Vladni glavni stan tudi odločno zanika, da ibi se bili ameriški letalci udeležili kakih bojev ali da bi bili iz zraka napadali komunistične čete pri Sze-pinghai v okolici Kalgana, koti so to poročala komunistična vojna poročila. -o--- Napetost ob fransko -španski meji vedno bolj narašča London. — Iz Madrida poročajo, da napetost ob francosko-španski meji vedno bolj nara-| šča, ker so se tam pojavile geril-I ske čete komunistov, ki operirajo s francoskih baz. Iz Barcelone se poroča, da so tako zvani španski maquisi vpri-zorili že več oboroženih pohodov preko španske meje v okolici Benasque, blizu Jacca v gornjem Aragonu. Svoje središče pa imajo v Oloron-Tarbes v južni Franciji, odkoder se podajajo na svoje pohode in vznemirjajo ljdustvo ob meji. -o- Amerikanci imajo več glavobola kot kdaj poprej Chicago. — Stanley I. Clark, podpredsednik Bayer Co., oddelek Sterling Drug Inc., je povedal, da imajo Amerikanci se-, daj več glavobola kot so ga imeli kdaj poprej. Doka« za to je, ker omenjena kompanija proda, sedaj več aspirina, kot ga je kdaj prej v svoji zgodovini. Rekel je, da sedaj produ-cirajo za 20 odstotkov več aspi-• rina, pa še ne morejo zadostiti vsem zahtevam. MESTNI ODBORNIK | SPOROČA MEŠČA- i NOM V EUCLIDU Aktivni mestni zastopnik, I Michael Bojic, v Euclid, Ohio, sporoča hišnim posestnikom in najemnikom v Euclidu, da bo za prihodnje tri ali štiri mesece skrčena postrežba za pobiranje odpadkov in smeti iz vzroka, ker nima mesto trukov na razpolago in ker morajo odpadke odlagati v Clevelandu mesto v Euclidu. Poprej je Voznik napravil i trinajst obratnih voženj, a se- < daj, radi večje razdalje, jih j napravi samo šest na dan. Novi pobiralni truki so naročeni in kakor hitro dospejo, bo postrežba zopet normalna. Naši dr- ^ žavljani v Euclidu naj to opozorilo oziroma obvestilo upošte-M vajo. -o—-- Papež vidi v Zed. državah i upanje vsega sveta Vatikan. — Papež Pij XII. .je pred zbranimi časnikarji pove- j (ial, da on vidi Zed. države kot , svetlo zvezdo, ki daje upanje!( vsemu svetu, da bo z njih pomoč-1' jo rešen ves svet pomanjkanja i * in lakote, ki tako strašno razsaja v vseh po vojni prizadetih deželah. Posebno toplo sv. Oče po- ' hvalil in dal vse priznanje in za- ■ hvalo tradicionalni velikodušno- ' sti Amerikancev in obenem izra- 1 zil upanje, da bo zajjadni svet tudi v tej strašni svetovni mizeriji ; pomagal stradajočim. Izrazil je! željo in upanje, da bodo Zed. države med prvimi voditelji pri ' ustvaritvi in obnovitvi po vojni razbitega sveta. 4 RUSKA LETALA NAPADLA AMERIŠKI TRANSPORTNI C-47 Dunaj. — Kapitan James C. Baxter, pilot na transportnem letalu C-47, je takoj ob pristanku na ameriškem vojaškem letališču blizu Dunaja podal poročilo, da je bil v zraku napaden od štirih ruskih lovskih letal, ki so izstrelila nanj od dva do štiri strele. Letala so tipa P-39, ki jih je Rusija dobila potom posojilnega sklada iz Amerike. Kapitan Baxter je rekel, da je vse v redu, če kdo strelja na letalo, dokler je v zraku, kjer pilot samo sedi in lepo leti svojo poti, ampak vse nekaj drugega je, če je letalo obstreljevano, ko ima ravno pristati. Videl je da se je dvakrat zabliskalo iz ruskega letaia, a je bilo še več strelov, kar so potrdili tudi vsi, ki so bili z Baxter jem v istem letalu. Ruska letala so odletela šele, ko je C-47 pristal na letališču. To letališče leži v ruski zoni in se morajo Amerikanci držati začrtane poti po ruskih zahtevah, ameriška letala ne smejo leteti nad rusko zono. -o--- Oljni vrelec v kleti stanovanjske hiše Detroit. — Carl Erickson je opazil v kleti svoje hiše majhen izvirek olja. Poklical je strokovnjake bližnje oljne družbe, ki so najprej mislili, da bi olje prjhajalo iz dve milji oddaljenih cevi. Ugotovili so, da cevi nikjer ne puščajo in da je to obljni vrelec saon zase. Kemiki so ugotovili, da je olje gorljivo in naročili Erciksonu, naj ne hodi ■z odprtim ognjem v bližini tega olja. Japonski premier Shidehara podal ostavko s svojim kabinetom Vsi ministri so pristali na ostavko celotnega kabi-* neta, kakor hitro je podal resignacijo premier Shedihara in jim je kabinetni tajnik razložil, da je to potrebno za stabilizacijo političnega položaja. Tokijo. — Ministerski predsednik grof Kijuro Shedihara je odstopil s svojim celotnim kabinetom na pritisk vodilnih političnih strank, od katerih se pričakuje, da bodo sedaj z odstoplim ministerskim predsednikom formirale nov kabinet. -*--- Shedihara je postal ministerski predsednik pred dobrimi šestimi meseci, ko je japonsko vlado razburjala brezpogojna predaja zaveznikom. Da bo ta vlada morala odstopiti je bilo jasno takoj po volitvah 12. a-prila, ko nobena stranka ni dobila večine. Shedihara, ki je star 74 let, .je podal svojo resignacijo v Imperial palači in emperor Hiro-hito jo je sprejel po enournem tradicionalnem prigovarjanj u, da naj ostane vsaj tako dolgo v svcjem uradu, da bo imenovan naslednik. Zunanji minister Yoshida je naznanil resignacijo generalu Mac Arthur ju. Ta kabinet, ki je bil sestavljen takoj po predaji Japonske, je imel jako razburljivo poslovno dobo, kajti napadale,so ga,vse politične stranke razven ene in vse časopisje v Tokiju, kakor tudi delavske unije in druge organizacije, češ, da je brez vsakih aktivnosti. V istem času je glavni zavezniški stan sporočil .japonski vladi, da bo vsem tistim japonskim učiteljem, ki so učili otroke v šoli; da je demokracija greh, ki ubija Japonsko bolj kot predaja ali lakota, prepovedano učenje v javnih ali privatnih šolah. -o>-- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE -O—-- Gozdni požar, ki je divjal štiri dni je pod kontrolo Sandwich, Mass. — Gozdni požar, ki je divjal v Cape. Cod skoro štiri dni v daljo 10 milj, so dobili pod kontrolo. Uničeni so ogromni gozdovi in farmar-ska naselja. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Harlan F. Slone predsednik vrhovnega sodišča nagloma umrl Washington. — Sinoči je nagloma zadet od možganske kapi limrl predsednik vrhovnega sodišča Zed. držav, sodnik Harlan F. Stone, v starosti 73 let. Ob smrtni postelji je bila njegova soproga in dva sinova. Pokojni sodnik Štone je bil po političnem prepričanju republikanec. članom vrhovnega sodišča je bil imenovan po pokojnem predsedniku Franklin D. Roose-veltu. Rojen je bil na farmi v New Hampshire leta 1872. Bil dvanajsti predsednik vrhovnega sodišča Zed. držav. Vpokojeni •vrhovni sodnik O. J. Roberts pravi o njem: "B'l ju liubeznh tovariš, čudovit mož, s katerim je bilo veselje delati, v njem je bilo vtelešeno karakteristično razumevanje in zanimanje do malega človeka." V LONDONU BODO POSTAVILI SPOMENIK ROOSEVELTU London. — Angleži bodo postavili spomenik pokojnemu predsedniku Zed. držav Franklin Delano Rooseveltu in sicer na odličnem mestu Governors Square, ki je last westminster-skega vojvode in ga bo v ta namen izročil v mestno last, za javen park. Sir William Reid Dick, kipar, je dobil naročilo za izvršitev so-he. Governors Square je bil zato izbran za postavitev tega spomenika, ker je bilo tu središče ameriških aktivnosti v času zadnje vojne. --o-^- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJE-NJE. POMAGAJMO JIM'_ SOVJETSKI ZASTOPNIK RUDENKO OBTO-ŽUJE NEMŠKE NACISTE DEPORTACIJ Nemški nacistični zločinci se morajo pred zavezniškim sodiščem v Nuerenbergu zagovarjati radi težkih zločinov deportacij celih narodov v Nemčijo in radi koncentracijskih taborišč. Toda mednarodna pravica bi morala v načelu obsoditi vsako nasilje v obliki deportacij in koncentracijskih taborišč. O tem razpravlja poljski pisatelj in politik Stanislav Mackiewicz pod naslovom "Pozabljeni bratje onstran Buga" in pravi med drugim: Na strani 26 obtožnice nue-renburškega procesa se očita na-j cističnim vojnim zločincem, da j so zagrešili zločin s pošiljanjem ljudi v koncentracijska taborišča, v katera so pošiljali celo take, ki so bili,samo osumljeni, da so sovražnega mišljenja proti I režimu,. Toda tudi v Rusiji je na oblasti režim — pravi dalje pisatelj — ki je ustvaril sistem masovnih aretacij in sistem taborišč za osamljenje; te aretacije pa niso bile posledica kakih političnih zločinov, ki bi jih bili izvršili aretirani. Režim jih je zaprl zato, da bi ,jih v bodočnosti kdaj ne naredili. Naj mi bo zato dovoljeno vprašati sovjetskega to-žitelja Rudenka, koliko milijonov oseb v Sovjetski komunistični Rusiji živi za bodečo žico in kolik procent prebivalstva je treba imeti za politične jetnike. Po pravici se smatra deporta-cija narodov, ki jo je zagrešila Hitlerjeva Nemčija za zločin, toda nikomur izmed sodnikov v Nuerenbergu ne pride na misel, da je živelo in še živi en milijon Poljakov odvedenih v Sovjetsko [Rusijo v takih razmerah, da lah-I ko zavidajo onim, ki so bili deportirani v Nemčijo, pravi Mackiewicz. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Z (jI asi naj se-^— John Bencina iz vasi Spodnji Lipovec št. 4, naj se" zglasi pri Anthony Stražišar, 1230 E. 61 St., kjer bo dobil pismo iz stare domovine. Listke za avtomobil— Odibor, ki bo na prireditvi v korist fare sv. Vid* oddal 1946 Nash avto, prosi vse farane in prijatelje, da naj skušajo oddati denar in odrezke vsaj do prihodnje nedelje 28. asprila. Ker bo avto oddan 5. maja, želi odbor, da bi čim več dela storil že vnaprej. Anžlovarjeva trgovina zaprta— V sredo in četrtek bo Anžlovarjeva trgovina z oblekami zaprta radi selitve v n: ve prostore. Koroficeva vinarna zope t posluje— Korošec Winery, 6629 St. Clair Ave., naznanja, da so zopet pripravljeni, da postrežejo i dobrim vinom na steklenice ali galone, kot je bila to že prej navada v Korošcev! vinarni. V bolnišnico— V Glenyilie bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Frances Dular, 903 E. 70 St., kjer se bo morala podvreči operaciji. Seja dr. sv. Ane ISO KSKJ— Nocoj vrši redna, seja društva Sv. Ane št. 150 KSKJ v navadnih prostorih. Članstvo je prošeno, da se udeleži. Po pismo naj pride— Annie Jančar, ki je nekoč živela na 5905 Prosser Ave., naj se zglasi tla tem naslovu in bo dobila pismo iz Ljubljane. Odsotna iz mesta— Mr. in Mrs. Matt Intihar sta \ se podala v Columbus, kjer bosta prisostvovala zavarovalnin-ski konferenci, ki še bo vršila v Ohio State univerzi. Vrneta se v sredo. Prošnja našim ženam— Ako se želi katera naših dobrih žena potruditi in prodati nekaj vstopnic za prireditev, ki se bo vršila 5. maja v cerkveni dvorani sv. Vida in v korist sklada za dom našega junak:? Joseph Brodnieka, je prcšena, da pride nocoj med 7 in 9 uro v šolo sv. Vida soba št. 4. -o—-- Uzmoviči so se res dobro založili s žganjem Kakor je bilo že poročano o tatvini žganja v državnem skladišču na 3822 E. 91 St., se je prvotno domnevalo, da je bilo ukradenih samo 39 zabojev žganja, so po natančnem pre-štietju dognali, da so roparji odnesli 130 zabojev in 10 steklenic žganja v vrednosti $3,500. ---o---- RDEČI KRIŽ POROČA O SVOJEM DELOVANJU V EVROPI Načelnik Rdečega križa za Cleveland, Albert M. Higley poroča, da ameriški Rdeči križ deli v prizadetih deželah Evrope obleko, zdravila in druge potrebščine, katerih vrednost znaša nad $33,500,000. Narod li i Rdeči križ je dobil še nadaljne $3,000,000, ki jih bo vporabil za nabavo raznih potrebščin, ki bodo poslane v Evropo. Največ že ■ j poslane obleke je bilo kupljene denarjem vladnih fondov. 2 " AMERIŠKA DOMOVINA. APRIL 23, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po požti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: Dnited States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 lor 6 months. D. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 80 Tues., April 23, 1946 Begunsko vprašanje Kmalu bo leto dni, kar je bila Nemčija strta. Toda zmeda, ki je nastala ob njenem padcu, se še vedno ne bliža koncu. Poleg vprašanj obnovitve porušenih krajev in prehrane prebivalstva je najtežje vprašanje beguncev. Preko dva milijona je po malem računano ljudi, ki so radi vojne zapustili svoja ognjišča in morali v neznani svet. V tem še niso všteti vsi Nemci, ki so jih vrgli Rusi iz delov Nefnčije, ki naj _bi pripadli Poljski, in sudetski Nemci, ki jih Čehi gonijo iz njih domov. Estonci, Litvinci, Latvici, Poljaki, Ukrajinci, Srbi, Hrvatje, Slovenci so zastopani v tej obupajoči množici.' Na Francoskem je še od 60 — 70 tisoč španskih beguncev. Dal^e visoko število Judov. In seveda Nemci i,z najrazličnejših krajev. Med begunci so tudi oborožene formacije. Blizu 200,00{> šteje poljska armada, ki se je odlično borila za zaveznike v Italiji in v Nemčiji. Danes je to armada beguncev. Zaveznikom, katerim so bili pred letom dni prvovrstna pomoč, so danes naenkrat velika nadloga. Nekaj malega je tudi jugoslovanskih begunskih čet. UN ima poseben odbor, ki naj bi reševal to vprašanje. ■Doslej je kolikortoliko UNRRA skrbela za prehrano teh ljudi. S koncem leta 1946 UNRRA preneha. Odbor UN naj bi našel' sredstva, da te ljudi naprej prehrani. Ker ne morejo ostati za vedno po taboriščih, naj bi UN poskrbela, da se te množice vrnejo, ali na svoje domove, ali pa, če to ni mogoče, da jim najde nove možnosti naselitve. Prvo vprašanje pred UN je, ali naj se te begunce morda kar od kraja prisili, da gredo v države, kjer so bili poprej. Mnogo so jih dejansko prisilili k vrnitvi. Zlasti mnogo Ukrajincev, pa tudi Poljakov. Vršili so se strašni prizori, ko so s silo nakladah ljudi, da jih izroče komunističn-im krvnikom. Stotine in stotine teh beguncev pred komunizmom je raje izvršilo samomore kot da padejo v roke takozvani "domači" državi. Znano je, da so Angleži na Koroškem izvršili tako rabeljsko delo in izročili 12,000 slovenskih fantov titovcem, ki so planili na neoborožene in jih dve tretjini po dolgem mučenju zverinsko umorili,. V zadnjem času je bilo končno vendar sprejeto načelo, da se beguncev ne vrača z nasiljem. Sprejeto je bilo to v Londonu po ostri borbi proti Rusiji in drugim komunističnim državam. Vendar s tem vprašanje še ni rešeno. Rusija in od nje odvisne države hočejo tak sklep ubiti in tlobiti v svoje roke vse, ki so zbežali pred komunisti. V ta namen trdijo, da se mora nasilno iznočiti domačim državam vse tiste begunce, ki so vojni zločinci ali izdajalci. Kdo pa je izdajalec, odločajo seveda te države same. In tu gredo pota narazen. Teden dni so debatirali v Londonu pri UN odboru za bgunce in so bili ob koncu tam, kjer so začeli. V nasprotju sta si namreč dve pojmovanji o ureditvi države: demokracija zapadnih dežel in totalitarizem komunističnih držav. Totalitarne države ne priznavajo, da bi smel imeti kak državljan drugačno mišljenje o ureditvi države kot ga ima vladajoča komunistična stranka. Vse mišljenje se mora ukloniti državi in državni stranki. Kot nj dveh bogov, tako ni dveh mišljenj, kjer vlada komunizem. Kdor ne ukloni svojega mišljenja, tega se likvidira. Vsakdo torej, ki je proti vladajočemu režimu, je po tem pojmovanju upornik in izdajalec. Tako so v Pragi aretirali urednika katoliškega tednika "Obzory" dr. Bohdan Ch-u-doby-ja. Ta je v nekem odseku svetovnega kpngresa mladine v Londonu govoril o potrebi mladinske vzgoje na verski podlagi. Predsednik češkoslovaške delegacije je takoj takrat zahteval, da se ga radi tega govora izključi iz odseka. Toda predlog je bil zavrnjen. Ko pa se je Chudoby vrnil na Češko so ga takoj zaprli, ker je imel in povedal svoje mišljenje. Tako je v totalitarnih državah. V demokratskih deželah pa more imeti državljan čisto druge pojme o ureditvi države in družbe kot jih ima vladajoča večina. Opozicija je nekaj naravnega v Ameriki in na Angleškem. V Ameriki moreš kritizirati vsak zakon in vsa-do odredbo, kritizirati vsako administracijo in tudi predsednika samega. Če bi kdo rekel predsedniku, da je lažnji-vec, kot se je že zgodilo, bomo pač rekli, da je nevljuden človek, toda nikomur ne bo prišlo na misel, da bi bil radi tega izdajalec Zedinjenih' držav in da ga je zato treba kot izdajalca zapreti. Radi tega različnega gledanje na svet in na vprašanje, kdo je izdajalec, ne pride UN nikamor naprej v begunskem vprašanju. Ruska, poljska in jugoslovanska vlada hočejo dobiti v roke vse svoje nasprotnike in tako za zmeraj preprečili vsako kritiziranje domačega režima. Vsak begunec tedaj, ki je delal proti komunistom, bi bil, če bi zmagalo totalitarno gledanje na svet, proglašen za izdajalca in vrnjen nasilno v roke svojih političnih nasprotnikov. Ameriški in angteškl zastopniki na tako razlago pojma "begunec" ne pristanejo. Angleški zastopnik Sir George Rendel je opozoril jugoslovanskega zastopnika Beblerja, ki je bil španski bojevnik proti Francu, da bi po tem načelu smel tudi Franco zahtevati, da mu izroče vse španske komuniste, ki so zbežali na Francosko. Bebler je seveda ostal mnenja, da je za komuniste drugačna pravica kot za druge. Drugo veliko vprašanje je, kam z begunci, ki ne morejo domov, dokler tam vlada komunizem, ki smatra vsakega nasprotnika komunizma za izdajalca. Te dni smo brali, da Brazilija na široko odpira vrata beguncem in jih rada čim več sprejme. Prav isto vemo o Kolumbiji. Pa so tudi tu velike težave. Te dežele hočejo predvsem kmečko prebivalstvo. Med begunci je tudi mnogo drugih. Dalje: Kdo jih bo prepeljal, pod kakimi pogoji bodo dobili zemljo, kdo jim bo dal kapital začetek. Dobra rešitev bi bila, če bi odprle Zedi-njene države svoja vrata bo?j na široko. Če tudi so že bili stavljeni taki predlogi, vendar je tudi ta pomoč beguncem zelo negotova. Za jugoslovanske izseljence je sedaj dovoljeno število tako majhno, da bi mogli od Slovencev v Ameriko le primeroma redki. Vsa ta vprašanja stoje pred UN, če jih bo mogla in znala rešiti. Naši slovenski begunci pred komunističnim terorizmom so danes po Koroškem in po Italiji. Naš list je že mnogo pisali o njih, zato na tem mestu ne bomo ponavljali o njih sedanji usodi. Ogromna večina njih hrepeni domov, saj imajo tam otroke, žene in druge svojce. Domovina jih kliče in oni se ji bi odzvali z največjim veseljem. Toda malo je upanju — kot danes izgleda — da bi se razmere kmalu tako spremenile, da bi mogli varno in mirno domov. Ali naj gredo v ječe in na prisilno delo? Mnogim je vse uničeno ali zaplenjeno; na marsikoga posestvu sede čisto tuji ljudje. Kako naj se taki sedaj vrnejo? Zato danes vsi prijatelji beguncev gledajo s skrbjo, kako bo UN nadalje obravnavala to težko vprašanje. Gotovo pa je, da bo morala to vprašanje rešiti, če hoče privesti Evropo iz sedanjih zmed k resničnemu miru. Če tega UN ne bo znala ali mogla, potem tudi v drugih vprašanjih od nje ne pričakujmo preveč. cijo in veliko boste storili za ohranitev slovenskega jezika. Saj sem prepričan, da ste vi vsi, kakor sem jaz sam ponosen Slovenec/ Kajti 'organizacija nam je edini pogoj, da ostanemo še nadalje mi in naši potomci zavedni Slovenci in da združujemo starejše in mlajše tu rojene slovenske sinove in jih s tem utrdimo, da bedo ne pozabili, da so sinovi slovenke matere. Bodite prepričani, dji boste s tem storili veliko dobro delo sebi in svojim sinovom. Torej, le ;vsi korajžno na delo za pridobitev novih članov in ustanovitev novih podružnic v krajih, kjer istih še ni. Delujmo vsi za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo ter bodimo tako vsi za enega in eden za vse. Z bratskim pozdravom vsem članom SMZ in vsem čitateljem Ameriške Domovine. Fred Udovich, častni presednik SMZ. I BESEDA IZ NARODA Poročilo o razmerah na Koroškem Društvo sv. Družine praznuje 20 letnico Maple Mts., O. — Cenjenemu članstvu dnuštva Sv. Družine?, št. 207 KSKJ in vsetn prijateljem' našega društva tem potom naznanjam, da bo naše društvo praznovalo v nedeljo 27. aprila dvajset-letnico svojega obstanka. V ta namen bomo imeli v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave. v nedeljo zabavni večer splesom. Da bo ta večer čimbolj uspešen, ste pro-šeni vsi člani, da se gotovo udeležite tega pomembnega slavij a. Enako pa ste prav prijazno pro-šeni, da ta večer pripeljete s seboj tudi svoje prijateljice, kajti čim več nas1 boV tem bolj bomo veseli in več bo zabave. Vojaki so prosti vstopnine. Na svidenje, Fred M. Filips, tajnik. Prijateljem in rojakom v Lake okraju Znano vam je že, da sem kandidat v našem okraju za urad okrajnega komisarja na demokratskem ti-ketu v pri-i marnih volitvah, ki se bodo vršile 7. maja. Imam opozicijo dveh veljavnih mož in zato rabim vsesplošno vašo pomoč, da zmagam v primarnih , voli-Matt Hribar tvah. Laže bo potem pri volitvah novembra meseca, ker če zmagam sedaj, moj republikanski nasprotnik takrat ne bo tako veljaven mož. Z vašo vsestransko podporo, bomo imeli demokratje lepo priliko izvoliti v tako važen urad prvič v zgodovini okraja demokrata in,— Slovenca — svojega rojaka. Čas je že, da pridemo tudi Slovenci v našem okraju do upravičenega in zasluženega priznanja in velave. Sem dobro poznan in imam mnogo prijateljev v vsem okraju in to med vsemi sloji in narodnostmi, a morda kljub temu ne dovolj, da zmagam. Prepričan pa sem, da če vsi storimo svojo državljansko dolžnost in vsi volimo, bomo tudi prodrli, kar bo gqtovo nam v korist in ponos. Vedno sem bil naklonjen in pripravljen pomagati našim ljudem, svojim rojakom. Kjer le morem pomagam in se rad v domačem jeziku pogovorim z vsakim. Kadar kateri kaj potrebuje, se brez skrbi obrne name. Kar vprašajte svoje sosede in one, ki so že imeli z menoj kaj opravka in vem, da vam bodo oni to potrdili. Mojih zmožnosti in znanja za ta urad, mi ni treba še posebej navajati in poudarjati. Pridobil sem jih v mnogih letih uradova-nja Leroy občine, kjer sem bil izvoljen v ta urad že štirikrat zaporedoma in vselej z velikansko večino nad vsemi mojimi nasprotniki. Ugled sem si pa pridobil sam s svojo delavnostjo in odločnim nastopom, kadar so potrebe tako nanesle in je pravica tako zahtevala. To je tudi moje geslo "odločnost." Glavno sedaj pa je, da vsi volite za me in pridobite tudi 'svoje prijatelje, ki bi sicer morda dali svoj glas komu drugemu. V skupnosti je moč. Tako so Slovenci zmagali in prišli do veljave v drugih naselbinah, tako tudi v državi Ohio in tako bomo tudi v Lake okraju. Za vaše glasove vam bom prav toplo hvaležen. Mathew Hribar, kanddat za komisarja Lake okraja. NekolikooSM. Z. Barberton, O. — Zelo je zanimivo citati poročila glavnih uradnikov Slovenske moš k e zveze o napredku te organizacije, kar poročaju v glasilu Ameriški Domovini. Res je, da se nekatere podružnice zelo zanimajo za prid obrite v novih članov in zaslužijo vse priznanje za njih delo. Nekatere podružnice pa delajo v tem pogledu bolj skromno ali pa celo nič, kar je pa jako žalostno. Vsaj sedaj, ko je že toliko fantov prišlo domov od vojakov bi se potrudili in gotovo je, da bi Marsikateri .pristopil v SMZ, seveda, ako bi ga kdo opomnil na-to in mu razložil pomen Slovenske moške zveze. Zelo se mi je dopadlo, ko sem čital, da je šel Mr. Jos. Grdina šii o,m Amerike za novimi naročniki za Ameriško Domovino in je na tem svojem potovanju tudi poskusil organizirati podružnico SMZ, kar mu pa za enkrat ni uspelo. Novi naročniki, prosim vas, prečitajte enkrat na mesce v Ameriški Domovini gl. imenik SMZ in jako bi bilo lepo od vseh naših rojakov širom Amerike, če be se malo zanimali tudi za SMZ in vprašali za pojasnila našega glavnega tajnikka ali katerega keli glavnega uradnika, Katerih vsak vam bo prav z vseljem podal vsa potrebna pojasnila in navodila, kako organizirati podružnico .v vašem okrožju ali naselbini. Torej, dragi mi rojaki v državi Ohio in v vseh drugih državah, cbtn ite se na naše glav-, ne odbornike za pojasnila in ustanovite novo podružnico, kajti is tem si boste pridobili velikov ncivih prijateljev, razširili boste slovenske organiza- (Prejeli preko Rima) G. Martin Kraner, ki je te dni prišel s Koroškega pripoveduje: Slovenski begunci v Avstriji so sedaj v teh-le taboriščih: Judenburg, Kellerberg 15 km od Beljaka, Spittal ob Dravi, Lienz, St. Gertraud pri Wolfs-bergu, kakih 80 jih je iiz Kel-lerberga (samih delavcev) v Trefflingu ob Millstattskem jezeru, kjer sekajo les in pomagajo pri raiznih moških delih v taboriščih Volksduetscher-jev, kjer so po večini same ženske in starčki. Nekaj slovenskih beguncev je 'tudi v taborišču Wridmannsdorf pri Celovcu, nekaj jih je še v jezuitski kasarni v Celovcu. Nekaj jih je tudi še zunaj taborišč ob Vrbskem jezeru, ki pa so v angleški službi. Močna skupina Slovencev, ki žive sami zase, je v Celovcu. Večina ima svojih službe na cenzuri ali kje drugje. Druga taka močna skupina zasebnih Slovencev je v Gradcu, kjer je kakih 20 ljudi. Poleg tega so v Gradcu tudi dijaki, ki jih je okoli 60. Odkar pa Tito izganja Nemce iz Slovenije, so tukaj nastala nova taborišča. Med temi pa je tudi nekaj pravih Slovencev. Vsi ti so v taborišču, ki je v Brnci pri Beljaku (Fuernitz). Tod je prehodno taborišče. Od tukaj jih potem sproti pošiljajo v druga taborišča. Tako je v Labodu (La-vanuiend) nastalo novo taborišče, kjer je kakih 60 do 100 ljudi. Zdaj je UNRRA prevzela vsa taborišča, razen Kellertyerga. Kelleriberga bi UNRRA ne bila prevzela, marveč bi se morali vsi slovenski ibegunci preseliti v UNRRino taborišče v Spittal. Tedanji presednik tega taborišča v Kellerbergu, dr. Veble, pa je odklonil preselitev, zato UNRRA teh ljudi še ni sprejla. UNRRA pa Keller-berga zato še ni sprejale, ker taborišče še ni dograjeno. Spittal, Lienz in Judenburg pa je UNRRA že sprejla. P^vi dve taborišči je UNRRA sprejela že zadnje dni decembra, Judenburg-pa že prve dni decembra. V Lienizu in Spittal se je prehrana znatno izboljšala, medtem ko se je v Juden-burgu zadnji mesec precej poslabšala, d'asi je vedno še zadostna in v primeri s civilnim prebivalstvom, ki živi na karte, še kar dobra. Najbolj se je izboljšal Spitatl, zlasti za ot-troke. Lienz', ki je bil poprej zelo tslab glede prehrane, je zdaj nekaj boljši. Kellerburg, ki je poprej v Sh. Vidu bil nad vse dober, je izida j nekam slabši, vendar še ved'no dober. Pač pa se je tukaj prehrana za otroke močno poslabšala, ker otroci tukaj zdaj ne dobivajo nobenih priboljškov, kar so prej v Št. Vidu dobivali. Vzrok je v tem, ker je zdaj v tem taborišču mnogo več ljudi kakor jih je poprej bilo v Št. VicIu in pa ker je bel jaški prehran-jevajni urad manj založen kakor je bil šentiviški, ki je bil najbogatejši v vsej Avstriji. Za obleko je zdaj v taboriščih še precej dobro preskrbljeno. Dobivajo moški zlasti perilo in zimske vojaške plašče, ženske dobivajo dobre vojaške ali ameriške plašče, ki so lepi in modre barve. Otroci so povsod (do 14. leta) dobili kožuščke. Pač pa silno primanjkuje ženskega perila. Slabše je z obleko v Judenbergu. Povsod je slabše z obutvijo, ki jo je manj kakor obleke. Vendar se v Avstriji dobi usnje, da si marsikdo lahko kupi ali s čim drugim zamenja. Vsi taboriščniki so lahko zamenjali marke in sicer po 150 šilingov na osabo, kakor drugi Avstrijci. Avstrijiska policija je sporazumno z angleško vojaško vlado napravila dve preiskavi v taborišču Piccolo pri Beljaku, kjer so sami Ukrajinci. 'Drago tako preiskavo je 'napravila tudi v Lienzu. To je bilo zaradi tega, ker je policija hotela preskusiti, ali se v taboriščih ne skrivajo razni roparji, ki zadnje čase ropajo po Koroškem. V-Piccolo je res dobila več orožja in baje tudi dva morilca, kakor so listi poročali. V Lienzu tega niso dobili, lt nekaj zalog usnja in živeža. Pri tej priliki so avstrijski policisti gestapovsko divje delali ter ljudem mnogo reči pokradli. Angleži Ikov sicer takoj posegli vmes, nakar so morali ukradene stvari vrniti, kolikor jih pred prihodom Angležev že niso odpeljali proto, Celovcu. V slovenskih taboriščih vlada sloga, kakor je bilo doslej. Pač Pa je bila v Kellerbergu neka notranja nesloga med vodstvom taborišča (Veble, podpolk. Viz-ja itd) ter, vodstvom lista (prof. Sever). Ker zdaj prvih dveh ni več v taborišču, se zdi da bo ta reč poravnana. V tem taborišču je tudi največ predpisov glede omejevanja svobodnega gibanja, kar samo na sebi niti napačno ni. Dejstvo je, da je v tem taborišču nazadnje vse ibilo že cd anleškega majorja imenovano. Več demokratičnosti bi bilo dobro tudi v tem taborišču, da bi kulturno življenje šlo po tisti poti, pc kateri si ga žele tamkajšnji katoliški Slovenci. V Gradcu izdajajo slovenski akademiki svoj list "Slovenska misel"- ki piše predvsem članke katoliške načelne vsebine na vseh popriščih. Tam so slovenski akademiki priredili akademijo, kjer so Slovenci nastopili s pevskim zborom in recitacijo ter prizorom. Slovenski del je bil poleg ukrajinskega po sodbi udeležnih Angležev, najlepši. ' V Spittal,u bo UNRRA baje začela izdajati tiskan 'list, ki bo izhajal v vseh jezikih, ki so v tem taborišču zastopani. Največji delež bodo imeli Slovenci, ki jih je v tem taborišču največ. Ko so člani angleškega parlamenta obiskali Avstrijo v začetku januarja, so obiskali tudi taborišče Kellerberg. Ogledali so si ga precej natančno, nekateri kar brez vodstva in na svojo roko, da so tako bolj prišli z ljudmi v stike. Rekli so, da so :zelo zadovoljni z delom in urejenostjo slovenski beguncev. Zlasti so se zanimali za kulturno delovanje. Nekaj ur so zasliševali izgnance, ki jih je bil Tito izgnal in ki so prav tisti dan bili preseljeni iz Brnce v K e 1 lerberg. Poslanci so ljudem rekli, naj čisto odkrito in prosto govore ter brez strahu. Eden izmed poslancev jim je rekel; "Kar brez strahu govorite, saj nismo od Labour Party, ampak smo konzervativ-ci" Nekaj angleških poslancev je zasliševalo pet izgnan- cev, ki so 'bili med v0 ty* v Jugoslaviji še donf šali so jih: "Ali sob^g pri Va3 svobodne. | nenadno vprašanje 3®.. nenavaden odgovor: V ^ se je mesto odgovora , zasmejal o, kar je naPA{e(it poslance vel\k vtis. petimi so bili: Ravnat senek, sodnik ŠoukaP^j, drugi, ki pa so poPrej ^ OFarji. Razgovor je in preprost, kar auft,01,jf!» le kratki dvogovor s * ^ tivnim polancern. ^ Ji peborice je namreč | nega poslanca vpras3 pa je to mogoče, da Je u vah konzervativna s gubila ? Mi smo se ^ ^ čudili!" Anglež pa J odgovoril: "Mi sm° čudili!" . dsj V Kellerbergu je ^ kale mešanica: 7°° * p beguncev, okoli 1> |j| ■ duetsche in ŠvaboV, 0 j, Rus ov-jugpslovansK! J Ijanov, 3,000 Madžar0 ^ 400 iz Slovenije zd« ^ Slovencev, Nemcev 1 j, tarjev. Vsaka skuP1^ ma zase samostojno | Vendar je za vse J^fl ske državljane bn * jjj rišča dr. Veble. da se je precej ^.jl ki jih je bil Nemce, v taborišč" Slovence. . , Važno je pi'ibitl. ' J angleške tabori^) seržent je. govoril ? $ čičem, ki je tolmač j jezik. Ko se je j'0'^/ izgnanih izreklo za /-^ da ne marajo bn1^ $ Volksdeutsche, Je rekel: "Dobro si f1 . J' i*' bo kmalu marsiK«" „r. totel biti Volksdeut» .. jj Ljudje po tabej^ kar zadovljni. " v ,ofli«t li, da bodo za Božje " * pa upajo na P?*'1*^e<*{)1 volji mnogo P.riP01? da so vsi.zaposle«1 ^ U biti zaposleni. ^f niso primorani W ^j,/ so zaposleni v*HKg d«1 kulturnim delom, ne pase lenobe. ^ med seboj kar b3 > jo vprašanje, da1 jjjp* morebiti še kam ai : V kam dalje in n®^ ljudje pa se s t^- P;j ne morejo sPr'Ja '-j^it y od kmetov se ^ * sicer redki glasovi^ t kmalu .preobrata, vseeno domov". .. Dobro voljo vca.s j. nergač stražarskimi zabavlja zoper M 4* in tiste ljudi v Rjn j delajo in le zase ^ jim dobro godi '- ko govorjenje _ ^^ vpliva mnogo, 1 j svojega vodnika; j fu in pa v dr. ^ Komunističnih J, ^ ratek domov m Titova komisij« lovca. Ljudje & tf» . zoper komuniste prepričanju pot1'.' pr j vembra in deo^0^ j Slovenije vsej ^ 100 partizanskih ^ pobegnili čez lT,eJ ,|i prišel čez en P^. 3o * vsem orožjem-vedovali, kaj seVila t^o« Z njimi je P1'1* skrivačev, ki so se skrivali, pa s9 ztia bil» begniti, ker jim 11 je n" j Stanka. Pač roko iz KeUer°elLP% š.kega taborišča « ,Vi K' kaj štajerskih prej služili nemsk Koriška vlada rada gleda m V odredbe, ki om« ? } taboriščnikov. , liko umevno, kel ^ p tisti, ki so znnaj ^^ uganjajo čn10 v mivo je, da celovških tujci in sicer b nadl> 700 zajcev in jim polomil sprednje noge. Dognal je, da so tisti zajci, ki so dobivali ACS, ozdraveli dvakrat tako hitro, kakor drugi, ki tega niso dobivali. Ker ima ACS lastnost, da po- i deli telesu splošno poživi j a jo- ■ čo pobudo, ali ne bi morda po- ■ magal v hudih boleznih? Rusija se je posebno zanimala za , vročinsko bolezen ali tifus. Razširjale so jo uši, in 60 odstotkov obolelih oseb je umrlo. Za tifusom obolele miši pa navadno sploh vse poginejo. Ali ko so dobile ACS — in nobenega drugega zdravila — je 70 odstotkov miši spet ozdravelo in živelo. Ta in podobna dognanja so napotila Rusijo, da je začela ACS izdelovati na debelo, zadosti za 3,000,000 uporab ali slučajev na leto. Večina tega je šla v vojaške bolnišnice. Bo-gomolec je pa še nadalje .preiskoval, kako ta serum učinkuje na bolezni starih ljudi. Rak je seveda zahteval posebno veliko dela. V laboratorijih hitiro lahko presadijo rak iz ene miši na drugo. Bogomo-lec je proučeval, kaj napravi ACS pri takih presaditvah. V veliko slučajih se rak s,ploh ni 4iotel prijeti, v drugih se je prijel za nekaj časa, potem pa zamrl. Bogomolec nikakor ne 'trdi, da AC'S ozdravi rak. Prav nobenega vpliva nima na velike in dobro ukoreninjene račne ulje."1 Toliko je pa vendar jasno že sedaj, da bi ta serum morda ve-^ i liko pomagal, če jbi ga dajali bolnikom potem, ko ti prestanejo operacijo za.rak; preprečil bi namreč, da ne začnejo rasti nove račne celice. Bogomolec je otvoril svojo lastno kliniko in je zdravil samo osebe stare nad 50 let. Pri tej starosti zlomljene kosti pogostokrat pomenijo, smrt ali pa mora bolnik dolgo časa biti privezan na posteljo in ne more nobene stvari delati. ACS pa je pospešil ozdravljenje pri takih starih osebah. Roosevelt bi morda še živel Omenjeni serum je pregnal 'bolnikom nadležen in trajen 'glavobol in jim je pomagal, da so lahko spali; tudi je pregnal nekatere tvrste revmatična. ACS je bil tudi velike vrednosti za znižanje visokega krvnega pritiska. Mimogrede povedano, Rusi so prepričani, da bi bil ACS rešil življenje predsedniku Rooseveltu. Ko je njegov knvni pritisk postal le prevelik, se mu je utrgala krvna žilica v možganih, tako da je umrl zaradi možganske kapi. Ko so ameriški znanstveniki dobili v roke poročila, kaj je dosegel Bogomolec, so se tukajšnji raziskovalci spravili na delo. Skupine v Texas, California in drugod so začele izdelovati ACS in proučevati njegov učinek na živali. Prve poskuse na ljudeh pa je začel delati tukaj Dr. William M. Maiisoff na novem Essex zdravniškem kolegiju v New Jersey. Ima več pomočnikov; med njimi je tudi Dr. Joseph Skapier, ki je bil prej na Pasteur j evem zavodu v Parizu. Pred petimi meseci je Dr. Maiisoff ustanovil Kliniko v Kings County Hospital v Brooklynu. Odločil se je, da se bo omejil na taikoizvano Hodgkinovo bolezen, ki vsako leto zahteva kakih 25,000 žrtev v Združenih državah. V par letih se bo pokazalo še dejstvo, da so komunisti z Gorenjskega izgnali vse slovenske premožnejše posestnike, ki so slučajno imeli nemška imena, čeprav njihov, slovenski rod že več stoletij prebiva na slovenski zemlji. Taka usoda je j zadela razne Hajnriharje, Daj-!zingarje, Hafnerje itd. Ce so j slučajno bili premožni, tudi take, ki so prej bogato podpirali OF. DELO DOBIJO Na zdravje! — Državni tajnik James F. Byrnes in sovjetski poslanik Andrei Gromyko pij eta zdrdvico na za-kuski, katera je pripravil »za delegate UN, kitajski delegat Dr. Quo Tai-chi v New Yorku. Najbrže sta pila na srečno poravnavo perzijskega vprašanja. i* # j MALI 0GLASI Hiše naprodaj Proda se Brick apartment za 4 družine, 5 sob in furnez iza vsako družino. Qena $18,000. Hiše sama zase, 6 sob blizu Euclid Beach Park.' Hiša za 2 družini, 6 in 6 sob, blizu 152 in Lake 'Shore Blvd. Pokličite po 6 uri HE 8056. George Kasunic (81) Ce je Hodgkinovo bolezen mogoče ozdraviti ali vsaj omiliti s pomočjo ACS, bodo raziskovalci vedeli v 12 do 24 mesecih. Problema z rakom pa se je lotil Dr. Harry Goldblatt iz Western Reserve univerze v Clevelandu. Ravno Dr. Goldblatt, eden najboljših zdravniških raziskovalcev v deželi, je bil tisti, ki se mu je posrečilo doseči hipertenzijo ali visok krvni pritisk pri — pseh. To je velike vrednosti za raziskovalce, ker lahko naredijo tako bolezen v živali, kadar koli to potrebujejo za sv«je raziskovanje. Pri vsem tem pa še vedno o-stane glavno vprašanje — ali more ACS Znatno podaljšati človeško življenje? Ali more dati človeku 150 !let življenja, ko vse meri na to, da je v resnici to naravna dolgost za človeško življenje? Vsakdo lahko vidi, da na to ni mogoče takoj odgovoriti. Ali poskusi z živalmi povedo nekaj zelo pomembnega. Podgane n. pr, živijo tri leta. Če jim ACS lahko podaljša življenje za dve leti, se da že iz tega nekoliko slutiti, kaj bo napravil za ljudi. Sedaj se ne da nič drugega napraviti, kakor čakati, kako se bodo obnesli poskusi za najbolj pomemben cilj v vsej človeški zgodovini. Ce bo ACS uresničil nade, ki jih je vzbudil že koj od kraja, ga bodo skoraj gotovo imeli za največji uspeh raziskovalnih laboratorijev v tem stoletju. -!1-O—- Kupujte Victory bonde! Naprodaj je Hiša za eno družino, 7 sob in kopalnica. Parna gorkota, zaprti porči z mrežami okni, garaža za dva avta. Velik in lepo urejen lot. Hiša se nahaja na 156 cesti blizu School Ave. Cena $7,500. Za podrobnosti pokličite lastnika po 5 uri popoldne IV 4871. (Apr. 28, 26) ?m— Nenavadna parada. — Ko so nedavno v Grčiji praznovali dan neodvisnosti od- Turčije (1821), je bila v paradi tudi posebna skupina veteranov grško-italijariske vojne, katere so vozile po ulicah bolničarke na bolniških stolih. POROČILO O RAZMERAH NA KOROŠKEM (Nadaljevanje z 2 strani) borze, tihotapstva in prekoračenja italijanske meje, Rusi in deloma tudi Poljaki, pa zaradi ropov in umorov. Zdaj je avstrijska vlada izdala naredfoo, da se morajo vsi zunaj taborišč živeči tujci priglasiti, nakal- je vsak dobil begunsko legitimacijo, kakršno imajo taboriščniki. Zadnje mesece so komunistični listi začeli veliko gonjo zoper taborišča in begunce sploh. Očitajo jim, da so tukaj zavetišča fašistov in Kvizlin-gov. "KisopodpiraliOF. . (Prejeli iz Rima) Sloji, ki so na Slovenskem najbolj vneto z denarjem in besedo podpirali Osvobodilno fronto, so bili ravno trgovski krogi in pa bogataši sploh. Bili so gluhi za vsa svarila pametit-nih in poštenih ljudi, da se bo to njim najbolj otepalo, ko pridejo enkrat komunisti do oblasti. Zdaj se jim res tako godi, kakor je bilo napovedano. Saj ne mine dan, da ne bi bilo vet ali manj bogatašev obsojeni] na konfiskacijo vsega premoženja ali na prisilno qlelo, včasil pa celo n asmrt. Vsaka številka njihovih glasit nam prinaša nove dokaze, kako komunistična revolucija v domovini požir;. svoje rednike . . . V 1. številki "Ljudske pravi ce" letošnjega leta (1. 1. 1946) beremo tele vzglede, ki jat kratko navajamo; Pod naslovom "Razkrinkani špekulanti v Trbovljah" navaj; komunistično glasilo "Ljudski pravica" imena treh trboveljskih trgovcev, češ da so se pregrešili izoper zakon proti špekulaciji Imena teh trgovcev so; Alojzij Germ in Vilibalc Tomaž. Zlasti Rateja ostro prijemlje, ker so pri njem bajt našli iza 500,000 dinarjv skritega blaga, ter ga takole označuje; "Med okupacijo je iz špeku-lativnih nagibov :z malenkostnimi zneski podpiral Osvobodilno Fronto . . . Sedaj se izgovarja na svoje "mučeništvo" med o kupacijo. Njegova žena je lete 1944 bila nekaj časa zaprta, ji imla v zaporih več udobnosti . . . Delavski razred bo iznal ti pijavke z vso odločnostjo uničiti . . ." Pod naslovom: "Vlagam-, priziv" napada trgvs-ko družino Malavašičevo z Vrhnike, k. ji očita gospodarsko sabotaže in špekulacijo. V članku bere mo, da je družina že dvakrat bila pred sodiščem, ki pa je n obsodilo tako "kakor ljudstvo upravičeno zahteva in pričakuje." Zato list "vlaga priziv" ter '.zahteva Malavašičeve vnovič pred sodišče, kjer "morajo pre jeti tako kazen, da jim bo za vedno onemogočena vsaka špekulacija." Ni dvoma, da so tudi ti Vrhničani bogato podpirali OF. Kaj pa pomenijo te in take grožnje zdaj, nam govori ista številka lista, ki navaja Kidričev članek zoper špekulacijo v izvezi s posebnim novim sodiščem zoper sabotažo in špekulacijo, ki je osnovano povsod. V Ljubljani mu predseduje drugi podpredsednik Vrhovnega sodišča d'r. Helidor Modci. To sodišče je brez priziva ter ima pravico izrekati tudi smrtno kazen, ki se takoj izvrši. Pod naslovom "Nemškim i graščakem izgon, ne pa zem-j ljo!" napada list dve graščaki-j nji: Irmo Ježovnik in Vukan Elizabeto iz Vojnika pri Celju,j češ da sta nemčurki. List pri-i znava, da "sta podpirali narodne osvobodilno gibanje," vendar . pravi, da jima to ne bo nič po-j niagalo. Če sta ti dve res nemčurki, je to najboljši dokaz, kako so Nemci in nemčurji bili v zvezah z OF in jo podpirali, ko je uničevala slovenski narod. Ob tej priliki naj navedemo Delajte v MODERNEM POSLOPJI TEE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženako g» hišno cnaženj« poslopij v mestu Stalno delo — dobrm plač« Poln ali delni £** 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 «J. Zglamlte *# » Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dam razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MOŠKI ZA SKLADANJE LESA IN TOVARNIŠKO DELO Samo iz West Side Dobra urna plača in plača od kosa F. ZIMMERMAN CO. 2040 W. 110. St. ___(X) Delo dobi ženska Stalno delo dobi ženska za čiščenje Klubovih prostorov ob jutranjih urah. Plača je mesečno po dogovoru. Ako katera ženska želi sprejeti to službo, naj se zglasi pri tajniku Kluba dr. SND. v Uradu SND, na St. Clair Ave. Odbor Kluba društev SND. (81) Delo dobijo Stalno delo dobijo dve ženske za pomagat čistiti dvorane in urade dva do tri dni v tednu, Dobra plača od ure. Ako katere želijo delati nekoliko dni v tednu. Naj se zglasijo v uradu SND. na St. Clair Ave. Gospodarski odbor SND. (81) Delo dobi Išče se ženska ki bi vpisavala posestva v starem dobro znanem Real estate uradu. Išče se tudi prodajalec. Plača commission. Pokličite MA 8348. ~MALI OGLASI" Hiša naprodaj Proda se hiša na 81. St. v bližini cerkve Sv. Lovrenca, za 8 družin. Furnez in velik lot. Vse v dobrem stanju. Kogar zanima naj se zglasi na 3623 E. 81. St. (82) MATT URBANA CEMENTNA DELA 1164 E. 61. St. (81) PRIJATEL'S RADIO SERVICE 1142 E. 66. St. 00 dni garancija na vseh delih in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2630 Stanovanje: EX 3985 JOHN ZULiCH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. licensed agent IVanhoe 1221 18115 NEFF ROAD Swfetni° Je Žuraj raz-l Čl*0" Nato je s| ^ glasom bral: nadaljnje Prelivanje krvi, iti, ' tla takoj položite fe^P^družite NOV in !f dajo Ptor mnestijo vsem PaiJi!m' v°ditljem in Wist garde- Prila" S ftteksta o amnestiji. N. Komandant: Ni'tljiv> Dule. 'fe-> ' bo »aš odgovor?" t '%aj. Je Jasen," je po- ^ Sprašujejo?" !' a Ponujajo pre- St5irje> če hočejo Vaj0?" ki^ Zgubljati časa!" ^je' arekuJ odgovor!" iedel k pisalnemu sS Turjaka! itj Polivanje more C.,^- ki ga je Iti, k . Isti, ki napada, tty Je bil napaden in Prelivanje kr- j Hj;, ' odidete mir- ■ '»halj VaS pri tem < _ narod! 11,,,, ^uraj Ferdo." med fante in K bes»de natanč-r^te jim, d« CUh°d v NOV in h razšli. Ženska Komaj JU> je zagrmei Jf^ namreč dejal °kna, ki nista ;Ctnjem- taf ^ JUe pismo. Cašt-Vbrali v P^arni. V okno. Ko bo HuL0dgOvor' tedaj \ °bno je tlesknil iCa je iizgublje- liis Da • ;1%')e naš!" iz 18. divizije v ■ belogardista b0ti° je Streljali." Na j ' ne bodo. Dobro bil • Su lzPeljan. Pra-Ji6to pu 2 uro v roki: .Vai'išica pri vra-H jjj6 .pr6dala pisano, častnike — i se zbirajo. Od fjo. aIeč- Morda, še g 4',' bedo bra-* jim še tre" računaš, to- Si . Zgit'' L^.t0ip- Krogla je okno in V «0 frazni sobi. , _ 111 Pred pol mi- k^j®:Prišla vest iz Za- p in Položaj postal se bodo ob X Prebili v Ljub-Posadka naj Jt n te si upa vzdr-l^Haf t)ride P0moč iz !:,«it|;.^0stane, sicer pa g 1 in krene v S^Jj^1.1 mrzlični pos-? Poslali nekaj ,V)J e> da poizvedo iPanje so bili Da bi se jim lil ^ caPinoim nik-\tr , ezno razmišlja-^kaj časa klju-je debel do se-: šaliti," se je 4 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC 'Jffl & Zop^ "odprt0 BT« Cenjenemu občinstvu naznanjamo da \ s p* vam na razpolago, kot poprej, da postrežem vinom na steklenice ali galone. Se toplo priporočamo Korošec Winery 6629 St. Clair Ave. EN 2233 Tem potom se nudi dobra prilika vsakemu mladeniču, kateri želi dobro delo za svojo bodočnost. V naSi vojski je stalna služba, ki je dobro plačana, skrajno varna in ki nudi priliko napredovanja in potovanja po svetu. V tej službi se vsakdo lahko izvežba v raznih poklicih; hrana je izborila in brezplačna, kar velja tudi o obleki in stanovanju in zdravniški pomoči. Vsakdo, ki gre v prekomorske kraje, dobiva naknadno še 20% povišanje plače. Fo dvajsetletnem službovanju zamorete dobiti pokojnino z polovično plačo in Po 30 letnem službovanju dobivajte pokojnino z tričetrtinsko plačo. Vsako leto dobite 30 dni dopusta z popolno plačo! Poleg tega imate tudi mnogo drugih prilik, kateri v drugem poklicu sploh ni. Ako ste v starosti od 18 clo 34 let in fizično sposobni (ali pa 17 let z privoljenjem starišev), se lahko prijavite sedaj in vstopite v službo v sedanji mirni dobi pri naši Redni Vojski V svoj lastni prid — nabavite si vse tozadevne podrobnosti SEDAJ! Javite se prt » U. S. ARMY RECRUITING STATION 1268 Ontario St., Cleveland, Ohio. i uriVAVLijmuu £Bk VRŠIMO VSAKOVJJJ J3P GRADBENA V^M je $ /rOMk Prenovljenje je naša posebnost. £ \fHn[fW» dobiti niaterijal za prenovljenje in r rj-^J Ntf" STREHE POKRIVAMO OP ;„doVoIr^ Vse delo je prvovrstno in v vaše £ žellte' se Plačevanje uredi na ia'oSt. ^jJwwB plačila. Se priporočamo za nakio J g ; tiC^ KOVAČ BRO J ■ ' n h GENERAL CONTRA01 > :E 5030_956 E.. 185. ST. ............................................................................ takoj lahko popeljemo , pjj/l i" m'. Električne čistilce (vacuum cleaners), FILTEX, E1'11. i?»c izdelka vain lahko takoj dopoljemo. Pridite k nam >n s Imamo tudi velika drufiih električnih hišnih PotrcbS<' ^ji NORWOOD APPLIANCE & FURNfl^ 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK, lastnik ^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii«!«!«'*!''*1!!!!!!^^^^^^ Najboljšo Garancijo Zavarovalni" Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovenskJ katoliška jedno1" Najstarejša slovenska podporna org v Ameriki . . . Posluje že 52. w Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,00" Solventnost K. S. K. Jednote znaša j Če hočeš dobro sebi in tvojim dragim, ta varni s® p itenl In nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI jED Jf kjer se lahko zavaruje* za smrtnlne. rasne poškodbe, bolezni in onemorlostL \