Uradni spisi. (Piše V. Bnruik.) (Dalje.) K 1. Kako mora šolska matrika urejena biti, razvidno je v §. 1. dež. šol. postave z 8. oktobra 1870.1. Nepostavno in nepregledno je spisovati za šolo ugodne otroke vsakega leta skupaj, terauč vsi za šolo ugodni otroci vasi A zapisati se raorajo n. pr. pod h. št. 1., bodisi, da je otrok star 6 ali 14 let, bodisi, da je v kakem drugem šolskem okraji rojen, a biva v omenjenej vasi pod h. št. 1. Ker se morajo vsako leto vsi otroci od 8 let v matriko spisovati, zna se, da to prizadene obilo dela. Ta posel si učitelj lehko olehča s tem, da si napravi matriko za šest let skupaj. Iz krstnih bukev naj se pod vsako številko dotične vasi zaznamovajo vsi otroci v šestih letih rojeni. Za število teh otrok naj se pri prvem spisovanji matrike pusti pri vsaki številki toliko prostorov, kolikor je bilo otrok v šestih letih na dotični številki rojenih. Vsako leto se potem pripišejo zraven v matriko le tisti otroci, ki postanejo za šolo ugodni. Zaradi večjega pregleda, kateri posebno delo olajšuje nadzorniku in učitelju, naj se zapišejo vasi s hišnimi številkami v abecednem redu in napravi naj se na drugi in tretji strani kazalo, ki znači, na kateri strani se more vsaka številka dotične vasi poiskati. Da se otroci ponavljavne šole, šolo neobiskajoči in drugod -všolani natančno razvidijo, naj se napravijo pri nop6mnji'' na vsaki strani še tri rubrike, v katere naj se se svinčnikom zaznamnja, je li vpisani v ponavljavni šoli, ali ne hodi v šolo, ali je drugod všolan. Na vsakem listi naj se zaznamki zdolej v dotičnih rubrikah sumirajo. V začetku vsacega šolskega leta se nekateri teh zaznamkov izpremene, ter zopet na novo urede. Med šolskim letom naj se v teh rubrikah nič ne izpremeni, ker bi se moral s tem tudi skupni pregled vedno popravljati, kateri kaže za šolo ugodne in šolske otroke v začetku šolskega leta. Pri skupnem pregledu naj se tudi načrtajo še tri rubrike za otroke ponavljavne šole, za te, ki ne hodijo v šolo, in za te, ki so drugod všolani. Za izpremembo med šolskim letom naj se rabi rubrika nop6mnja" in matriki priložena pola se sledečim obrazcem: *) Gosp. c. kr. deželni predsednik pravi, da odgovori na interpelacijo, ko si izprosi vodila (instrukcije) od slavnega ministerstva. Izprememba vkupnept pregleria mej solskirn letom 188 • Število šolskih otrok v razrednici in v šolskera zapisniku mora se z matriko popolnoina strinjati. K 3. 0 zapisniku šolske in lokalne učiteljske knjižnice, gratis-knjig in knjig izposojenih iz šolske knjižnice govori v obče ministerijalni ukaz od 15. dec. 1871. 1. Zapisnik šolske knjižnice naj ima rubrike sledečega zadržaja: 1. Tekoča štev. 2. Razred in znamenje. 3. Pisatelj. 4. Naslov knjigi. 5. Vrednost knjige. 6. Podpis (namreč učitelja, kateri je knjigo za vzprejem v knjižnico kot postavno spoznal). 7. Opomnja. V tega naj se vpisujejo knjige po vrsti, kakor se vzprejmejo v knjižnico. Kako naj se knjige v knjižnici urede? Nekateri imajo zložene knjige v knjižnici v vrsti, kakor jim pridejo v roke, drugi zopet po predmetih, n. pr. da so vse zgodovinske knjige skupaj, zraven teh morebiti vse povestue itd. Ni eno, ni drugo bi ne bilo napačno; željena knjiga se se zapisnikom lehko poišče, ako se je knjižnica tudi uže namuožila na veliko število knjig. Toda ta uredba nij kaj praktična; tudi žali oko, ako stoje knjige razne velikosti druga poleg druge. Vse to napravi na interesenta jako slab vtis. Zaradi tega naj se vlože vse knjige druga poleg druge po velikosti od največje do najmanjše, ter se postavijo, ako je knjižnica velika, v omari v primerne predele, ako pa obsega majhno število knjig, na en prostor. V slednjem slučaji vtakne se, oziroma na velikost knjig med nje na razne kraje vee gladkih desk, recimo pet ali šest, katere naj sežejo do vrha predela, v katerem je knjižnica spravljena. Te deske naj bodo enkrat ali dvakrat tako široke kakor knjige, po tem, ali so namenjene za eno ali dve vrsti knjig. Ako obsega en predel dve vrsti knjig (to bi bilo, ako bi že v omari prostora zmanjkovalo za eno vrsto), naj bodo knjige prednje vrste nekoliko krajše od onih zadnje. Na ta način so tedaj knjige razdeljene v več predelov. Kadar se vzprejme kaka nova knjiga v knjižnico, uvrsti se v predel med knjige njene velikosti, toda kot zadnja. Knjige prvega predela se zaznamovajo na hrbtu in znotraj na stranici se črko Ba", drugega z nbK, tretjega se ,,c" itd., zraven tega pa tudi še po vrsti se številkami, s tekočo številko zapisnika in se znamko razreda, v katerega spadajo. Knjižničarji uvrstili so namreč knjige po njih znanstvenem zadržaji v devet razredov. Obsega pa razred: 1) Veroznanstvo. 2) Jezikov nauk, namreč: slovnice, slovarje, nazorni nauk, berila šolska, stilistiko. 3) Zgodovino: A. cerkveno, B. svetovno in slovstveno zgodovino; C. pripomočna učila: zemljepisje, statistiko, kronologijo, arheologijo. 4) Modroslovje: A. teoretično: logiko, psihologijo, metafiziko, estetiko; B. praktično: pedagogiko, etiko, postave. 5) Prirodoznanstvo: A. fiziko (kemijo, dinimiko, mehaniko, optiko); B. prirodopisje: geologijo, mineralogijo, botaniko, živalstvo; C. poljedelstvo, živinorejo, obdelovanje zelišč, gozdarstvo, sadjerejo. 6) Matematiko: aritraetiko, algebro, geometrijo, trigonometrijo. 7) Umeteljnosti: poetiko, deklamatoriko, retoriko, mirniko, risarstvo, arhitekturo, kaligrafijo, grafiko. 8) Medicino: anatomijo, fiziologijo, patologijo, dietiko, makrobiotiko. 9) Beletristiko: životopisje, spise različnega zadržaja, časopisje. Ti razredi napišejo se na poseben list, kateri se potem prilepi na omarina vrata, da se potem lehko bitro zve, kakega zapopadka je ta ali ona knjiga, in da ni treba v zapisnik pogledati. Po večjih knjižnicab imajo tudi za te razrede posebne zapisnike, kakor tudi take, v katerih se nahajnjo pisatelji knjižničnih bukev v alfabetičnem redu. Ako tedaj zahteva kdo kako knjigo tega ali druzcga pisatelja, pogleda se kar v omenjeni zapisnik. Malim knjižnicam pa, kakor so šolske, takih zapisnikov treba nij. Katere knjige se smejo v šolsko knjižnico vzprejeti, določuje postava. V lokalno učiteljsko knjižnico vzprejemajo se lehko vse one knjige, katere so za okrajno učiteljsko bukvarnico pripuščene. (Dalje pride.) Ime V dan in meseca Prihod ali odhod v V zacetku leta H. St. Stran matrike jih je bilo Stev v vsakdanji soil deckov J deklic i 1 o o t i v ponavljavni vkup || deckov | deklic o k soli vkup ki ne hodijo v solo drugod vsolanih