ŠTEVILKA 48 LETO XLI 27. NOVEMBER 2009 CENA 1.35 EUR Generacija Nulanula promovira zdravo mladost Na koncertu v Mozirju zamesili Kruh za življenje o oc i __ m - ——ao O — wmmmmmm'n Z = —rO m — r- ~ r- Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 839- 43-10 839-43-30 Zadruga mozirje Zgornjesavrijska kmetijska zadruga Mozrje z.qq www.zkz-mozirje.com Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Zamrzovalna skrinja, 2101 AFG070 WHIRPOOL svetlobne cevi, j; notranje in lunanje novoletne lučke, umetne smrekice railičnih velikosti, novoletni okraski Sredstva za higiensko molžo Vse začimbe -sol, -poper, -ješprenj, -riž... KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj VSE ZA KOLINE BARVE JU PO L TREND 2,5 L POMCTAČ ROČNI S 650 KARCIIER MLIN ZA ŽITO 1200 W + SOD 375,00 € ŽE OD 13,50 € GARNITURA VESTAN 25 cm PIATO PUHAI.NIK TRANSPORTNI 1,8 m LISTJA M BE 2000 Cl 54,00 € Privoščite si za spremembo čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo! Vsakdan ram nudimo mesno ali brezmesno malico in jedi po naročilu. SLADKI TOI.KEC, 11 KNAUF PLOŠČA 2000x1250x12,5 Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 04l 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. M 100% NARAVNI JABOLČNI SOK Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno. Železnina Luče, Luče 34, Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno. Čokolada Gorenjka s celimi lešniki, 250 3 Miklavž čokoladni, 60 3 Darilni zavitek mešano suho sadje, 400s Darilni zavitek mešano sadje, oreščki, 300 3 Darilni zavitek Čoko Nut, 350 S Slike so simbolne. Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 O69 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 NARAVNA IN UMETNA ČREVA SVINJSKI MEHURJI, GOVEJI KOTI ZAČIMBE (MAJARON.' POPER, SOI , PIMENT RIŽ, JEŠPRENJ, AJDOVA KAŠA... SALAMOREZNICE. VAKUMIRNI STROJI, POLNILKI ZA KLOBASE, ŽAGE, NOŽI... Frežer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadoIina.si OSREDNJA ,—knjižnica--------------------------------------------------------------------------- [__________________________________________________________________________Tretja stran J V turizmu ne gre brez povezovanja Savinjske novice, leto 1, številka 2, december 1969, stran 1: »Golte - velika pridobitev Gornje Savinjske doline. Turistični center Golte je praktično pripravljen za sprejem prvih turistov. Z novim centrom bo tudi v Gornji Savinjski dolini zaživela zimska sezona, kije doslej praktično ni bilo. Velik obisk pričakujejo tudi v poletnih dneh.« Nadaljevanje na strani 2: »(...) Glavna sezona na Golteh bo brez dvoma zimska. Sneg traja tu od sredine decembra do začetka aprila. Ker so tu severna pobočja in trava, Izletnik pa je oskrbel še teptalni stroj, upravičeno domnevajo, da bo možno snežno odejo zadržati še dalj časa. Organiziranih smučišč bo tu 12 ha, na njih pa se bodo lahko smučali tisti, ki šele prično s smučanjem, in tisti, ki smučanje že dobro obvladajo. V naslednjih letih se bo obseg smučišč z gradnjami vlečniških naprav na področju Starih stanov ter Kala še povečal. Tedaj šele bo na Golteh pravi smučarski eldorado, o katerem bo v okviru Slovenije še veliko govora. Takrat se bodo lahko smučarji nasmučali kakor nikjer v Jugoslaviji. Poleti bodo radi prihajali turisti, zlasti iz obmorskih in panonskih predelov. Veliko bo tudi raznih izletnikov. Zato upravičeno pravijo, da je Turistični center Golte nad Mozirjem nov element velike- ga značaja za pridobivanje turistov v Gornjo Savinjsko dolino. Izletnik je v ta center vložil preko 2 milijardi starih dinarjev, zato upravičeno pričakuje, da bodo vsi prebivalci GSD pomagali pri prizadevanjih za večji obisk, saj pomeni obisk na Golteh tudi obisk v GSD.« Ste pozorno prebrali citat iz zgornjesavinjske-ga časopisa izpred štiridesetih let? Moj namen, da sem mu namenil pretežni del tokratnega uvodnika, je dvojen. Želel sem spomniti na obletnico, ki jo letos praznuje center na Golteh (rojstni dan imajo skoraj istočasno kot Savinjske novice), hkrati pa opozoriti na velike obete, ki sojih na področju turizma videli že pred štirimi desetletji. Če še enkrat preberete zadnji stavek v citatu, boste opazili, da piše»... vsi prebivalci ...«.To pomeni, da je treba na področju turizma delovati povezano, usklajeno, složno, prav na tem področju pa smo v minulem obdobju doživeli že celo vrsto neuspešnih poskusov povezovanja. Ali bo mozirski zavod za turizem, kulturo, šport in mladino še en primer več v njihovi družbi? Več o tem v tokratni temi tedna. C-"' IZ VSEBINE: Tema tedna: Koledar prireditev prenehal izhajati.4 Komunala Gornji Grad: Purnat novi direktor............5 Ljubno ob Savinji: Polaganje venca v spomin na generala Maistra..................7 Zavod za zaposlovanje: Na območju mozirske uprave enote nadpovprečna brezposelnost......8 Odlagališče Podhom: Odgovora o podaljšanju veljavnosti dovoljenja še ni....9 Večer slovenske besede: Ciril Zlobec: "Ljubezen, kije vse življenje."... 11 Župnijska cerkev Nazarje: Nastop dekliške skupine iz Poljske.12 Knjižnica Mozirje: Igor Karlovšek rad zahaja v kraj neštetih svetov. ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 48,27. november 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. JE JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO MOZIRJE RAZGIBAL SCENO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI? Koledar prireditev prenehal izhajati Proračuni so v zadnjem času pod drobnogledom predvsem zaradi zadolženosti tako države kot občin, da družin niti ne omenjamo. Občine so nezadovoljne s količino denarja, ki jim ga nameni država. Že tako imajo 80 odstotkov proračuna razdeljenega z obveznostmi, ministrstva pa s spremembami zakonov zahtevajo vedno nove naloge. Kako (pre)razporediti razpoložljivo količino denarja? Spremenjeni proračun občine Mozirje za leto 2009 namenja 10 odstotkov manj denarja za materialne stroške kulturi in izobraževanju, in sicer Javnemu zavodu za TKŠM, vzgojno-varstvenemu zavodu, šoli (povečali so se stroški za šolske prevoze) in knjižnici. JZ za TKŠM je najmlajši med omenjenimi. Z nalogami, ki so predvidene v odloku o ustanovitvi, pomembno posega v življenje občanov, saj naj bi skrbel za razvoj turističnih, kulturnih, športnih in mladinskih dejavnosti v Mozirju. Teh nalog je veliko in vprašanje je, ali je manj sredstev ter nerazumevanje nekaterih društev in posameznikov res vzrok za težave, v katerih seje znašel zavod. JAVNI ZAVOD IN KULTURA Med ključnimi nalogami zavoda je v ustanovnem odloku navedena skrb za organizacijo in izvedbo razstav ter Videčnikovo zbirko. Verjetno je ta naloga predvidena za čas, ko bi zavod skrbel za upravljanje in vzdrževanje kulturnih objektov, a zdaj se zdi, da gre za podvajanje nalog in s tem stroškov, saj proračun posebej financira delovanje galerije in muzejske zbirke. Drugačen primer je izdelava Koledarja prireditev. Vprašanje je, zakaj je ta publikacija opredeljena kot program v kulturi. V bistvu gre za oglaševalsko storitev, ki sodi prej v turistično ponudbo, saj obvešča o dogajanju v dolini, v zadnjem letu samo v občini Mozirje. Funkcija koledarja prireditev je informativna in po namenu verjetno sodi k zamisli o enotnem zunanjem oglaševanju. Sicer pa ga je svet zavoda že junija prenehal izdajati zaradi varčevanja. Zavod, ki na prvo mesto postavi turizem, najprej ukine koledar, ki naj bi vzpodbudil povpraševanje turistov po dogod- Jure Repenšek, vodja KD Jurij Mozirje: »Poslanstvo zavoda vidim v koordiniranju, povezovanju obstoječih kulturnih dogodkov, v spodbujanju in animiranju kulturnega ljubiteljskega delovanja, ki temelji na osveščanju za kulturno omiko krajanov in vsekakorza organiziranje novih prireditev, zanimivih za širšo javnost. Vidim izrazito razliko: organizirati ljubitelje za aktivno kulturno delo ali kupiti kulturni dogodek za ceno, kije na tržišču. Zame je večji izziv, kako v današnjem času animirati ljudi za sodelovanje v kulturi, kjer aktivno sodelujejo in se med njimi odvijajo ustvarjalni - umetniški -medčloveški odnosi. (To je tisto, karje pomagalo preživeti našim očetom, da so ohranili identiteto naroda.) Na drugi strani pa so taisti kulturniki lahko le nemi občudovalci narodnozabavnih in drugih prireditev, ki se seveda dajo kupiti! Zavod je torej menedžer kulturnih in drugih dogodkov, kulturna društva pa so živi organizmi, ki različne kulturne dejavnosti izvajajo, ne le organizirajo. Ali bomo kulturo torej kupovali, ali smo jo sposobni tudi sami ustvarjati, ali smo celo dolžni ohranjati tradicijo? Zame je profesionalna ekipa zavoda predimenzioniran aparat, ki za vloženo ceno nudi premalo, ker je precenjena in za naše občinske razmere predraga! Naj živi ljubiteljstvo z ustrezno občinsko podporo!« (foto: arhiv SN) kih. Tudi nekatere druge naloge s kulturnega področja bolj spadajo k dejavnostim turističnoinforma-tivnega centra: priprava abonmajskih in drugih programov vključno s prodajo vstopnic. TRŽNO NARAVNAN ZAVOD Smiselno je, da javni zavod ponudi občanom tiste storitve, ki jih ljubiteljska društva in nevladne organizacije same ne zmorejo uresničiti ali niso v njihovem interesu, ker pre- Helena Žagar, v.d. direktorice JZ TKŠM Mozirje - Kateri programi so bili letos (so še) na voljo uporabnikom športne dvorane? Koliko sredstev ste zbrali s programi za občane? »V sezoni 2009/10 so uporabnikom športne dvorane, poleg rek- reacije za občane, na voljo tudi aerobika, karate, rokomet, pod okriljem nogometnega društva lahko otroci trenirajo nogomet, plezalna sekcija planinskega društva organizira plezanje z usposobljenimi inštruktorji, v dvorani imajo treninge tudi člani odbojkarskega in smučarskega kluba. Tako da možnosti za razgibavanje telesa, zlasti za otroke, ne manjka. Organizirali smo tudi predstavitveni dan hip-hopa, salse in družabnih latinsko-ameriških plesov, vendar se zaradi premalo interesa nismo odločili za nadaljevanje omenjenih tečajev. Premajhen interes je tudi vzrok, da v letošnji sezoni nismo nadaljevali z nekaterimi aktivnostmi, ki so se odvijale lansko leto (plesi v krogu, jiu-jitsu...).« -Ste letos kandidirali za evropska sredstva? »Zavod je letos samostojno kandidiral na razpisu za postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom, vendar žal neuspešno. Sicer pa smo sodelovali pri pripravi gradiva za nekatere razpise, na katere seje prijavila Občina Mozirje. Bili pa smo in smo še vedno del Poletne zGodbe, projekta, za katerega smo sredstva pridobili iz programa Zavedamo se, daje pridobivanje sredstev na razpisih priložnost, ki je zavod zaenkrat še ni tako dobro izkoristil, kot bi jo lahko, vendar smo bili v letošnjem letu tako finančno kot kadrovsko zelo okrnjeni in smo tudi na tem področju naredili nekoliko manj, kot bi sicer lahko. Vendar spremlja- mo aktualne razpise, nekateri projekti so že pripravljeni in upam si reči, da bomo v prihodnjih letih tudi na tem področju uspešnejši in predvsem učinkovitejši.« - Ocenjujete, da je zavod po dvoletnem delovanju razgibal sceno v Zgornji Savinjski dolini? »Vsekakor verjamem, da smo prinesli neko svežino, novo energijo, morda tudi malce drugačen način razmišljanja. Obljubim lahko, da se bomo tudi v prihodnosti trudili, da bomo nadaljevali s projekti, ki so se izkazali kot uspešni in da bomo poskušali odkrivati nove ideje, pristope, načine. Najbolj pa si želim, da bi krajani začutili zavod kot nek doprinos, dodano vrednost v kraju in da bi sodelovali z roko v roki, zo skupno zadovoljstvo vseh.« Purnat novi direktor segajo organizacijske, kadrovske in finančne zmožnosti. Zavod, tak, kot se zdaj predstavlja s ključnimi nalogami v kulturi, je mešanica trga, države oziroma občine kot ustanoviteljice in volonterjev iz društev. Po nekaj letih delovanja naj bi samostojno preživel na tržišču, zato je nujno določiti, kaj se lahko prodaja, kaj ne, kajti »tržna ekonomija ne sme prerasti v tržno družbo, ko bi vse OBČINSKI SVET LUČE Največja investicija je bila 2. faza rekonstrukcije lokalne ceste med turističnimi ponudniki v višini 484.000 evrov, ki je bila v septembru zaključena. Do septembra so bile asfaltirane tudi vse javne poti, katerih rekonstrukcijo je predhodno potrdil občinski svet. Julija je bila končana obnova ceste Špička-Jamelnik, saniran je bil plaz Zales-nik, realizirane so bile tudi nekatere manjše investicije. Med večje investicije gre šteti še ureditev pločnika in javne razsvetljave v samih Lučah, za kar je bilo predvideno 162.574 evrov. Dela so potekala dlje od načrtovanega roka, saj so ob izdelavi pločnika položili še zemeljske vode za meteorno in fekalno kanalizacijo, toplovod in vodovod. Izvesti je bilo treba tudi več škarp od prvotno predvidenih. V postalo blago in bi bilo vse naprodaj« (Veljko Rus). Na to, da bo problem uskladiti delovanje tržno naravnanega zavoda z neprofitnimi organizacijami in ustanovami, kaže na nek način tudi tole: na protestnem shodu ljubiteljev kulture v Račah zaradi SAZAS-a ni bilo opaziti zavodskih (vsaj iz medijev se tega ni dalo razbrati). Andreja Gumzej novembru so tukaj dokončno uredili tudi javno razsvetljavo. Tri manjše naložbe, načrtovane za letos, je bilo potrebno zaradi različnih razlogov prestaviti v naslednje leto. Tako je bilo ugotovljeno, da bi prenova zdravstvene ambulante stala vsaj trikrat toliko, kot je bilo predvideno, poleg tega je prenehala pogodba s koncesionarjem, kije izvajal zdravslveno službo. Trenutno potekajo dela na dveh večjih projektih, to je na ureditvi lokalne ceste Rogačnik in izvedbi pokritega parkirišča in zunanje ureditve pred občino. Investicijo, vredno 350.000 evrov, so zaradi zapletov pri pridobivanju soglasja Agencije RS za okolje in posledično gradbenega dovoljenja, pričeli izvajati šele v oktobru. Marija Lebar KOMUNALA GORNJI GRAD Na 26. redni seji je gornjegrajski občinski svet obravnaval poročilo natečajne komisije za razpisano delovno mesto direktorja/direk-torice Javnega komunalnega podjetja Komunala d.o.o. Gornji Grad. Komisija je ugotovila, da je pravočasno prispela ena prijava prijavitelja Zdenka Purnata. K prijavi so bila predložena tudi vsa zahtevana dokazila. Po opravljenem pogovoru in posvetu komisije, se je ta odločila, da je Purnat primeren kandidat za zasedbo razpisanega delovnega mesta direktorja Komunale. Občinski svet je predlog komisije soglasno potrdil. Zdenko Purnat je poslej direktor Javnega podjetja Komunala Gornji Grad. Purnat, kije na Komunali zaposlen že dalj časa, je od 28. novembra 2008 opravljal mesto vršilca dolžnosti direktorja. Marija Lebar Na kratko Jože Kores na Rečici ob Savinji Operni pevec in dirigent številnih pevskih zborov Jože Kores se je odzval povabilu dolgoletnega prijatelja Berta Savodnika. V avli rečiške osnovne šole sta se pogovarjala o Koresovih doživetjih v glasbenem zakulisju in nastopih v raznih krajih po svetu. V Celju je poučeval glasbo, dokler ga niso povabili k Slovenskemu oktetu. Z oktetom je dvanajst let prepeval po domovini in tujini. Potem je postal član mariborske in kasneje še ljubljanske opere. Nastopaljetudizraznimi nar-odno-zabavnimi ansambli. MŠ Partizanska bolnica v Podvolovljeku Na območju Podvolovljeka je med 2. svetovno vojno delovala partizanska bolnica. V njej je bilo v času, preden sojo odkrili, okrog sto ljudi, ranjencev, oskrbovalnega osebja in beguncev. Bolnica je imela več objektov, kuhinjo, ambulanto in prostor za ranjence. Zgodbo o bolnici intern, kakojoje sovražnik odkritje povedal Alojz Voler iz Podveže, podatke pa je zbral med domačini. Svoja medvojna leta ter obdobje pred in po vojni je opisal v knjigi Spomini Alojza Volerja na leta pred odhodom v partizane in na leta povojni. ŠS Medeni zajtrk v vrtcih Minuli petek so imeli otroci v večini slovenskih vrtcev in šolah medeni zajtrk. Slovenski čebelarji so vrtcem podarili preko 1.500 kg kakovostnega slovenskega medu in tako razveselili več kot 55.000 otrok. Že tretje leto izvedena do-brodelno-izobraževalna akcija je potekala tudi po vrtcih Zgornje Savinjske doline. Člani čebelarskega društva iz Kokarij so v nazorskem in šmar- skem vrtcu ter na centralni in podružnični šoli otroke in učence seznanili o koristnosti naravnega sladkega živila in pridnih pridelovalkah le-tega. V mozirskem vrtcu pa so se nekaj dni pred medenim zajtrkom odločili za obisk pri čebelarju. Ogledali so si različne čebelje pridelke in poskusili med, veliko zanimanja pa so vzbudili okusni medenjaki, ki sojih bili deležni. BN, ML O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic. 0 O izvajanju letošnjih investicij in realizaciji proračuna Lučki občinski svetniki so se na 16. redni seji med ostalim seznanili tudi s potekom letošnjih investicij. Te so bile večinoma uresničene ali še potekajo po predvidenem načrtu oziroma v okviru sprejetega proračuna za leto 2009. Gradnja pokritega parkirišča v Lučah (foto: Marija Lebar) SVET ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Obe dolini še močneje povezati Na srečanju sveta županov naše doline so se jim pridružili tudi šaleški župani. Pogovarjali so se o predstavitvi na letošnji razvojni konferenci in o področjih, kjer je sodelovanje med dolinama mogoče še dopolniti in obogatiti. Imenovali so nekatere predstavnike v organe Regijske razvojne agencije (RRA) Celje in se seznanili s poročili o delu medobčinskega inšpektorata in skupnega urada za okolje in prostor. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh seje vprašal, v kolikšni meri je v Zgornji Savinjski dolini turizem razvojni projekt. Velenje seje odločilo, da je zanje turizem strateškega pomena, vendar je to oblika urbanega turizma, kotje kongresni turizem, velike športne in podobne prireditve. Ob tem je omenil leto 2012, ko bo Velenje sodelovalo v projektu Evropska prestolnica kulture. Turizem v Zgornji Savinjski dolini je temu lahko odlično dopolnilo, saj ponuja neokrnjeno naravno okolje, mir in sprostitev. Pri tem ne gre pozabiti kulinarike oziroma gastronomije ter ostale ponudbe doma pridelanih izdelkov in pridelkov. Na tem področju bi po Mehovih besedah veljalo začeti z blagovno znamko Saša za zaščito geografskega porekla. Razmišljati bi bilo potrebno tudi o neki formalni ali neformal- ni obliki povezovanja in koordiniranja turizma v obeh dolinah. Sodelovanje je odlično na področju medobčinskega redarstva in inšpekcij ter urada za okolje in prostor SAŠA regije, kamor se želijo vključiti tudi nekatere spodnje-savinjske občine. Dogovorili so se o podobni obliki sodelovanja na področju kadrovskih in pravnih zadev. Poleg turizma so velike možnosti pri izobraževanju in gospodarstvu. Tukaj se ponuja perspektiva preko medpodjetniškega inkubatorja, ki spodbuja nastajanje novih podjetij. Občine naj bi zagotovile prazne prostore z neprofitno najemnino, inkubator pa podjetniku s tržno idejo preskrbi poslovni načrt, pomaga s svetovanjem, s prijavami na razpise za sredstva... Imenovali so tudi predstavnike v nekatere komisije na RRA Celje. 1. DECEMBER, SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU Okuženih 40 odstotkov več ljudi Kljub temu da Euro HlV-indeks za leto 2009, ki je bil prejšnji mesec predstavljen v Bruslju, kaže, da je razširjenost okužbe z virusom HIV v Sloveniji nizka, so drugi podatki o obolelosti za aidsom v Sloveniji zaskrbljujoči. Število okuženih iz leta v leto narašča. V lanskem letuje bilo zabeleženih 48 novih primerov okužbe z virusom, kar pomeni okoli 40-odsotni porast glede na zadnje triletno povprečje. Kot kaže Euro HlV-indeks, Slovenija sicer dobro skrbi za ljudi, okužene z virusom HIV, saj seje na lestvici politike in prakse glede aidsa uvrstila na zelo visoko šesto mesto med skupno 29 državami. Tudi razširjenost okužbe z virusom HIVje nizka, saj je okužena manj kot ena oseba na tisoč prebivalcev. Med najbolj ogroženimi so moški, ki imajo homoseksualne odnose, med njimi je tudi najvišji delež na novo odkritih primerov okuženih. Na ravni Evropske unije je takšnih primerov 27 odstotkov, pri nas pa kar 70. Tudi glede testiranja za to smrtonosno bolezen Slovenci ne moremo biti deležni pohvale. Po podatkih nacionalnega inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji že leta testira le med 1.500 ali 1.600 ljudi, kar je precej manj kot v preostalih državah unije. Žal tudi podatki za letos kažejo precej visoko število okuženih, saj je bilo na novo odkritih primerov okužb že oktobra 31, torej toliko, kotje v prejšnjem triletju veljalo za število ob koncu leta. TG Področje turizma bo tako zastopal van Ciril Rose, v uredniški odbor Marko Slapnik, v komisijo za podel- regijskih E-novic pa Jasna Klepec, itev regijskih priznanj je bil imeno- Marija Lebar NLB SKUPINA DONIRALA SREDSTVA OTROŠKEMU ODDELKU SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE Nebo ni mejo, kadar želijo pomagati S predajo simbolnega čeka skupine Nove Ljubljanske banke v vrednosti štiri tisoč evrov otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, seje v četrtek, 19. novembra, pričela dobrodelna akcija NLB Dobra zvezda. Ček je direktorju bolnišnice mag. Marjanu Ferjancu predala direktorica NLB Podruž- »NLB že tradicionalno namenja posebno pozornost humanitarnim aktivnostim, saj vsako leto sfinančn-imi sredstvi podpremo več kot sto tovrstnih organizacij. Med drugim smo dolgoletni generalni pokrovitelj Unicefa, podpornik Rdečega križa in Karitas,« je med drugim povedala direktorica Dovšakova in poudarila, Ček je direktorju bolnišnice mag. Marjanu Ferjancu (v sredini) predala direktorica NLB Podružnice Savinjsko - Šaleške mag. Lidija Dovšak (druga z desne) (foto: Marija Šukalo) nice Savinjsko-Šaleške mag. Lidija Dovšak. Sredstva bodo po besedah predstojnika otroškega oddelka Andreja Mlakarja v celjski bolnišnici porabili za nakup gastroskopa, aparata za diagnostiko prebavil na otroškem oddelku. Medtem koje ob slavnostni predaji direktor Ferjane poudaril, da sta v teh kriznih časih humanost in posluh za soljudi zelo pomembna, je Dovšakova mnenja, da, kadar želijo pomagati, meja ni niti nebo. Nova Ljubljanska banka ima namreč izreden posluh za človeka, zato je prisotna na širšem družbenem okolju in vseskozi pomaga s humanitarnimi akcijami tistim, ki sojih najbolj potrebni. Njihova pomoč je večplastna, tenkočutna in sistematična. da so pri zbiranju humanitarnih prispevkov strank namenjeni tudi zbiralniki drobiža v vseh poslovalnicah NLB po Sloveniji. V zadnjih štirih letih se je v njih nabralo več kot 36 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov strank. Pri tem je pomembno, da so vsa nakazila občanov na prijavljene humanitarne akcije oproščena plačila za storitve. V okviru akcije Dobra zvezda bo NLB Skupina otroškim oddelkom desetih slovenskih splošnih bolnišnic donirala 40 tisoč evrov za izboljšanje pogojev zdravljenja, hkrati pa otrokom podarila 30 obiskov klovnov Rdečih noskov, da bodo dnevi, kijih otroci preživijo v bolnišnici, prijetnejši. Marija Šukalo KULTURNI DOM RADMIRJE Namenu predali prenovljeno poslopje V soboto, 21. novembra, so s prisrčno slovesnostjo prerezali trak in namenu predali povsem obnovljeno zunanjost radmirske-ga kulturnega doma. Tako županja Anka Rakun kot predsednik rad-mirskih gasilcev Damijan Nerat sta ob tem spregovorila še o načrtih za bodočnost večnamenskega objekta. »Današnji dan je tako za gasilce kot za krajane poseben dan,« je dejal Nerat. »Veseli smo prenovljenega večnamenskega poslopja, za katerega je bil potreben velik finančni vložek naše lokalne skupnosti in zavzemanje zaposlenih na občini in Zavodu Savinja za pridobitev sredstev iz evropskih skladov. PARK BORCEV ZA SEVERNO Domači gasilci so pri prenovi opravili 400 ur prostovoljnega dela, krajani pa so darovali 55 m3 lesa. MEJO LJUBNO OB SAVINJI Zato velja zahvala vsem, ki so pomagali, da bomo ta hram ohranili tudi za bodoče rodove.« »Misli nam ob tem slovesnem trenutku že hitijo k novemu delu. Upamo, da bomo s prav takšnim posluhom občine lahko prenovili tudi opremo in notranjost večnamenske dvorane. Temu prostoru moramo vdihniti nove vsebine in novo dušo,« je še povedal Damijan Nerat. Županja Anka Rakun se je zahvalila vsem, ki so pripomogli k tokratni pridobitvi, tako pomembni za kraj. Ob tem se je spomnila letos preminulega izredno aktivnega radmirskega gasilca Boška Trbovška. »Verjamem, da bi se prenovljenega doma skupaj z nami iskreno veselil,« je dejala. Ozrla se je v prihodnost in povedala, da nameravajo v radmirski dvorani postaviti stalno razstavo del, ki jih je občini podarila pokojna slikarka Liza Lik. Nato so prerezali trak, pridobitev je blagoslovil domači župnik monsinjor Jože Vratanar. Kulturni del slovesnosti so oblikovali ženski pevski sestav Jutro in mladi gasilci. Ti so glede na to, daje bila nekoč v sedanjem kulturnem domu šola, na oder postavili šolske klopi in v veselem prizorčku pokazali Piko Nogavičko v šoli. Marija Lebar Polaganje venca v spomin na generala Maistra V kulturnem delu slovesnosti je med šolskimi klopmi na odru nastopila Pika Nogavička (foto: Marija Lebar) Predsednik Zgornjesavinjskega društva generala Maistra iztok Podkrižnik in ljubenska županja Anka Rakun pri polaganju venca (foto: Marija Sukalo) 23. novembra, dneva, koje v Mariboru pred 91 leti general Rudolf Maister-Vojanov prevzel vojaško oblast, sosespomnilitudi na Ljubnem obSav-inji s položitvijo venca. V Parku Maistrovih borcev sta to nalogo opravila predsednik Zgornjesavinjskega društva generala Maistra Iztok Podkrižnik in županja Anka Rakun. General Maister je 23. novembra 1918 v odlično pripravljeni in vodeni akciji v Mariboru razorožil nemško Zeleno gardo in razpustil nem- ški mestni svet. Novembra in decembra je s svojimi soborci, med katerimi je bilo tudi veliko število Zgornjesavinjčanov, zasedel narodnostno mejno območje na Štajerskem. Po njegovem severnem robu v glavnem poteka sedanja državna meja. S tem dejanjem je odprl možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. Marija Sukalo TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na MIKLAVŽEV VEČER ki bò v sobota, 5. decembra 2009 ob 17. uri na trgu na Rečici. Miklavževe bone dobite v Vrtcu Rečica ob Savinji in v trgovinah ZKZ MERCATOR na Rečici. Malčke čakajo bogata darila. ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNA SLUŽBA VELENJE Na območju mozirske upravne enote nadpovprečna brezposelnost Na velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje so predstavili aktualna gibanja na trgu dela (foto: Marija Lebar) Na velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje so predstavili letošnja gibanja na trgu dela v Sloveniji. Na območju velenjske službe, ki zajema koroško in del savinjske regije, je brezposelnost nad slovenskim povprečjem. Kot je dejal direktor Robert Rajšter, je bilo leto 2009 tako na področju zaposlovanja kot za sam zavod izjemno težavno. Kljub optimizmu, ki sloni na zadnjih podatkih o rasti v gospodarstvu, se to ne odraža na trgu delovne sile, kjer CITYCENTER CELJE pričakujejo nizko rast zaposlovanja tudi še prihodnje leto. V letošnjem letu so v primerjavi z lanskim beležili za 12 odstotkov več vključitev brezposelnih oseb v zaposlitve, porast brezposelnosti je letos višji za skoraj polovico od lanskega, povpraševanje po delavcih pa je od lani padlo za 34 odstotkov. Tako je konec oktobra v velenjski območni enoti na delo čakalo 7.124 oseb, kar je po rekordnem letu 1998, koje bilo brezposelnih čez 8.000 oseb, največ doslej. Dobrodelna akdja za rejniške otroke celjske •• regi|e Citycenter Celje je pobudnik obdarovanja 206 rejniških otrok iz vseh osmih centrov za socialno delo celjske regije. S pomočjo centrov Šmarje, Šentjur, Laško, Slovenske Konjice, Velenje, Mozirje, Žalec in Celje so navezali stik z rejniškimi otroci injih prosili, da narišejo svojo novoletno željo in jim risbice posredujejo. Risbice otrok, starih med pet in dvanajst let, bodo predstavljene obiskovalcem Citycentra v nakupovalnem središču. Obiskovalec bo lahko izbral risbico z narisano željo, za katero bo prinesel darilo od doma ali ga bo morda izdelal sam, ali se bo morda odločil za nakup novega. V kolikor katera izmed želja ne bo izpolnjena, bodo zanjo poskrbeli v Citycentru. Prav tako bodo priskrbeli darila za najmlajše in starejše otroke ter mladostnike, ki ne bodo narisali svojih risbic. Dobrodelna akcija Obdarujmo rejence bo potekala od 26. novembra do 20. decembra. Darila bodo konec decembra predana centrom za socialno delo v celjski regiji. IS Povprečna stopnja brezposelnosti v Sloveniji je 9,4-odstotna, v velenjski enoti pa 10,8-odstotna. Krepko nad povprečjem je ta podatek v mozirski izpostavi, kjer je 12,1-odstotna brezposelnost. K tako visokemu številu je pripomogel tudi spomladanski stečaj obeh Elkrojevih družb. Zaradi naštetega so na velenjskem zavodu še večji poudarek dali programom aktivne politike zaposlovanja. V tem okviru izvajajo štiri programe, in sicer svetovanje in pomoč, ki ga je bilo letos deležno 670 oseb, to je 121 odstotkov več kot lani. Drugi program v tem okviru je pridobivanje veščin, to je formalna (šolska) izobrazba (letos 250 oseb). Tretji ukrep je spodbujanje zaposlitev in samozaposlitev, ki gaje bilo deležno 406 brezposelnih. Četrti ukrep se imenuje povečanje socialne vključenosti. Gre za tako imenovana javna dela, kijih izvajajo skupaj z občinami. Letos so za ta ukrep na zavodu imeli na razpolago 1.840.000 evrov. Za nekatere težje zaposljive kategorije (ženske, starejši, invalidi) tako zavod občinam subvencionira javna dela celo do sto odstotkov. 80-odstotni delež zavoda pri financiranju minimalne plače za udeležence javnih del v letu 2009 so prejemale občine Ljubno, Luče, Rečica ob Savinji in Solčava. Gornji Grad, Mozirje in Nazarje pa so bile deležne pokrivanja javnih del v višini 70 odstotkov. Marija Lebar 140-LETNICA POSLOVNO-KOMERCiALNE ŠOLE CELJE Na krilih let Predsednik države dr. Danilo Tiirk v sproščenem klepetu z direktorico Poslovno-komercialne šole Celje mag. Majo Krajnc Ob 140-letnici izobraževanja kadrov za področje trgovine, komerciale, podjetništva in bančništva so v Narodnem domu Celje 19. novembra pripravili osrednjo slovesnost Na krilih let. Poslovno-komercialna šola Celje obletnico praznuje tudi z različnimi projekti in dogodki, ki se vrstijo skozi celo leto. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik države dr. Danilo Turk, prireditve pa so se udeležili tudi številni drugi gosti, med njimi minister za šolstvo in šport d r. Igor Lukšič ter predstavniki vzgoje, izobraževanja in gospodarstva. Program prireditve je segal v spomine na minula leta in dosežke skozi sedanjost, ki jo predstavljajo fotografije v fotoknjigi Poslovno-komercialna šola Celje tukaj in zdaj. Program so izvedli dijakinje in dijaki, ki so v preteklih dvajsetih letih obiskovali šolo in delovali na kulturnem področju. Danes pa bodo v celjskem Narodnem domu spomine šole dopolnili s šesto podelitvijo diplom diplomantkam in diplomantom višje strokovne šole, ki bo naslednje leto praznovala že deset let svojega delovanja. SVET ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vei sredstev za gasilsko zvezo Na srečanju županov vseh zgornjesavinjskih občin, ki je bilo v sredo, 11. novembra, so govorili o povišanju sredstev, ki jih občine namenjajo delovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Seznanili so se še s prošnjama za dodelitev sredstev Centru za kulturo odnosov in društvu Zgornjesavinjski starodobniki. Predsednika Janka Žuntarja sta spremljala tudi poveljnik zgornje-savinjske gasilske zveze Slavko Bric in tajnik Božo Križnik. Žuntar je pohvalil vzorno sodelovanje med gasilsko zvezo in občinami ter župani. Omenil je vsakoletni podpis tristranskih pogodb o izvajanju javne PROSTOVOLJNO GASILSKO Na prvo novembrsko soboto so mozirski gasilci praznovali svoj praznik. Zbrani v častnem vodu so iz rok župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika prejeli več kosov zaščitne opreme, s katero bodo varneje izvajali zaupane jim naloge. Letos seje opreme nabralo za dobrih petnajst tisoč evrov. Poleg že običajnih, a nujno potrebnih kosov, kot so rokavice, čelade in podobno, so nabavili še obleko za potapljanje. Z njo se bodo lažje spopadali z morebitnimi intervencijami iz vode. Poleg tega so nabavili še termovizijsko kamero. Njena vrednost je preko osem tisočakov. Kamera služi pregledovanju prostorov in iskanju morebitnih ponesrečencev tam, kjer je dim pregost in zato vidljivost nična. gasilske službe, kjer sodeluje tudi zveza. Dejal je, da sredstva namenjena zvezi, niso bila povišana že vse od leta 1999. »Za povišanje nismo niti zaprosili, sajje bil naš namen, naj se najprej glede na uvrstitev v kategorizacijo ustrezno opremijo prostovoljna gasilska društva v dolini,« je dejal predsednik Žuntar in nadaljeval: »Pri zvezi, ki povezuje petnajst prostovoljnih gasilskih društev, delujejo različne komisije, ki so zelo dejavne. To so med drugim komisija za žene, komisija za mlade, komisija za izobraževanje... Že lani je v naših sredstvih nastala vrzel, zato smo iskali ustrezno re- šitev. Županom predlagamo, da se sedanji prispevek zviša za 200 evrov za vsako društvo v občini,« je svoje pojasnilo zaključil Janko Žuntar. Župani so se strinjali s predlogom in tudi sami potrdili dobro sodelovanje med zvezo in občinami. Nekaj kritičnih besed je izrekel župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Dejal je, da so društva, ki sodijo v njihovo občino, izredno aktivna in dosegajo dobre rezultate na različnih tekmovanjih. Izpostavil je mlade gasilce, ki so se uvrstili celo na gasilsko olimpiado in častno predstavljali našo dolino. Pri tem po njegovem mnenju zgornjesavinjs- ka gasilska zveza ni izkazala njihovim tekmovalnim enotam niti materialne niti moralne podpore. Kljub temu se je tudi on strinjal s predlaganim načinom višjega financiranja zveze. Glede sredstev, za katere sta zaprosili društvi Center za kulturo odnosov in Zgornjesavinjski starodobniki, so župani želeli čas, da se o prošnjah podrobneje seznanijo, zato so sklepanje o tem preložili. Ljubensko županjo Anko Rakun so pooblastili, da pripravi nabor društev, ki povezujejo celotno dolino. Način financiranja teh bodo dorekli na enem prihodnjih srečanj. Marija Lebar Mozirski gasilci so že kmalu po letu 1800 imeli za gašenje požarov dve ročni črpalki. Z njima so se spopadali zognjenimi zublji, ki so segali po hišah in imetju domačinov. Ob postavitvi različnih dokumentov in eksponatov v spominsko sobo, ki pričajo o bogati preteklosti gasilstva, so želeli tam razstaviti tudi te črpalki. Našli so dokument iz leta 1925, ki je govoril o prodaji ene izmed črpalk gasilcem v Solčavi. Povprašali so jih o tem in izvedeli, daje črpalka še vedno pri njih in da iščejo primeren prostor za njeno hrambo. S solčavskimi gasilci so se dogovorili, dajo le-ti vrnejo, za kar so se jim ob dnevu gasilca zahvalili in jim vzameno podarili pogodbo, kije bila podpisana ob nakupu. Benjamin Kanjir DRUŠTVO MOZIRJE Gasilci praznovali svoj dan Okoli 200 let staro ročno črpalko za gašenje požarov ponovno hranijo V Mozirju (foto Benjamin Kanjir) ODLAGALIŠČE PODHOM Odgovora o podaljšanju veljavnosti dovoljenja še ni V zavezi z dopisom, ki so ga od Agencije RS za okolje in prostor (Arso) prejeli na gornjegrajski Komunali, so v začetku tega meseca oblikovali in poslali odgovor. V njem so zapisali, da se zgornjesav-injske občine, ki so sedaj vezane na odlagališče Podhom, pospešeno pripravljajo na prehod na Regijski center za ravnanje z odpadki Bukovžlak. »Na vseh občinskih svetih so v letu 2009 sprejemali nove odloke o ravnanju s komunalnimi odpadki, tik pred vrati pa je tudi razpis za (novega) izvajalca zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,« so zapisali v pismu. »Kervsi postopki še niso zaključeni, kot bi si želeli, in ker na našem odlagališču še razpolagamo z nekaj odlagalnega prostora, smo agencijo ponovno prosili za po- daljšanje veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za Odlagališče nenevarnih odpadkov Bočna -Podhom,« je povedal direktor JP Komunala Gornji Grad Zdenko Pur-nat. Odgovora še niso prejeli. In kakšna bo nadaljnja dejavnost na lokaciji sedanjega odlagališča Podhom? Tukaj naj bi bila prekladal-na postaja, kar pomeni pretovarjanje odpadkov, zbranih z vozili za zbi- ranje odpadkov, v večje zabojnike, da bo prevoz v Celje racionalnejši in cenejši. Na lokaciji sedanjega odlagališča v Podhomu naj bi bil tudi zbirni center za ločeno pobrane frakcije odpadkov. Obe načrtovani dejavnosti sta odvisni od razpisa, ki ga bo objavil izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov. Kdaj bo to, še ni znano. Marija Lebar DRŽAVNO SREČANJE SENIORJEV PESNIKOV IN PISATEUEV V JUVANJU Kako pisati: v slengu, dialektu ali knjižnem jeziku? Srečanja se je udeležila tudi Zgornjesavinjčanka Marija Rihter iz Deve (desno) (foto: Marija Šukalo) V Juvanju je drugi novembrski vikend potekalo državno srečanje seniorskih pesnikov in pisateljev, ki gaje pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ob pomoči mozirske izpostave. Sklepnega dela literarnega natečaja revije Mentor, kjer je sodelovalo 155 slovenskih avtorjev, seje udeležilo 18 piscev iz šestih regij Slovenije. S celjsko-koroške-ga območja je bila med drugimi izbrana tudi Zgornjesavinjčanka Marija Rihter iz Deve. Rihterjeva je prepričala s svojo poezijo, kije po besedah mentorice državnega srečanja Ivane Slamič presenetljivo opisuje sedanjost in optimizem, ne pa preteklost in spomine, kot je to v navadi starejši generaciji piscev. Dvodnevno srečanje so ljubitelji pisane besede pričeli z ogledom znamenitosti ljubenske občine. V popoldanski delavnici pod naslovom Od želje do zapisa, od zapisa do pesmi in proze so razpravljali o središčni temi - jeziku. Podlaga za pogovor so bila izbrana dela sodelujočih avtorjev. Sklepni del prvega dne druženja ustvarjalcev je bil namenjen literarno-glasbenemu večeru, v katerem se je predstavil osrednji gost, pisatelj Gregor Rozman. Svoj kamenček v mozaik bogatega večera pod naslovom Režem rezine, tanke rezine svoje osebnosti so dodali tudi nekateri drugi avtorji in učenci nazorske glasbene šole s kulturnim programom. Druženje so udeleženci končali ob razmišljanju Kako se znajti v svetu ženskih hlač in moških kril. Nekaj skrivnosti o tem sta v zanimivem pogovoru razkrila pisatelj Rozman in moderatorka programa Danica Breskvar. Zaključni del druženja v sobotnem dopoldnevu je bil ponovno namenjen učenju o tem, kako pisati: v dialektu, slengu ali v knjižnem jeziku. Pri tem so prišli do zanimivih odkritij, da je za ohranjanje slovenske pisane besede tako za bralce kot ustvarjalce pomembno vse. Tudi teme, katerih se lotevajo, niso nič drugačne od tem mladih pesnikov in pisateljev, le da je med seniorji opaziti več spominske literature. Opisujejo pa tudi šege in običaje, ki jih danes ne poznamo več, a so tudi pri njih v ospredju odnosi moški -ženska, starši - otroci in razčiščevanje le-teh. Marija Šukalo KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Izobraževanje mladih kmetovalcev za poklicno kvalifikacijo V dneh od 2. do 6. novembra je mozirska izpostava Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pripravila izobraževanje za mlade kmetovalce. Spoznali so se z vsebinami, ki so po katalogu znanj potrebne za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) živinor-ejec/živinorejka. Izobraževanja se je udeležilo 30 slušateljev. Tečaj, ki so ga na mozirski izpostavi organizirali prvič, je obsegal 42 ur teorije in osem ur na temo priprave seminarske naloge. Te bodo udeleženci pripravili do 8. decembra, ko bodo naloge tudi zagovarjali. Po uspešno končanem izobraževanju dobijo kandidati potrdilo, kije eno najpomembnejših potrdil v zbirni mapi. Zbirno mapo (portfolio), v katero zlagajo različna dokazila, kandidati pripravljajo s pomočjo kmetijske svetovalne službe. Z dokazili o udeležbi na različnih usposabljanjih, tekmovanjih, ocenjevanjih Delovni čas: 800 - 19°°. sobota: 8“ -12°° Dobrodošli o Zlatarstvu Kožici Poleg modnega nakita lahko pri nas po ugodnih cenah izberete čudovite ženske, moške in otroške ure, Udeleženci na tečaju za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (foto: Marija Lebar) dokazujejo svojo usposobljenost. Mape pregleda komisija na KGZS in iz priloženega gradiva oceni, ali kandidat obvlada znanja z določenega področja. Če komisija meni, da priložena dokazila ne zadoščajo, ga lahko pokliče še na zagovor. »Večina udeležencev tokratnega izobraževanja mora imeti NPK, ker so se prijavili za sredstva na javnem razpisu za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Eden razpisnih pogojev zahteva od prijavitelja kmetijsko ali njej sorodno izobrazbo. Če mladi prevzemnik kmetije te izobrazbe pri prijavi na razpis nima, jo mora pridobiti v 36 mesecih. Za takšne kandidate je bil organiziran tokratni tečaj. Nekaj je bilo slušateljev, ki za razpis niso kandidirali, to še nameravajo, nekaj tudi takih, ki so se izobraževanja udeležili, ker jih omenjene vsebine zanimajo,« pravi Štefka Goltnik iz mozirske izpostave KGZS. Marija Lebar Kultura, Čestitke, Oglasi j VEČER SLOVENSKE BESEDE NA OŠ REČICA OB SAVINJI Ciril Zlobec »Ljubezen, ki je vse življenje.« Tokrat seje povabilu Kulturno-umetniškega društva Utrip odzval Ciril Zlobec in obogatil paleto gostujočih na Večeru slovenske besede (foto: Ciril M. Sem) Novembrski večer z besednim umetnikom Cirilom Zlobcem je vodila Breda Bider. Bil je poln iskrive šaljivosti, modrosti, ki jo lahko prinesejo le zrela 80. leta, ter pesmi, s katerimi je povedal vse, karje občinstvo želelo slišati. »Tukaj sem, vaš sem ta večer,« se je kar malce nejeveren zahvalil, kerje bilo pred njim toliko ljubiteljev pesniške besede. »Kdo sem? Zakonski mož svoje žene.« S tem stavkom je izpovedal resnico svojega življenja. Veronika je njegova življenjska sopotnica od izida prve pesniške zbirke. Iz njunega odnosa je zrasla pesem, katere srčika je »slast ljubezni«. Pesem z naslovom Ne primerjaj se je v Italiji uvrstila med najlepše ljubezenske pesmi vseh časov. »Kaj vidi zaljubljen fant vdekletu? Najprej ideal, Potem zdvomi. Brez tega ne bi nikoli začutil prave ljubezni.« Skoraj brez prekinitve je vrela iz pesnika beseda, »ki meje zasužnjila, obnorela«, kije njegov poklic in zaradi katere je 1941. leta tvegal izključitev iz šole, kerje pesnil v prepovedani slovenščini. Nato je misel navezal na poosamosvojitveni čas in padanje mej v Evropi. »Že od jamskega človeka naprej se razglaša svoboda. Danes je to svobodno tržišče, trg delovne sile, kroženje idej... Same svobode. V novem kapitalizmu obstajajo le tisti, ki plemenitijo denar, in tisti, ki le gledajo.« Na vprašanje moderatorke, kako je s poezijo v času, seje iz pesnika usul nov plaz čustev in misli, kdaj očarljivo kljubovalnih kot Kras, drugič šaljivo resnobnih, celo boleče trpkih in spet družbeno angažiranih. »Kot otrok sem želel, da se Krasa čim prej otresem zaradi revščine. Dom je rojstvo, ko si z materinim mlekom vsrkaval vse, kar je človeškega. Šele odrasli začuti to akumulirano bogastvo. Matije bila noro pridna. Jaz pa len otrok. S petimi leti sem postal pastir. Ko so se najpridnejši že vračali, sem jaz gnal na pašo s knjigo v roki. Boril sem se s to hibo do 13. leta, ko sem napisal svojo prvo pesem. Potem sem pisal, pisal..,« S prijatelji so leta 1953 izdali pesniško zbirko Pesmi štirih. Kovič, Menart, Pavček in Zlobec so z njo postali slavni. Čeprav so ustvarjalno šli vsak na svojo stran, so ostali »ubrano razposajeni kvartet« prijateljev, ker so bili od »začetka prepričani, da nismo enaki, a se nismo spodjedali«. Eno zbirko ima Ciril Zlobec še v rokopisu. Zdaj piše spomine. Njegove pa so že številne nacionalne in mednarodne nagrade in priznanja za več kot sto knjig poezije, proze, esejistike in prevodov. Andreja Gumzej Andreji za 30. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje! Sr- 1 Vsi tvoji HM ZNANJE ZA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Zn kakovostno predelavo domačega sadja Kmetijska svetovalna služba Mozirje in društvo LAS Zgornje Savinjske doline sta v sodelovanju s Sadjarskim društvom Franc Praprotnik iz Mozirja v torek, 3. novembra, pripravili izobraževanje o predelavi sadja. Odziv zainteresiranih je bil nepričakovan, saj je na dogodek prišlo več kot petdeset udeležencev. V prvem delu sta predavatelja Tadeja Vodovnik Plevnik in dr. Andrej Podjavoršek predstavila tehnologijo predelave sadja. Poudarek je bil na sami pripravi pred predelavo, to je na izbiri kakovostnega sadja, na potrebni higieni in na ustreznih postopkih. Seznanili so se z načini toplotne obdelave svežega jabolčnega soka, z ustrezno embalažo in možnostmi trženja. Spregovorili so tudi o jabolčnem kisu, največ časa pa so namenili pridelavi tolkca. Udeleženci so s seboj prinesli 13 vzorcev tolkca, od tega le dva letošnja, ostali so bili pridelani lani. Sledila je pokušnja prinešenih vzorcev, ti so bili brez oznak, tako da pridelovalec ni bil znan. Pri vsakem vzorcu je sledila ocena strokovnjaka in izmenjava mnenj prisotnih. Na pobudo in v sodelovanju z mozirskim sadjarskim društvom bodo v marcu 2010 organizirali ocenjevanje tolkca. Na ta način želijo dvigniti kakovost te doma pridelane pijače, ki odlično sodi k ostali kulinarični ponudbi, značilni za našo dolino, kot je zgornjesavin-jski želodec. Marija Lebar Dvojčicama Ani in Tjaši Pečovnik z Vranskega za 6. rojstni dan čestitajo vsi, ki ju imajo radi simEr Vc^/còto- trk-HLOL LH. VfLOjtcL na ivcfa. MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI OPLESKI Z L AŽURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) BELJENJE FASAD POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV IZPOSOJA DELOVNIH ODROV VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI iù^Speh d.o.o Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad TU.:OS 838 11 33 STascrOS 838 11 84 GSM: 041 46S 744 E-mail: speh.toni@siol.net. vwww.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! GARANCIJA 5 LET! TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. RINEK IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 GSM: 041/642-643 E-mail: termo.sgd@email.si Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili. Pjotr A. Pavlenko www.termosgd.com TEKMO SGD. Dekliška skupina iz Poljske prevzela poslušalce Na Martinovo kulturno pot po Evropi so se po- C“~_ ; Jf dole članice skupine Semibrevis iz Poljske in se *" Jj i podjmaccsnovo-streho.si • pri najemu zagotavljamo popolno zasebnost • razvajanje, rehabilitacija, regeneracija •podarite izbrani osebi DARILNI BON pod ZEKOLLI ZIDARSTVO & FASADERSTVO Zidarstvo Shefki Zckolli s.p., Spodnja Rečica 28, Rečica ob Savinji GSM: 041/693-362 NIZKA IN VISOKA GRADNJA - polaganje tlakovcev Celje - skladišče D-Per -7/2009 5000023791,48 sob.: od 8.00 do 12.00 COBISS s MESARSKI STROJI IN PRIBOR Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire,vakumirni stroji, vrečke za vakumiranje, mešalci, ročne in hidravlične polnilke, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material. Telefon: 710-23-30 www.vija.si lHHS Eskimo S3 KVULDA Kristali Monterò 3 ’•TrzJlvr.tJi* SP Winter Response Sava SP Winter Sport 3D UltraCrip 7+ urejanje okolice... UltraCrip Performance 2 VULKANI2ERSTV0 IN AVT00PTIKA NOVAK Damjan Novak s.p., Okonina 1,3333 Ljubno ob Savinji Tel., 03/838-10-70, faks: 03/838-10-71, GSM: 041/783-661