Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en raesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljil tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če - e :i i enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob "a6. uri popoludne.
Štev. 209.
V Ljubljani, v četrtek 15. septembra 1887.
Letnils:
Vaše razmere.
S Koroškega, 13. sept.
Koroška je bila od starodavnih časov slovenska; vsled silnega pritiska od vseh strani so se morali v teku stoletij Slovenci umakniti Nemcem, ki imajo sedaj dve tretjini dežele v svoji oblasti. Podobni pa so naši Nemci ježu, ki je silil v lisičino jamo in slednjič iz nje pregnal lisico in sam v njej kraljeval. Drzno in nesramno je brati, kar pišejo naši nemški liberalni listi o pravicah Slovencev na Koroškem. Značaja in častnega čutila — pišejo „Freie Stimmen" — pogrešamo pri takem predrzneži, kterega smo že pogosto pognali skozi vrata, pa v gospodarjevo ne-voljo sili zopet nazaj. Brez značaja v nazorih in brez čutila za čast morajo pač biti tudi slovenski „prvaki" iz Kranjske in Spodnje Štajarske; koliko brc (Fusstritte) smo jim že dali Korošci, pa vendar še vedno tišče v deželo narodnega miru, v našo Koroško.
Tako dostojno pišejo koroški liberalni listi, ali je potem kaj čudno, ako strastni poulični nemški kričači po mestnih ulicah in kavarnah napadajo mirne Slovence, samo zato, ker slovenski govore? Sploh imajo naši Nemci čudue pojme o miru. Mir bo našim nasprotuikom takrat popolen, ko ua Koroškem več nobenega Slovenca ne bo; dokler se bo pa še kdo oglasil za pravice zatiranih Slovencev na Koroškem, dotlej ni miru in vsak tak predrznež kali mir, je „Storenfried".
Zato je naše veliko-nemške veljake silno razjaril ukaz pravosodnega ministerstva dne 21. julija t. 1. št. 12118, vsled kterega se mora tudi na Koroškem vkujiževati v zemljiško knjigo v slovenskem jeziku, ako to stranke zahtevajo. Pravijo, da je minister izdal to določbo za Stajarsko in Koroško zato, da je zadovoljil slovenske voditelje in zato, da rabi ta ukaz kot sredstvo, s kterim bo lože zatiral nemščino. Vsak pameten človek pa ve, da pri tem ni nobene
dvorljivosti nasproti posameznim in nobene krivice za nemščino, mar da je ukaz izdan le zato, da se vestno izpolnuje paragraf državnih osnovnih postav, ki zagotovljajo vsem narodnostim v državi enake pravice.
Dolžnost koroških Slovencev je sedaj, da pri takih priložnostih, kadar imajo opraviti pri vpisa-vanji v zemljiško knjigo, vselej odločno tirjajo od uradov, da morajo spolnovati naredbe ministrovo in vkujiževati v slovenskem jeziku. S tem bomo dosegli, da bodo uradniki, ki bodo hoteli služiti po slovenskih krajih, morali znati slovenski, da toraj dobimo v vsakem kraji saj nekaj takih uradnikov, s kterimi se nam bo mogoče pomeniti po domače in brez tolmača.
Nasprotni listi sicer grozijo, da takim strankam posojilnice in hranilnice ue bodo hotele posojevati, ker ue bodo razumele zapisnikov v zemljiščni knjigi, temu pa se bomo ogibali s tem, da sčasoma osnujemo več slovenskih posojilnic, ki bodo tudi razumele zapisnike v zemljiščni knjigi, če bodo tudi vknjiženi v slovenskem jeziku. Dalje trdijo, da tudi koroški deželni zbor ni izrekel o tem svoje besede. No, če bodo gospodje v deželnem zboru posnemali odbornike mestnega zbora Celovškega v modrih izjavah glede jezuitov, potem Slovenci te besede lahko pričakujemo z mirnim srcem.
Sploh pa vidimo koroški Slovenci, kako se mlado in staro, malo iu veliko na Koroškem peha, da zatrejo čem preje slovensko narodnost. —• Med kmeti širi agitacijo naš ultra-nemški in liberalni „Bauerubund"; visoki gospodi je pa sedaj o teh zadevah govoril bogato -m odri Duminreicher, državni poslanec koroški.
Zadnji shod je imel nemški „Bauernbund" v Trg j (Feldkirchen). Znani Johaun Seebajcher, načelnik tej nemški kmečki zvezi, se je v svojem nemškem govoru ponašal, da je on rojen „Vindišar" in da ga zelo veseli, da v trdo nemškem okraji po-
zdravlja zastopnike nemških in slovenskih kmetov, ki hočejo v miru živeti med seboj in ne poslušati tujih hujskačev.
Kaj ne, kako se to lepo sliši: Rojen Slovenec, ponaša se, da v trdo nemškem kraji po nemšl-o pozdravlja zbrane kmete, od kterih jih inuogo ne razume nobene nemške besede. — Toda tudi „Bauernbuud" ne bo dosegel svojih pouemčevalnih namenov, ker koroški kmet ima preveč zdrave pameti in prav dobro ve, da višjim gospodom pri „Bauernbuud"-u ui nič mar za slovenskega kmeta, ampak samo za to, kako bi tudi njega pripravili, da bi začel kadilo zažigati nemškemu maliku.
O Duinuireicherjevem govoru in o drugih naših zadevah Vam o priliki dopošljem svoje poročilo.
Einspieler jeva slavnost.
(Konec.)
142. Zagreb. Pridružujoč se slaviteljem slavnega svečara kličemo: Poživio ga Bog mnogo godina i uslišao vruče njegove molitve za spas roda slo-
venskega !
Urcdničtvo „ Vicnca".
143. Zagreb.
Ti alogo si igral, Ne boječ so vragov treska. To je narod tvoj spoznal In Ti gromko danes pleska! Živio igralec neplašljivi!
Kračmanov.
144.	Zagreb. Čestitamo dičnom jubilaru željom, da još mnogo godina uspješno radi na polju narodnog blagostanja i prosvieto.
Sokol.
145.	Zagreb. Ohranitelju slovenskega naroda na skrajnem robu. Slava!
Vidrič.
LISTEK.
Trobojnica Einspielerjeva.
Kaj se krasi zemlja Korotanska, Kaj so krasi, svatovsko oblači ? Ali zmagoslavje slavno slavi, Ali vojevodi se vklanjaV Ne vklanja danes so vojvodi: Prazna Gosposvetska je ravnina. Ne proslavlja zmago si ponosne, S Turkom več ne bije starih bojev. Praznik slavi, praznik v čast očetu, V čast očetn v starodavnih Svečah.
Pred altar častitljiv starček stopa,
Sivi starčok — očo korotanski
Stopa — zlate mašo dar daruje. —
Ž njim se druži narod majko Slave,
Druži sinov vernih ž njim so čota,
Narod celi ž njim ta dan praznuje.
Pol stoletja starček že daruje,
Že danijo svoti dar Očetu.
Z velo roko dar nobeški dviga,
Z mlad i m srcem sobo ž njim daruje. —
— S krepkim glasom „Credo" ti zapoje,
Silovito v srcih vseh odmeva.
Zlati angelj tu z noba priplava
In nad sivo glavo se ustavi:
Križ so mu leskeče v eni roci, V drugi krona biserna in zlata. Glas njegov srebrni se razlegne: „Polu stoletja — Voro ponavljaš, In jo očitno — Svotu spoznavaš, „Credo" iz srca — K nebu se dvigne, Z neba pa milost — Božja prisijc; Bogu ponižno — V veri so v ki o niš, Krepek pa dvigneš — V sili so novi. Mnogo si dolal — Mnogo si trpel, Z voro okrepljen — Slavno si zmagal. Križu oklenil — Mlad si podnožje, Križ še pritiskaš — V vole si roke. Križ te krepil jo — Križ te budil je, Križ te še jači — Starčka slavljenca. Sprejmi ta venec - Zmage jo znamnje, Zmago duhovno — V veri skončane!" — In krilatcc dvigno zlato krono, In ovenča starčku sivo glavo!
Venčan daljo sveti dar opravlja, In „za živo" gorke prošnje moli. Da, za živo, za svoj narod borni Moli — kot jo polu veka molil, Za svoj rod, za njega zmago, Moli z vnetim srcem — vročo moli
V	slavni praznik svoj — pri zlati maši Vila krasna so mu tu približa,
Vila tožna — Vila korotanska.
V	črno Vila je sicer zakrita, Solza joj z oči brez konca lije, Vedno plače, toži, vedno vzdiha
Danes pa svečano je odeta, Radost zori s krasnega jej lica, Vila korotanska jo razvneta In v vesolji so oltarju bliža: „ Dolgo jo dobrava spala, Točil dolgo dom solze, Vila mu je robovala, Bol jej trgala srce. Zarja se jo obnovila, Nov vam zori dan krasan: čila korotanska Vila, Oživljen je Korotiin. Zbrisal ti z oči si srage, Ti odtod prognal si tmo, Sprejmi venec slavne zmago, Venčaj ti sivo glavo." Žuboronje vrelcev so začujo, Vrhi se obraščeni majejo, Zasmilijo v Dravi kapljo svitlo Zasmilijo v Žili srebropeni, Zadohte cvetlico — v znak svobode,
V	znak voselja in na čast rešniku. In živejo vtripljo mlado srce, Mlado srco v ostarelem truplu,
ln gorkeje mu kipe molitve
V	blagor vso slovensko zemljo!
Dalje moli in prošnjo pošilja Za vladarja, za cesarsko hišo. Iskri orel pa nad njim pripluje, Iskri orel — orel avstrijanski. Dvigate razvnelo se peruti
140. Zagreb. Dičnomu oču koroških Slovenca, zaslužnoinu mužu za slovensko Školstvo, odličnemu pedagogu kliče: Živio mnogo godina na slavu i ponos narod slovenskega.
Upravitelj Matice lirvatslmja učitelja.
147. Žižkov. Andreju Einspielerju, najplome-liitejšemu sinu slovenskega naroda, katoliškega duhov niš tva in neumornemu boritolju za človeško pravice daj vsemogočni Rog vživati najslajšega sadu njegovega truda šo mnoga, premnoga leta!
Lego.
Tako mnogobrojno so častitali Slovenci od blizo in daleč našemu zlatomašniku in tako povočevali
slovesnost pri zlati maši.
Zato so jo dolžnega čutil slavnostni odbor, pa tudi zlatomašnik, da vsem in vsakemu izrečeta zahvalo za trud iu prijazno naklonjenost.
To jo kratko poročilo ob Einspielerjovi zlati maši. Previdno in premišljeno osnovana se je slovesnost obhajala veličastno in završila slovesno. Res: To jo bil dan, ki ga je Gospod naredil! Dan, kte-reira se je veselil, kakor smo videli iz pisem in telegramov, ves slovenski svet. — Slovenci koroški! Glejte, tako časti svet Vašega vodnika, ki se bori za Vašo duševno in telesno srečo. Nemci Vam pravijo: Slovenec nikamor ne pride, ne do službe, ne do časti; na svojem očetu vidite, daje to grda laž, da Slovenec, ki je zvest Bogu, narodu in cesarju, ravno tako čast vživa, kakor drugi državljani. Bodite toraj ponosni, da sle Slovenci; to naj bo Vaša čast; skrbite pa pred Vsem, da se bodo tudi Vaši otroci učili lepega slovenskega jezika in z Vami govorili po domače. Posebno pa spoštujte svojega zlatomašnika Andreja, iu poslušajte njegove nauke, ki Vam jih tako lope in potrebne daje v svojem „Miru"; zato si le radi naročajte „Mir" in prav pridno ga prebirajte, da si vtrjeni v pravih nazorih pridobite svojih postavnih pravic: tudi na Koroškem! Pod Andrejevo zastavo: Vse za vero, dom, cesarja! se nevstrašoni zbirajte in pod to zastavo združeni slednjič gotovo zmagate! —Zlatomašniku, prečastnemu monsignoru Andreju Einspielerju pa želimo, da šo prav mnogo let zdrav in krepak vodi slovenske Korošce, da tudi za njo nastopi dan — narodnega vstajenja!
Sklenem svoje poročilo s svetopisemskimi besedami, s kterimi so čestitali zlatomašniku profesorji Mariborskega bogoslovja: Moder človek si pridobiva med svojim ljudstvom čast in njegovo ime bo živelo vekomaj!
Zla i oiiuiHitilcii
Kakor skladovje pežin, Kakor vodovje dolin, Zvest si cesarju Ti sin.
slavo iu slovo!
Kakor jagnjo krotak, Kakor orel krepak. Ti si duhoven-veljak.
Kakor Kočna močan.	Trdno stojiš kakor hrast
Kakor Sveče ravan,	Vodno /.a naroda rast;
Ti rodoljub si zvan.	Večna naj bodo Ti čast!
Slava! slovenski Ti rod, Slava! Ti kliče povsod. Slava! na /.lati Tvoj god!
In junaške se zibljd mu prsi, Venec pa s kreljut so mu loskeče: ,,Sprejmi slavni moj Andreja, Tretji venec za darilo. -Tvoje srco jo za mene, Za moj blngor vedno bilo. —
50	hrumeli, so šumeli Silno moji klevetniei, Vendar vedno Ti za mene
51	ustavljal se krivici. Hranil mene. earstvo mojo, Molil zanj si, za vladarja, Ni te nikdar upognila Moč sovražnega viharja. Zvesto srce. hrabro srce, Moško djanje in mišljenje, To te diči, to denes jo
Ti v najlepše proslavljenjeI"
Tretji venec mu glavo ovenča, In Andreju ce srce rnzvnnme, Vsaka žila 11111 trepeče. moli In prisega v njem prisego slavno.
njim pa se razžarja ljudstvo, Narod zbran nobrojno ž njim prisega, Ž njim prisega korotanska Vila. Ž njim planina, ž njim ravan zelena. Z vencev treh mu veje od oltarja, V srcih jim odmeva, jih prešinja Knkor svitla zarja ta prisega: Vso za voro, vse za dom, cesarja!
Mislim, da v „Slovoncu" najlepše završim svoje poročilo, če objavim danes v „Listku" natisnjeno lepo pesom, ktera bo tudi krasila spominsko knjižico „Ei n spi oler-zlato m ašn i k", ki jo potem poročilu kmalu izda odbor za Einspielerjevo slavnost z namenom, da so ž njo utrdi posebno med koroškimi Slovenci verski in narodni živelj, poosebljen v zlatomašniku Einspielerju.	n.
Shod nemških katolikov v Treviru,
• Vsak mora priznati, da si je časnikarstvo pridobilo mnogo zaslug. Slišal sem sicer večkrat tožbe o tem ali onem časniku. Marsiktera tožba je morda opravičena. Kdor pa pozni! časnikarske razmere, delo in hitrost, s ktero delajo časnikarji, ta mora pritrditi, da moramo biti previdni z grajo. Časnikarji delajo nam pot in dajejo znamenja zastopnikom naroda. Katoliško časnikarstvo v Nemčiji se je zelo povzdignilo, iu imamo prej preveč, kakor premalo časnikov. Marsikteri bojevnik je oslabel iu se postaral. Želim, da se združijo nekteri časniki iu zjedinijo moči. Ne zaničujmo časnikarstva, ki nam je potrebno. Mnogi zaničujejo časnikarje, a vendar se jih vsi boje.	(Daljo prih.)
(Dalje.)
Pri prvi javni seji 20. avgusta, ktere se je vdeležilo nad 5000 oseb, govoril je še poslanec in odvetnik dr. Porsch iz Vratislave o sedanjem papeževem položaji. Glavne misli govora so bile, da papež potrebuje svetno oblast v obrambo svoje duhovne oblasti. Papež mora biti prost iz političnih in verskih vzrokov. V Rimu je brez varstva in pomoči proti nižji vrsti ljudi, ker ga 110 varuje garancijska postava. Akoravno pa je papež jetnik v Rimu, vendar je papeštvo sedaj v večji slavi, kakor v pričetku sedanjega stoletja. Tedaj je revolucija pretila papeževi veljavi, sedaj države iščejo v Rimu pomoči proti revoluciji. Bolna Evropa išče zdravila pri mladeniš-kem papeštvu.
30. avgusta je bila druga javna seja, ktere so se vdeležili trije škofje in slavni nemški poslanci dr. W i n d h o r s t, pl.Frankenstein in R o i c h e 11-sperger. Pl. Heereman je govoril o krščanski umetnosti, vodja Hi lt o dolžnostih delodajalcev do delavcev, dr. II ii 1 sk a 111 p o zabavnem slovstvu, dekan dr. Ilammer o moderni vzgoji žensko mladine. Sedanja ženska mladina se uči le pravil moderne kulture; pozmi kemijo, lilozofijo in vse postave in navade v Mohamedovem raji. Krščanska vzgoja pa zahteva, da dekle pozmi čednosti dobre gospodinje iu krščanske matere.
Pri tretji javni seji 31. avgusta je govoril dr. pl. Gruben o sirotišnicah in bolnišnicah, dr. Lieber o katoliških redovih, župnik Le h ne n o šolstvu.
Pri četrti in zadnji javni seji 1. sept. je govoril Nacke o dolžnostih katoliškega moža. Zadnji govornik je bil dr. AVindhorst, ki je podal zbranemu občinstvu jasno podobo tega, kar so nemški katoliki dosegli v zadnjem časi, in kar žele še doseči. Ta govor je pač vreden, da svojim čitateljem podamo iz njega glavne misli:
Liberalni in drugi listi so že večkrat vprašali: ali še životari središče v državnem zboru in ali še živi stari Wiudhorst? Sedanji shod je živa priča, da ni še propalo središče in tudi stari \Vindhorst ni še mrtev. In kako je sedaj s cerkveno-političnimi zadevami? Sedaj smo sklenili premirje in določili mejo. Katoliška stranka se združuje. Ne smemo pozabiti, kar smo dosegli. Obravnave v minoli zimi bodo vedno predmet cerkvene zgodovine. Vsi, ki so sodelovali, zaslužijo hvalo. V prvi vrsti sveti oče Leon XIII., ki je vedno in nevtrdljivo delal vtem smislu. Ko se je v državnem zboru vršila važna obravnava, klečal je sv. oče še o polunoči v svoji spalnici. Ko ga vprašajo, kaj je predmet njegovi molitvi, odgovoril jim je: nemški katoliki. Zahvaliti pa so moramo za svoje vspehe tudi škofom in duhovščini, ki so mnogo pretrpeli v kulturen) boji. Ko ne bi bili duhovniki tako trdni in stanovilni, bilo bi še mnogo slabejše. Veliko zaslugo pa si je pridobil tudi katoliški narod. Mnogo smo dosegli, a vsega se ne.
Važna točka našega programa je. vprašanje o ugovoru. Glede te točke in drugih, ki so še ostale iz majevih postav, pojasnil sem Vam svoje stališče. Jaz za svojo osebo ne bom prej miroval, da si priborimo „status quo ante". Ta namen bomo tudi dosegli, ako so tudi v prihodnje s združenimi močmi vstrajno bojujemo. Glede državnega ugovora pa se še vrše obravnave, ki se bodo dobro končale. Država ne sme ugovarjati, kedar duhovnik izvršuje svojo službo ali državljanske dolžnosti. Ako to dosežemo, potem ne bodo preiskovali, kako je ta ali oni duhovnik glasoval pri volitvah, Duhovnik naj izvršuje svoje državljanske pravice, kakor vsak drugi državljan brez strahu, da pride vsled tega v preiskavo. Sploh pa želimo, da si kakoršen je bil pred majeviini časniki pa imajo dolžnost, da zahtev.
priborimo položaj, postavami. Naši ne pozabijo teh
Politični pregled.
V Ljubljani. 15. septembra. .\otranje dežele.
Pri taboru na srenjskem travniku Svatoboriškem rekel je govornik dr. Galušok med drugim: „K ministru Gautsehu šla jo deputacija s prošnjo, da bi se češka spodnja gimnazija v Hradišči na Moravskem razširila v zgornjo gimnazijo. Pa kaj je odgovoril naučili minister? Čujte: „Za Slovake zadostuje žo spodnja gimnazija!" — Razburjenost bila jo velika pri teh besedah med na tisoče navzočim narodom. — „Wr. Abendpost" pa preklicuje to vest, češ, pl. Gautsch ni nikdar kaj tacega govoril.
„Grazer Volksblatt" objavlja dopis: „ Kako odstraniti miner ijo srednjih šol* s podpisom „Moravsk Nemec". Članek sicer ni povsem izgledcu, kajti v marsikterem oziru opira se na ue-istinite podatke. Zanimivo je le to, da „Nemec" piše v „nemškem" listu o naučnega ministra naredbi. kakor sledi: „Med sedemindvajsetimi nemškimi srednjimi šolami na Moravskem so take, ki imajo prav beraško število učencev. Tako broji nemška zgornja realka v Kromeriži sedem razredov, učencev ima pa manj ko 150; Hruško tehniko obiskuje komaj 120 slušateljev, stane pa letnih 100.000 gold.; slušatelje vabijo umetno z ustanovami v Brno. Zakaj pa minister take šole no razpusti ?" Po vsi pravici kara pisatelj - Nemec naučnega ministra, da ravnft s Cehi kot z državljani druge vrste.
Dalmatinski deželni odbor predložil bo deželnemu zboru načrt postave o ustanovljenji hipo-tekne banke. Ze lansko leto obravnaval je deželni zbor o tem predmetu, vendar pa se ni mogla uvesti do sedaj ta koristna naprava, ker je cela zadeva obtičala zaradi počasnosti odsekovih posvetovanj. Isto tako predložil bo deželni odbor tudi načrt o osnovi zemljiščno - melioracijskega zaklada.
V	teku tega tedna sešla se bo avstrijsko-ruska komisija, da bo dognala mejo med liusijo iu Avstrijo, in sicer v okrajih Mihov iu Olkus ua ruski, Krakovo in Chrzanov na naši strani. Postavili bodo nove mejne kole, kajti stvar se ni mogla dalje odlašati. Navstajule so zmešnjave nad zmešnjave pri prometu in isto tako pri nadzorovanji obmejne straže.
Viiuiij e <1 raave.
Obravnave za združenje srbskih državnih železnic s turškimi in bolgarskimi uvel bo najbrže zastopnik družbe avstrijsko-ogerskih državnih železnic, pl. Meronville. — Srbski poslanik na Dunajskem dvoru, Milan Bogičevič, kterega je vlada izvolila članom komisije za pregled srbske ustave, odpotoval bo v nedeljo v Belgrad. Vdeležil se bo prve seje v ponedeljek 19. septembra.
V	avdijenci dopisnika „Agence Havas" dne 12. t. m. pritožil se je bolgarski knez britko, da so francoski listi tako brezozirni nasproti njegovi osebi, ko jo vendar član francoske rodovino. Izrazil se je, da ga nikakor ne podpira Avstrija, rekoč: „Tu-sem na to mesto, na kterem stojim danes, prignala mo je edino le moja vest. Narodu dati hočem mir iu spraviti s sveta vprašanje, ki je tako nevarno za evropski inir. Rusija ue more upati, da bo napravila kedaj iz Bolgarije rusko provinci,jo, iu tudi ko bi hotela današnjo vlado nadomestiti z drugo, pokazale bi se jej nepremagljive zapreke. Narodna zavest in ideja prebujena je tako v vladui kakor v nasprotni stranki. Ni ga Bolgara, ki bi se radovoljno odpovedal avtonomiji. Ako bi bili v Petrogradu bolje poznali istinite tukajšnje razmere, mogoče bi bilo sporazumijenje. Moja dolžnost je določena, pripravljen sem in čakam." — Glede naporov zoper njega in vstaj ob srbski meji kazal se je princ neverjetnega. — Lepe besede iz kneževih ust! Da bi kazal tudi vladarja v vseh druzih ozirih ! Ali se to strinja z vladarjevimi pravicami in njegovim vzvišenim poklicem, da se brati z druhaljo ter ji kliče raz balkon svoje palače: „Ljubite me! Bodite domoljubni! Živela Bolgarija!", da se 11111 smehlja častilakomuo srco v mladih prsih, ko ga navdušeno pozdravlja oni roj, v kterega je ravno popred streljala žendarmerija in ki je razbijala okna in uničevala imovino svo]ega sodržavljaua?
Berolinskim listom se poroča, da je ruska vlada podaljšala za leto dni obsedno stanje v gu-bernijah Kiev, Podolija, Volhinija, Crnigov in Pul-tava. — Namestnik finančnega ministra, tajni svetuik Terner, odpotoval je na Francosko v opravkih ruskega finančnega ministerstva.
V	Berolinu nikdo več ne verjame, da bi se sešla nemški iu ruski car. „Post" še v enomer trdi, da se bo prerokovanje njeno izpolnilo dno 15. t. m., t. j. danes. — V Stettiuu samem pričakujejo dan na dan, uro za uro, od kod se bo prikazal Aleksander III., a ni ga in priti noče. — (Jesar bilje dno 18. t. m. navzoč pri paradi druzega vojnega kora, sedel je v vozu ter je ukazal, da je vojaštvo dvakrat defilovalo mimo njega. Trdijo, da je to znak njegovega zdravja, kajti vlani omedlel je slabosti pri drugem defilovanji. General Moltke vodil je osebno polk Kolbergovili gnenadirjev, potem pa mu je cesar očitno podal roko ter jo doltro časa stiskal. Narod ju je burno pozdravljal. — Knez in kriHijinja Bismarck odpotovala sta predvčerajšnjim ob 4. uri popoludne v Friedrichsruhe.
V	francoskih vladnih krogih je govorica, da bo vlada sklicala konferenco, ki se bo posvetovala o bolgarskem vprašanji. — Ministerski predsednik Rouvier namerava sredi oktobra sklicati parlament. V ministerskem sovetu izrazil se je vojni minister Ferron, da je zelo zadovoljen z izidom poskusnega oboroženja. — Sploh pa je občno mnenje, da bolgarsko vprašanje še dolgo ne bo rešeno. Zoper Ernrothovo misijo so pomisleki: zaradi Berolinskega dogovora, neodločnost Turčije, ugovori nekterih držav in slednjič pa tudi misel sama, ali bi imela Ernrothova misija zaželjeni vspeh. Bati se je, da bi nastale v Bolgariji take homatije, vsled kterih bi morala posredovati Rusija z vojno, to bi bilo pa nevarno za evropski mir. Politika francoskega ministerstva je iu ostane miroljubna. Bivanje skoraj vseh francoskih odposlanikov v Franciji jasno dokazuje, da te države ne vznemirja nobeno vprašanje.
V	angleški spodnji zbornici protestoval je Harcourt najodločneje, da bi se vlada vmešavala v zborovalno pravico. Vlada ne sine trpeti posilstva te po občnem pravu zajamčene pravice. — Balfourt naznanil je zbornici: Buller se ni odpovedal zaradi tega, ker se njegovi nazori ne vjemajo z vladnimi, ampak le, ker je hotel iti ua svoje prejšnje mesto. Ko so bili leta 1883 Forster, Harcourt iu Speucer v službi, prepovedanih je bilo 130 zborovanj, in takrat veljalo je isto občno pravo, na ktero se danes sklieuje ravno isti Harcourt. Policija bila je prisiljena v Michelstovvnu, da je tako postopala. Vlada pa bo ostala pri svoji sedanji politiki iu upa, da bo tem potom zadovoljila in pomirila Irce. — Lepo je govoril Balfourt v resnici, toda prašamo, ali bo vlada dosegla svoj program miru in pravičnosti (?) s sredstvi. ki vedno 1« v enomer razburjajo borni irski narod ?
„Riforma" trdi, da je vest o imenovanji italijanskega ministra zunanjih zadev neresnična. — V Rimu pričakujejo sredi oktobra avstro-ogerske odposlance k obravnavam o trgovinski pogodbi. Obe vladi ste neki najboljše volje, da se dosežo ugoden izid.
Povelja o vojaških vajah v Itumuniji dobili bodo korni načelniki dne 24. t. in. Obsezido bodo vaje iziinši drugi oddelek celo rumuusko vojno. Prvi kor manevriral bo v Valahiji pod generalom Anghelescoin, tretji in četrti kor pa pod generalom Budisteanom blizo Fokšanija.
Pogovor nemškega pooblaščenca pl. Viderlen-Vaehterja s turškim velikim vezirjem in ministrom zunanjih zadev, v kterem je objavil Turčiji Bismarckov odgovor, trajal je nad dve uri. V Carjem-gradu tolmačijo ta odjrovor tako, da je Bismarck odklonil turški predlog. Vladni krogi niso vsled njega posebno presenečeni, kajti dosegla je turška diplomacija to, kar je prav za prav nameravala — pridobila je zopet nekaj časa. To politiko zasledovati hoče tudi še v prihodnje, vsacega odločilnega koraka ogibljo se na vse mogočo načine.
Nizozemski kralj Viljem ni tako nevarno bolan, kakor so poročali razni časopisi. J)a dokaže neresnico teh trditev, otvoril bo kralj sam osobno dne 19. septembra novo izvoljeno kamoro.
V	vasi Ballyponeen pri Michelstovvnu na Irskem napali so kmetje policijo, ki je hotela pri nekem prepiru posredovati, ter jo primorali, da se je umaknila v vojašnico. Odtod streljala je v ljudstvo. Zadet ni nobeden.
V	Egiptu, kakor znano, stopi vsako leto reka Nil čez bregove ter preplovi nizko bregovjo; pozneje odteče so zopet, zapustivša kal na preplovljeni zemlji, ki postane vsled tega zelo rodovitna. Dolgo pa že ni Nil tako močno narastel, kakor letos. Mnogo vasi je pod vodo, in kolikor je bilo sezidauih od ilovice, odnesla jih jo silna reka s seboj.
„Reuterjevo izvestje" poroča iz Kabula: Dno 31. avgusta bil je pri Mashakiji poleg Abistade v Afganistana Ijnt boj med emirovimi vojaki in vstaši. Mrtvih in ranjenih obležalo je na bojnem polji nad 500. — Kjuba kana niso prepodili v Perzijo, marveč biva blizo Herata. Zbranih je krog njega veliko število pristašev. Tako se poroča iz Merva brzojavno v Petrograd.
Izvirni dopisi.
Cerklje, 13. septembra. V lepi, praznični obleki lesketala se je te dni naša velika vas. Raz hiše vihrale so zastave, kakor običajno, narodne in cesarske ter zelenih mlajev dolgo vrste oznauovale so domačinom in slučajno potujočim tujcem, da tii vrši se redka slavnost, ki veljii sedaj našemu ljubemu c. kr. okrajnemu zdravniku gosp. Edvardu Globočnik u.
Ravno je minulo 25 let, da on pri nas službuje ter ob enem, da že četrt stoletja živi v najlepši slogi ter pravi zakonski ljubezni s svojo gospo.
Teh dveh važnih dogodkov v življenji prebla-gega, prezaslužnega gospoda zdravnika niso mogli Oerkljani prezreti. Že v nedeljo večer zbrali so se pred njegovim stanovanjem z lampijoni in drugimi svetilnicami ter navdušeno ga pozdravljali. Naš vrlo izvežbani pevski zbor pa mu je zapel kaj vbrano: „Naglo bratje", „V dolini tihi" ter ..Domovina mili kraj".
Med tem poklonilo se je gospodu slavljencu več gospodov, v imenu kterih čestital mu je v iz-borui, krasni besedi naš ljubeznjivi gospod župnik G o 1 o b i č — proslavljajoč ga kot prerazumnega, daleč na okrog slavnega zdravnika, vnetega katoličana, z n a č a j n e g a rodoljuba ter prijatelja š o 1 s k e m I a d i n e. Našteval je še več druzih vrlin, ktere spoznavati imel je priliko že 20 let. In za to rečem — pravi govornik — da je občinski zastop v polnem soglasji z vsemi Oerkljani imenoval Vas tukajšnjim častnim občanom dne 8. septembra t. 1.
Tii pristopi naš občespoštovani gospod župan Vavkeu ter izroči, videzno ginjeu, gosp. zdravniku umetno izdelano diplomo.
V	nevezani besedi pozdravi sedaj gospoda jubilanta gospica Tilka županova tako dobro, da jo smemo prištevati izbornim deklamovalkam.
Z ginjeuim srcem iu rosnim očesom zahvaljuje se gospod zdravnik za vsestransko pozornost ter povdarja, da je v toliki meri ni nikdar pričakoval in ne zaslužil; to mu je poroštvo pravega prijateljstva, za ktero tudi v prihodnje prosi.
V	ponedeljek opoludne sešlo se je razven domačih tudi več prijateljev gospoda slavljenca iz Ljubljane, Kranja, Bohinja ter skoro vseh gorenjskih župnij — v dično ozališani gostoljubni hiši gosp. župnika; veža in vbod v prostorno dvorano-obednico bila sta podobna cvetočemu vrtu, obodnica je bila v najlepšem svitu.
Med gosti opazili smo med drugimi gg.: c. kr. okrajnega glavarja Mer k a z gospo, graščaka I. in Ed. U r b a n č i č a , duh. svetnika K e r č o n a , več gg. župnikov, dr. G r e g o r i č a st. in ml., g. Iv. 11 r i b a r j a itd. — do 50 oseb.
Napituice, ki so veljale Nj. Veličanstvu, gosp. jubilantu in gospej soprogi, nadobudnemu gospodu sinku drd. Edvardu ter gostom, spremljali so srčni „na zdar"- in „slava"-klici in grom mogočnih Cerkljanskih topičev. Živo so se odobravali gosp. slavljencu došli brzojavi in drugo čestitke. Razume se, da lepo vbranega petja nismo pogrešali; z eno besedo, vsega je bilo dovolj — le žal, da prehitro približal se je večerni mrak, ki je marsikterega opomnil, da ni v Cerkljah domii. Se enkrat podali so prijatelji prijatelju — slavljencu roko — želeč mu z vsemi Oerkljani, da v enaki čilosti praznuje tudi oOletnico svojega službovanja, kakor zakonskega svojega življenja. Bog daj 1
S Pivke. 12. septembra. (Se enkrat vojaške vaje, — Nagla s m r t.) Nedavno je omenjal častiti dopisnik iz našega kraja, da so si Pivški otroci mnogo novcev prislužili z dovaže-vanjem vode v domobransko šotorišče, kjer so žejni naši vojniki po 3, celo 4 kr. dajali za liter vode. Izvedel sem še o drugem, prav originalnem viru zaslužka za naše bosopete fantiče. Kaj se vsega ne loti vrtoglava mladina! Hodili so za vojaki pobirat izstreljene prazno patroue. Pastirji so pustili svojo čredo in šli opazovat vojake. Kjer jo bil kak napad z gostim streljanjem, brž so se otroci po odhodu vojakov ucedili navzdol in iskali patrone. Dobili so jih silno veliko, vmes tudi mnogo nabitih, ki so jih vojaki v naglem teku iz svojih torbic poizgub-ljali. Patrone so potem prodajali nekomu Režijami, prazno po pet za jedeu krajcar, polue po krajcarji. Rczijan je to robo prodal v Postojini v kotlovino. Nekteri urni pobiralci so 50 kr. za patrone skupili.
čujem, da imajo otroci še mnogo neprodanih polnih patron spravljenih, Treba bi bilo tii stariše opomniti na veliko nevarnost, ker bi paglavci utegnili s to igračo poškodovati sebe ali koga druzega. Žvep-leuka iu smodnik nista za mlečne pobaline.
Sobotni večerni vlak št. 9 je pripeljal v Št. Peter mrliča, žandarma Seuožeškega Jožeta Markoviča. Bolehal je že dlje časa za jetiko. Včeraj ga njegov tovariš spremi do Divače, kjer se bolnik vsede v železniški voz, da se popelje v Ljubljansko vojaško bolnišnico. Med postajama Divačo in Ležečami mu začne slabo prihajati v dušuiku, zgrabi se za vrat, da bi odstranil zadržek, ki mu dihati ne da. Njegovi sopotniki mu brž oproste vrat iu život, začno ga drguiti po rokah iu nogah, pa ves trud je bil prazen. Revež še parkrat zagrgra in po njem je bilo. Gnjiloba pljuč je predrla vrat in se razlila po dušuiku. Tako je zdravniško raztelesenjo pokazalo.
Ranjki Jože je bil domii iz Podturua pri Toplicah na Dolenjskem in bil še-le 24 let star. Pokopan je bil danes, 12. septembra, na pokopališči v St. Petru. Njegovi tovariši iz okolice so mu napravili prav lep pogreb.
To je letos že drugi slučaj nagle smrti v železniškem vozu. Naglo drči železniški vlak, ali še hitrejša je smrt, komur je odločena. Ne gleda na postaje, ne porajta za klic kondukterjev, samo povelje večnega Sodnika iu Gospodarja nad življenjem iu smrtjo posluša in gre s svojo žrtvijo v večnost. Naj ranjki v miru počiva 1
Z Belokranjskega, 13. septembra. Dne 27., 28., 29., 30. in 31. minulega meseca obiskal je državni poslanec dolenjskih občin, gospod Viljem Pfeifer, svoje volilce v Belikrajini. Do sedaj je poročal o državnozborskem delovanji volilcem v Semiču, Petrovivasi, Kotu, Loki, Dragatuši, Vinici, Podzemlji in Gradaci. Vsi volilci so bili popolnoma zadovoljni s postopanjem g. poslanca v visoki zbornici ter so ga prosili, da naj še v bodoče tako deluje.
Tudi na shodu pri „treh farah" poleg Metlike so volilci 28. in 29. pr. m. v Metliki svojemu vrlemu zastopniku za dosedanje postopanje izrekli svojo popolno zaupanje in zadovoljnost, proseč ga, da bi še v prihodnje tako nevstrašeuo zagovarjal njih težnje.
G. V. Pfeifer je bil tudi prisoteu dne 29. pr. m. v Metliki pri živinski razstavi iu ob enem ud pri-j sojevalne komisije za darila najlepši živini. Pri tej | priliki je bila dobrodelna loterija kmetijskega in i gospodarskega orodja ter raznovrstnih kmetskih j strojev. G. poslancu je sreča naklonila glavni dobitek (stroj za koruzno robkanje), kterega je blagovoljno podaril kmetijski podružnici Metliški. (Živel g. Pfeifer!)
Ker ni bilo g. poslancu mogoče v petih dneh cele Belekrajine obiskati, storil bode to po ostalih v kratkem. Letos tudi obišče volilce Novomeškega okraja, da jim poroča o parlamentarnem delovanji ter poizve njih želje.
Prav veseli nas, da se naš g. poslanec tako trudi, vsem težnjam svojih volilcev zadovoljiti ter ga prosimo, da naj on svoj veljavni glas še mnogokrat povzdigne za nas pozabljene Belokranjce v Dunajski zbornici, in preverjen naj bode, da mu bodemo za to vedno hvaležni.
Trident, 12. sept. (Nečloveško dejanje.) V mesteci B o r g o, ktero je oddaljeno od Tridenta 34 kilometrov, kjer je leta 1800. laški general Medici ošabno „marširal" s svojo divizijo in se pomikal proti osrodju južne Tirolske, bil pa od hrabrih naših vojakov dobro našeškan in nazaj zapodeu, zgodil se jo v soboto 10. t. m. strašen zločin. V neki siromašni rodoviui imeli so baje dlje časa prepir zaradi male dedščine. Mlajši brat ui bil zadovoljen s tem, kar jo sodnija njemu pripoznala, za to sklene maščevati se. Svoj hudobni sklep izvrši omenjeno soboto. Koje namreč žena bratova pripravljala večerjo, plane nanjo z golim nožem iu z besedami „zdaj boste imeli dovolj dedščine", jo z nožem sedem-uajstkrat rani, tako da se je žena zgrudila mrtva na tla. Tako je hudobnež ob enem končal dvojno življenje. Toda krvolok še ui bil zadovoljen, marveč hiti v sobo nad brata. Ko vidi brat nevarnost, zbeži, ali na stopnicah ga hudobnež doteče iu mu v hrbet zadere nož, s kterim mu napravi smrtno rano. Na to hudobnež pobegne v hribe, ali pride kmalu pravici v roke. Brata smrtno ranjenega in staro mater, ktera je vslod strahu in žalosti tudi nevarno zbolela, prenesli so v bolnišnico. Videl sem sam te nesrečne žrtve, in pri tem pogledu so mi prav živo stopile
pred oči besedo, ki sem jih čul od matere doma, kadar smo so pogovarjali o strahovih. Rekli so namreč: Otroci! dobro si zapomnite, največji strah na svetu je grob in hudobni človek. —
DomaČe novice.
(Najnovejši Gautsch-ev ukrep.) Iz Ljubljane poroča prijatelj našemu listu: Ravnokar bil je pri meni star znanec z Gorenjskega, ki jo pripeljal v Ljubljano v šolo nadepolnega svojega sinka. Zaradi preobilnega števila ga ravnatelj tukajšnje gimnazije ni mogel več sprejeti ... Ne vera, kdo jo bil bolj potrt, oče ali sin. Vprašal me je za svet, kaj sedaj storiti. Pravil mi je, da imajo v nemškem oddelku šo prostora, ondi da ga sprejmejo. Seveda sem možu to misel odločuo odbil. Ali kaj storiti? Kranjsko gimnazije prvi razred jo zaprt, v Ljubljani ni prostora . . . Dober svet jo drag v tem slučaji . . . Mož jo v svoji nevolji izrekel pomenljive besedo: in vendar jaz tudi davke plačujem in veliko plačujem, fanta mi pa v šolo nočejo . . . Komentar pripuščamo čast. svojim čitateljem. Diflicile est satyrain 11011 scribero.
(Dramatičnega društva šola), v kteri so poučuje v vseh strokah dramatične umetnosti, prične se danes zvečer ob 8. u r i v čitalničnem poslopji v I. nadstropji. Ker je velike vrednosti pravilno deklamovanje, izgovarjanje in naglašanje, in da ima slovousko gledališče vedno naraščaj — želeti jo mnogo učenk in učencev.
(Vabilo k veselici), ktero priredi podpisani odbor v nedeljo, 18. t. m., na prostem gostilno „pri stari pošti" v Mokronogu v prid „Narod-nemu domu" v Ljubljani. Vspored: I. Godba na citre. — II. Petje: 1. „Kitica narodnih pesmi", sestavil Anton Foerster. 2. „Sirota", uglasbil A. Hajdrih. 3. „Tičica gozdna", uglasbil F. Majer (čveterospev). 4. „Tam, gdjo stoji", uglasbil V. Li-sinski (čveterospev). — III. Igra: „Hob iz Kranja". Konečno prosta zabava. — Vstopnina 30 kr. Pre-plačila so hvaležno vsprejmd. Začetek ob 5. uri popoludne. K obilni vdeležbi vabi odbor.
(lz Maribora), 14. sept. Tukajšnje mitnico dajale se bodo dne 28. septembra ob 10. uri dopoludne pri tukajšnjem c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu za tri leta v zakup. Zahteva se letno zakupnine za mitnico v Mariboru pri (iraških vratih 4150 gld.; pri Koroških vratih 050 gld.; pri Dravskih vratih 2150 gld.; pri Dravskem mostu 0450 gld.; mitnica na vodi 1550 gld. V Pesnici ob mostu 300 gld.; v Marenbergu 500 gld.; v Šent. Ožbaltu 30 gld.; pri sv. Jožefu 050 gld; v Konjicah 1200 gld.; v Vojniku 2050 gld.
(Ccsarjevič Rudolf in Štefanija) prideta, kakor žo znano, meseca oktobra v Gradec. Deželni odbor volil je v namen dostojnega sprejema dotičnemu pododseku 2000 gld. s pristavkom, da mestni zastop v ravno to svrho dovoli 1000 gld. Sprejemni odbor pričel jo že jako živahno delovanje.
(V Trst) je priplulo v torek zjutraj angleško brodovje, Ladije so te-lo: ..Aleksandra" (admiralska ladija), 12 topov; „Colossus", 0 topov, 9150 ton; aDroadnought", 4 topove, 10.820 ton; „Agamem-non", 0 topov, 8510 ton; „Thundorer", 4 topove, 9380 ton; „Polyphemus" 144 mož; „Delphin" 120 mož; „Albacore" 53 mož; „Hecla" 270 mož; „Staut" 150 mož. Ob 10. uri so se poklonili Tržaški dostojanstveniki angleškemu poveljniku, vojvodi Edin-b u r š k e m u. Ob 11. uri jo vojvoda obiskal c. kr. namestnika barona Depretisa, FML. barona Koborja in kontreadmirala Polzela. Sprom-ljala sta ga princa Jurij in Ljudevit Battenberg. Ob 4. uri se jo pripeljala tudi soproga angleškega poveljnika v Trst s parnikom „Surprise". Spremljal jo jo markiz o f L o r n e, zet angleške kraljice. Včoraj zvečer so jo vršila slavnost na čast angleškim gostom.
(Itcljaški mestni zastop) sprejel je g. doktor Knafflovo resolucijo, ktera jo obrnjena proti Celovškemu škofu g. dr. K a h n u zaradi oo. Jezusove družbe. V dotični resoluciji toži dr. Knafll, kako so jo Koroška veselila začuvši, da jo jodon njenih nemških sinov imenovan naslodnikom ranjenimi škofu Fundru. Žal, da so jo to veselje tako zgodaj v žalost spremenilo. Škofu dr. Kalinu so jo umestno zdelo, pravi resolucija daljo, jezuite v deželo poklicati kot izgojovatelje duhovščine in pa s
češkimi bogoslovci napolniti semenišče. Najhujša pregreha je pa poleg žo omenjenih dveh ta, d a j e škof Kahn svojoj š k o f o v s k e j službi spodobno spoznal, slovo nsko-kleri-kalno stranko podpirati. To toraj jo škofov največji pregrešek, ki mu no bo drugače odpuščen, kakor če so izneveri svojim katoliškim ob enem konservativnim uačelom, ktera priznavajo enake pravice vsem narodom, toraj tudi Slovencem iu zatrobi v nemško-liberalui rog, da bo z Beljaškimi modrijani vred Slovence pestil, kjer so mu bo prilika ponujala. No, tega škof dr. Kalin no bo storil, in mislimo ter se izvestno nad,jamo, da mu ne bo na škodo.
(lz Zagreba.) Sabor imel je dno 13. t. m. sojo. Na dnevnem redu je bila adresa, ktero je prečital zapisnikar Barlovič. Potem se je prečital načrt adrese stranko prava. Nato bi se morala pročitati adresa zmerno opozicije, ktero je predložil poslanec dr. Brli č. Predsednik Mirko Hrvat pa tega ui dovolil, ker ui imela dovolj podpisov. Poslanec dr. Brli <5 dokazuje, da ima adresa dovolj podpisov, kor po točki 8 poslovnega roda smejo nepotrjeni člani sabora glasovati, v važnih slučajih celo odločevati, toraj tudi podpirati predloge. Predsednik ne dopusti, da bi se razpravljal ta predmet. Poslanec Miškatovic pojasnuje adresni načrt večine, in povdarja, da se mora varovati nagodbiua postava. Poslanec Barčic trdi, da stoji stranka prava na stališči pragmatične sankcijo, in da so lo drugo stranke revolucijsko, ki priznavajo protipostavno nagodbo. Govornik očita večini, da no zastopa naroda. — Brlič pobija adreso večiue, kor ista no navaja zahtov naroda. Vlada iu njena stranka bi morali izvrševati svojo dolžnost in varovati postavo. Ko bi pri nas hoteli imeti zastopnike po narodovi volji, morali bi tako postopati, kakor vlada v Srbiji. Večina ne omenja v svoji adresi, da se kruši nagodba, toraj tudi ne izraža voljo narodovo. V praksi pospešujete madjarščino, ktere ne prizmi postava. Madjari postopajo z nami ravno tako, kakor nekdaj Bach ž njimi. — Na to so še govorili G j u r k o v i č proti stranki prava in zmerni opoziciji, dr. A m ruš proti večini, dr. K r š n j a v i proti A m r u š u. — Včoraj so je nadaljevala adresna debata. Prvi je govoril ban grof K h u e n - II e d e r v a r y in zagovarjal adreso večino. Konečno so so stavile mnogo interpelacije.
Telesnimi.
Dunaj, 14. septembra. Minister vnanjilt zadov, grof K al n o ky, odpotuje danes zvečer v Friodriehsruho, da obišče državnega kance-larja kneza B i s m a r o k a.
Praga, 15. septembra. V pozdravu ,,Politiki" povodom njenega 2.r> letnega obstanka naglasa dr. Rioger, daje češki narod pripravljen spraviti so z nemškimi sodožoljani. Po njegovom mnenji bi morali obe stranici v jasni in pravi obliki iskati varstva proti žaljenju pravic z majorizovanjem. Ako obe stranko vzajemno in vestno spoštujete pravico in kolikor mogočo izvršujete načelo prostega samostojnega postopanja iu samovladja, našli bote najboljšo garancijo pravic in vspešnoga narodnega razvoja, in tako se bo srečno rešilo proporno vprašanje.
Praga, 14. septembra. Volitve velikega posestva v deželni zbor vršilo so se danes. Nemški liberalci se jo niso udeležili. Enoglasno bili so izvoljeni: grof Ferdinand B o u q u o i, grof Jan. Lažansky, Adolf baron L o o n h a r d i, grof Karol Maks Z e d t-vv i t z, grof Avgust K i n s k y in dr. T o r s o h.
Berolin, 14. septembra. Umrl jo general W o r d o r , ki jo premagal H o u r i) a k i - j a pri Belfortu.
Pariz, 1T>. septembra. Manifest grola Pariškega obseza obširen monarhijsk program ter obljubujo mej drugim olajšanje vojaških bremen potom pogodb z velesilami.
Tujci.
13. so.tomhra.
Pri Matiju: Bartolitaoh, Oriinmor, trgovca, z Dunaja. — \V. Fleischor, potovalo«, 1/. Prago. — A. itoinor, potovalo«, i/, Budimpešto. — P. Koil, uradnik, iz Linoa. — K. Vogol, trgovoc, iz Gradca. — J. Torončič, posestnik, s ('loškega. — .lavornik, posestnik, z Vrlinike. M. Zangorl, učitelj, s so-
progo, od Dragomila. — K. pl. Vmeda, dozolne sodnljo sovotnik, b soprogo, iz Trsta. — J. Moser, poročnik, iz Roko.
l'ri Slonu: A. Ittig, zasobnik, iz Londona. — G. D. Ilmve, zasebnik, s soprogo, iz Amoriko. — Dobelmann in Kampmann, zasebnika, iz Francijo. — S. Kantoni, zasobnik, iz Španije. — Dr. .1. Soborini, vojaški uradnik, z Dunaja. — F. iloehor, ravnatelj asekuranoo, z družino, z Dunaja. — Petrin, Hans, Flohbaoll, Kattistig, trgovci, z Dunaja. - K. iteneš, zasobnik, iz Sarajeva. — Aklosch, nadporočnik, iz Olomuoa. — E. Eislor, trgovoc, iz Budimpešto. — pl. Fokoto, voloposestnik, s soprogo, z Ogorskega. — Horvvat, 8zontys, Scluvarz, zasebniki, iz Zagreba. — ,1. Fasan, logar, iz Kočevja. — A. Doreo, župnik, od Št. Lamprohta. — Ofonhoiinor, Novak, Nussa. Scliild, zasebniki, iz Trsta. — Giaoioli, Vonutti, zasobnika, iz Reke. — pl. Victon, zasebnik, iz Lipico, — A. Wornlk, konduktčr, iz Divačo.
Pri Južnem kolodioru: J. Sohmidl, trgovski pomočnik, z Dunaja. — F. Ilolznor, zasebnik, iz Pulja. — J. Pokorny, zasebnik, iz Celja. — C. Piimmor in II. Pammor, trgovca, iz Ljubljano. — K. Gmoinor, natakar, iz Ljubljano.
V r <' m e m s U o m p o ro6 i I o.
e *	~
E Cas Stanje	S b
'C «t
V o t e r	V r o m e J2 §
onazovania II'uko,"°"1 'oi>l»ii"»»	JS5"' ~
opazovanja v nnn )10 C|)llyu	g
|l7. u. zjut. I 73Z08 +13-0T si. zap.	jasno rjTTT'
14.2. u. pop. 733 38 +21-4 si. vzh.	dol jasno , ,
9. u. zvoe. 736 54 +15 4 si. vzh.	jasno uoz
Zjutraj megla, čez dan doloma jasno, popoludno jo večkrat dežovalo, ob štirih nevihta na vzhodu in mavrica. Večerna zarija. Srednja temperatura 108" C„ za 2 8" nad normalom.
I^liiistjwikiu horr.a.
(Teiegrarično poročilo.i 51. septombra.
Papirna renta 5»;, po 100 gl. (s Ki«;, davka)	81	gl. 15	kr.
Sroborna „ f> % „ 100 „ (s Ili »i davka)	82	„ 65	„
\",o avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 85	„
Pap rna renta, davka prosta......96	„ 15	„
Akcijo avstr.-ogersko banko............884	„ —	„
Kreditno akcijo ....................282	„ 10	„
London.............125	„ 5)0	„
Srobro ..........................—	„ —	„
Francoski napoleond....................i)	„ !l5l/„ „
Cesarski ookini......................5	„ 92	„
Nemško marko......................01	„ 50
Javna zah vala.
Naj prijetnejša mi je dolžnost, prisrčno se zahvalili p. n. gg.: župniku Antonu G o lo b i č u , županu Andreju Vavkenu in njegovi rodbini, č. g. pevcem, č. g. sosedom ter vsem drugim svojim predragim prijateljem, kakor prečastitiin gospem in gospieaiu v Cerkljah iu okolici za nezasluženo mi laskavo častitanjo in gostoljubnost o priliki moje srebrne poroke iu 25letnico mojega službovanja. Čast in hvala tudi tukajšnjemu občinskemu zastopu za veliko nepričakovano odlikovanje kot častnega člana, hvala blagorodni gospici M. Vavkon-ovi za prekrasni prolog in venec, hvala preč. gg. pevcem za seronado, č. g. aranžerjem za njihov veliki trud. Z istimi čutili zahvaljujem so vsem onim preč. gg., ki so so spominjali meno bodisi osebno v Cerkljah ali brzojavno iu pismeno.
Cerklje 13. septembra ISS7.
Edvard Globočnik,
v svojem, svojo soprogo in sina imenu.
- M. Cirerlier Z
c. kr. zaloga šolskih knjig, pisalnega ' in risalnega orodja, zaloga in kupčija ' s papirjem
«
V I v j II1 »Ijii ii i	(2) ,
polog nveadnega drevoreda št. 14 (nova) . priporoča
ljudske šolske knjige
mi 1HH7/HH 1.,
kakor tudi vse v šolsko široko spadajoče stvari, iu sicer:
Groiner-jevo in Pokorny-jovo, Grubliauer-jeve in Musil-ove pisno zvezko in vsakoršne risalne zvezko, peresa, driajo. Razne tinte: črno, rudečo, modro, zeleno in zlato. Svinčnike: llartinuth-ovo, Fabor-jovo in Austria-Poncils. Elastične tablico, ploščice v lesenih okvirjih, črtala, gumije, razne peresnice, barvnico In čopiče, zavitke, vpisne knjige, načrtane in nenačrtnne, razne velikosti in debolosti. Patentovnno desko za risanje s primernimi linijali, deske za risanje, risarska ravnila (linijali) in vsakovrstno risarsko orodje, kakor tudi kotomAri različno velikosti. Bloki za risanjo v • navadni velikosti in trdnosti. Papir zn risanje, risarsko oglje, krodn, prilepili irebljički, tuši, brisala, tehniške barve, papir in plntno zn pnvziranje, slikarske palote, ' prennšalcl foglomori), šolske torbice za knjige, žepni i tintnikl, papir za note in mape za muzikalijo itd.