— 60 — PRIRODOPISNO - NATOROZNANSKO POLJE
_f       ,i:.                                                                                            .¦ ,, ¦.  *                                                                                                                                                                               -'i
Velblod ali kamela.
Pojdi z menoj, dragi moj mladi bralec, da te v mislih popeljera daleč tam v žatečo puščavo. ki se enako peščenemu morju razprostira po velikem delu Afrike in po sosednjih azijatskih zemljah. Brezkonečna dobrota in modrost božja je skerbela tudi za te vroče puičave, ktere ne oživlja nobena voda, po kterih žareče sape sežg<5 vsako bilko, ki bi znabiti hotla poganjati v ja-lovem pesku. Glej, vsem tem peščenim planjaTam, ki se razprostirajo med Azijo in Afriko je Bog podaril velbloda.
Misli si Iepega arabskega konja, kako kmalu bi se pogreznil v valovih peščenega morja in bi poginil! Kopita bi se rau razpokala in noge ohromele. Velblod pa ima na podplatih kos mesa, ki je z debelo kožo prevlecen. Ta mesnata in vendar ne preobčutljiva noga rau lajša težavno hojo po peskuin kainenji peščeuih azijatskih puščav. Konj ne bi mogel težkih tovorov nositi,
" — 61 —                                                   ¦"¦*"""¦"
posebno zat<5 ne, ker bi se mu moralo razun tovora tudi veliko kerme za živež nalagati. Velblod pa za 96 le kaj malo potrebuje iu je dostikrat s koprivami in osatom popolnoma zadovoljen. Pri vsem tčm lehko nosi 12 stotov (ceatov) teže in lehko 12 milj na dau prehodi. Velblod je sedem do osem črevljev visok, tedaj viši ko največi konj.
Na velblodu nam najpred pade v oči njegova visoka gerba sredi herbta. Gerba je od same inasti, zat6 pa tudi ni pri istej živali zmerom enaka. Ako ima namreč velblod dobro ia obilno pašo, hitro se mu gerba napolni in napne, in taka polna gerba tehta včasih do 30 funtov. Ako pa je kerina slaba in pičla, gerba kmalu upade in splahne, da je koinaj 5 do 6 funtov težka. Iz tega se vidi, da ima velblod v tolstej gerbi zal6go za hude čase, ko mora na dolgem potu živeti o prepičlej in malopridnej kermi. Na dolgem zvitem vratu se ziblje majhna, skoraj ovčja glava s trobastim gobcem, majhnimi ušesi in velikimi bebastiini očmi. Okrogli nabuhnjeni vamp visi med dolgimi suhobedrimi nogami in čopasti rep se rnu opleta po zadiijih bedrih. — Na persih, na kolenih in na gležnjih ima terde žulje, na ktere se spusti, kedar počiva ali kedar se mu tovor naklada ali razklada. Razen teh žuljev je povsod pokrit z razineršeno rujavkasto ali sivkasto dlako, ki je na temeaa, na podvratu,  na plečih. in gerbi daljša nego pa drugod.
Velblod kermo prežvekuje ali preživlja ter spada med prežvekovalce, kakor ovca, koza, jelen i. t. d., dasiravao se v zobeh od vseh teh živali močno razločuje. Vsi prežvekovalci imajo po štiri želodce, a velblod jih ima pet. Najzanimljivi je peti želodec, v kterega lehko obilo vode shrani. Ko pride namreč do kake vode, se najpred do sitega napije, a naposled še svoj vodnjak, to je, peti želodec aapolai, v kterem ostane voda hladna in čista ter se prav nobenega duha ne navzame. Ako so popotniki v nevarnosti žeje poginiti, kar se v dolgih peščenih puščavah prav lehko primeri, pobijejo berž velbloda in pijejo vodo iz ajegovega želodca ter se tak6 hude smerti rešijo. Posebno čudao je pri tej živali to, da lehko 24 ur strada in da tudi v najhujej puščavnej soparnici ia vročini osem ali pa še več dui lehko žejo sterpi. Če verh tega še pomislimo, da ta žival spanja le malo potrebuje in noč iu dan lehko potuje, lehko potem zapopademo, zakaj je velblod pre-bivalcem jutrovib. dežel najljubša domača žival. Bogastvb Arabcev je večidel le število velblodov;. cenijo pa velbloda po 90 do 120 kron. Arabcu je vel-blod to, kar je nam konj, ovca in govedo; on ga ravno tako čisla, kakor konja najlepšega pleniena. In kaj bi ga tudi ne? vsaj velblod daje Arabcu živež in obleko. Iz velblodovega mleka si pripravljajo sir in maslo, iz njegove dlake si narejajo obleko in iz kož prav dobro usnje. Tudi ineso od lnladih velblodov zavživajo ter pravijo, da je neki prav dobro ia slastao.
Da pa vredaost velbloda prav spozaaš, aioraš si vse ajegovo življeaje, jutrovo deželo ia oadotao podaebje prav živo pred oči postaviti. Ako si je Arabec primerao inesto izvolil ia svoj šotor razpel, poležejo vse živali pred Sotorom; potem zveže gospodar staršim velblodoni koleaa z vervj6, da vstati ne morejo, mladi pa poležejo zravea njih po pesku. Tako počivajo blizo do polnoči; o tem časa se aamreč začad Arabci zopet gibati. Gospodar pomolze
— 62 —
kobile, potem jim zopet noge zveže m je pusti tako do solnčnega vzhoda. Med tem gospodinja s hlapci in deklami šotor podere in ga s hišnim orodjem vred naloži velblodu. Najinočnejšemu. velblodu privežejo na herbet včlik usnjat koš, va-nj sedejo starci, bolniki in otroci — in tako odrinejo. (Jos-podar jezdi z nabito puško naprej, da si izbere pripraven kraj; gospodinja pride kmalu za njim in razpostavi šotor. Staro mesto zapuščajo navadno že pred solnčnim vzhodom, ia ob štirih popoldne je šotor že ua novem mestu postavljen.
Solnce je zatonilo na robu puščave; velblodi se pasejo do terde noči. Na paši ima velblod nekaj mičnega in priljudnega na sebi. Čudna podoba, rumena polt, varna hoja, dolgi vrat, ki ga zdaj steguje zdaj zopet kerči, in nedolžni pogled — vse to nas opominja na starodavne času očakov iu pa-stirskih kvaljev; človeku se zdi, kakor bi videl pred seboj boljši svet ia boljše čase, — in močno ga gane ta lepa prikazen.
Perve pomladanske cvetlice.
Jeternik (Anemone hepatica) ima valjasto koreniko, z majhnimi vlaknatimi koreninicami, kterih je vse polno. Korenika poganja peceljnate, zgorej gole, spodej kocinaste liste. Oeti imajo trilistno čašo in 6 do 12 višnjevih, redko kedaj belih ali rudečih listekov. — Easte prav pogostoma po senčnatili gozdih in pod germovjem. Cvete navadno poprej, preden listje požeue, že meseca marca in aprila. Po nekterih vertih imajo tudi pitane in pisane versti te cvetlice.
Velikonočnica (Anemone Pulsatilla) ima valjasto, naravnost v tla rastočo koreniko, ki poganja pri tleh stoječe, dva- do trikrat precepljene liste. Steblo je pokrito z dolgimi niehkimi lasci in nosi na verhu vijo-ličast cvet. Pod cvetom se vidijo na steblu razparani, kosmati krovni listeki. Cvet ima 6 lepo vijoličastih lističev, mnogo rumenih prašnikov in vse polno od zgorej vijolčastih pestičev, ki se pozneje razvijejo v dolgo repate plodiče. — Easte pogostoma po seučnatib., suhib. gričih, posebno na apnenej zemlji. Cvet^ marca' in aprila meseca. Velikonočnica je zel6 strupena, kakor tudi njej podobni kosmatinec (Anemoue pratensis), ki se prav lehko spozna po kimastih temnovijolčastih cvetih.
Kurje zdravje (Draba verna) je majhna enoletna rastlinica s tenko koreninico, ktera n;osi prav pri tleh mičuo listno rožico, iz ktere se dviguje tenko, komaj palec visoko steblo. Na ajem visi nekoliko prav drobnib. kri-žastih cvetkoT. — Ta zavoljo svoje majhne postave imenitna rastlinica raste že zgodaj v spoinladi povsod na peščenlh krajih in po suliih tratah. Cvet4 marca in aprila meseca.