PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIV. Št. 298 (7191)
TRST, petek, 27. deeemfara 1968
TRIJE AMERIŠKI VESOLJCI SO USPEŠNO PRESTALI PREIZKUŠNJO
Po uspelem poletu okrog Lune se ladja Apollo 8» vrača; in bo danes ob 16.55 pristala v bližini Havajskih otokov
Vesoljska ladja je desetkrat obletela Luno in ves čas ni imela posebnih težav - Vesoljci so sporočili, da je Luna meprijazna in negostoljubna» - Izjave vnuka Julesa Verneja - Trije vesoljci povabljeni v Rim
V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ
HOUSTON, 26. — Trije ameriški vesoljci Frank Borman, James Lovell in William Anders se s svojo vesoljsko ladjo »Apollo 8» vračajo proti Zemlji, potem ko so desetkrat obleteli Luno. Pristanek na Zemlji je predviden za jutri ob 10 55 (16.55 po srednjeevropskem času) na Tihem oceanujug ozahod-no od Havajskih otokov. Vsi trije vesoljci se dobro počutijo.
Ob 19.45 po srednjeevropskem
Času je bila ladja «Apollo 8» oddaljena 186.403 kilometrov od Zemlje in je letela s hitrostjo 6539 kilometrov na uro. Vesoljci so večkrat govorili z vesoljskim centrom v Houstonu.
NASA je javila, da bodo trije Vesoljci ostali skoraj dvajset ur na letalonosilki «Yorktown», preden se bodo vrnili v ZDA. Z ladje jih bodo pripeljali v letalsko oporišče Hockham na Havajskih otokih, od koder bodo takoj odpotovali z letalom v Houston v Teksasu, kamor bodo prispeli v nedeljo ob 10. uri po srednjeevropskem času.
Na podlagi dosedanjih ugotovitev poteka povratek vesoljske ladje na
stotine posnetkov Lunine površine na polobli, obrnjeni proti Zemlji in na nevidni strani.
Posadka ni do sedaj naletela na velike težave. V začetku poleta sta se najprej Borman, zatem pa An-d počutila slabo, zatem je za i ;i'i sledila nespečnost, zaradi če...; so morali zaužiti uspavalna sredstva, da so lahko počivali. V noči od torka na sredo se je na nekaterih okencih nabrala plast ledu, zaradi česar je bilo opazovanje otežkočeno.
Zvedelo se je, da bo satelit za komunikacije «Intelsat 3» oddajal jutri po televiziji pristanek kabine na morju.
Po dvajsetih urah kroženja okoli Lune so bili trije vesoljci zelo iz-
mučeni in v nekem trenutku so včeraj zaspali vsj trije. Tako je kabina nadaljevala 45 minut pot proti Zemlji brez vsakega nadzorstva na krovu.
Kakor običajno so iz centra v Houstonu prebrali vesoljcem pregled glavnih svetovnih dogodkov.
Trije vesoljci so med svojim povratkom na Zemljo leteli nekaj kilometrov daleč od ene najbolj zanimivih točk v vesolju, kjer se težnost Zemlje, Lune in Sonca med seboj Izenačujejo, in zdi se, da tu plavajo milijoni telesc kozmičnega prahu. Trije vesoljci na niso mogli videti nobenega sledu o tej snovi in zato niso mogli potrditi ene najnovejših astronomskih teorij v zadnjih dvesto letih. Točka, blizu katere so leteli se imenuje ((številka eden« in je eno od petih področij, k) jih astronom) imenujejo «točke plavanja«. Tu se namreč težnost Lune, Zemlje in Sonca izenačuje in med seboj odbija.
ki pride v to področje, plava m i postavitev komunikacijskih sateli-
je kakor obešen v vesolju.
Francoski astronom iz 18. stoletja La Grange je bil mnenja, da so te točke neke vrste «vreče za odpadke« v vesolju. Domneval je, da se tu zbirajo drobci kozmičnih snovi in ostanejo v tem prostoru, dokler se na kak način ne spremeni privlačna sila, ki deluje nanje. Mnogi moderni astronomi so skušali preveriti to teorijo, številni znanstveniki pa spravljajo to teorijo v dvom.
Pred tremi leti bi morali vesoljci, ki so odleteli v vesolje s kabinama ((Gemini 11» in ((Gemipi 12», preveriti to teorijo, toda ker nekateri aparati niso delovali, jim to ni uspelo.
Nekateri znanstveniki polagajo veliko važnost v preverjenje te teorije, ker menijo, da bi mogli v prihodnjih letih postaviti vesoljsko opazovalnico v točko ((številka dve«, ki ie za nevidno stran Lune. Druge
ki i. podi
obne točke bi bile primerne za
tov. Dve teh točk sta oddaljeni kakih sto kilometrov od vidne strani Lune.
Ob 22.30 po srednjeevropskem času se je ladja «Apollo 8» približala Zemlji s hitrostjo 6730 kilometrov na uro in je preletela polovico poti od Lune do Zemlje. Od Zemlje je bila oddaljena 178.607 kilometrov.
Zadnja televizijska oddaja z ladje se je začela ob 21.51 po srednje-'zali uspele slike Zemlje, katere za-zali uspeleslike Zemlje, katere zahodna polobla je bila deloma pokrita z oblaki, na skrajnem jugu Južne Amerike pa je divjala nevihta.
Oddaja je trajala samo nekaj minut Borman je komentiral slike in rekel, da vidi nekatere dele Latinske Amerike obdane s soncem in da se tam kopičijo oblaki. Na slikah so se zatem videli Antilski otoki in del južnega področja ZDA. Borman je izjavil, da vidijo Zem-
ljo še majhno in je dodal, da se bodo vsi trije po dolgem potovanju z veseljem vrnili na Zemljo.
čeprav se vesoljski polet bliža koncu, niso premagane še vse težave, kj jih ne gre podcenjevati.
Zvezni svet in svet narodov odobrila ustavne spremembe
Razprava o kmetijstvu v zveznem in gospodarskem svetu
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Zvezni svet in svet narodov zvezne skupščine sta na današnji skupni seji soglasno sprejela sklep o proglasitvi ustavnih sprememb, ki so jih po več mesecih dela ustavne komisije in razprave v posameznih svetih soglasno sprejeli vsi sveti zvezne skupščine razen gospodarskega sveta, ki je bil proti predloženemu besedilu ustavne spremembe štev. 9. Gospodarski svet je namreč zah
trv*-. • ve rnnenle 0 predpisih s področja
Kabino delovnih odnosov in zveznega pro-	, .	. -	, ,__
računa	temveč da o tem tud' ma' kl sta sodelovala pri demon-
r^,u?a’	,aa,	tua- straniiah. odoove služba. Na sestali-
Zahteva po novi mirovni vladi v Sajgona ki naj nadomesti «kIiko Thieu-Ky-Huong»
Francoski zunanji minister Debre se je sestal z voditeljem delega-eije FNO Kiemom - Kršitev božičnega premirja v Vietnamu -«Sovjetska-ja Rossia» o britanskem «skrivnem sode!ovanju» v vietnamski vojni
PARIZ, 26. — Okrog pariške konference za Vietnam se je razvila danes živahna diplomatska dejavnost: v središču pozornosti so bili obisk načelnika delegacije FNO Kiema pri francoskemu zunanjemu ministru Debreju, skupno poročilo FNO in Severnega Vietnama o pogajanjih, tiskovna konferenca predstavnika FNO Tran Hol Nama in izjava načelriika sajgonske delegacije Pham Dang Lama.
Sestanek med načelnikom delegacije FNO Tran Buu Kie-
mom, ki je tudi neke vrste zunanji minister fronte, in Debre-jem, je trajal kake pol ure. Kiema je spremljala podnačelnica delegacije gospa Nguyen Thi Binh. Ko je odhajal iz «Quai d’Or-saya» je Kiem dejal, da je razgovor potekel v prijateljskem vzdušju in da so govorili o prijateljskih odnosih med Francijo in Južnim Vietnamom. Kiem je tudi povedal, da je francoski zunanji minister izrazil upanje, da bi čim prej prišlo do odprtja konference in do miru v Vietnamu.
V francoskih krogih so povedali, da je Kiem izrazil Debreju hvaležnost voditeljev fronte generalu de Gaullu zaradi razumevanja, ki ga je francoski predsednik pokazal v zvezi z vietnamskim problemom. Debre je baje tudi zagotovil sodelovanje Francije pri obnavljanju Vietnama po koncu vojne.
Pred palačo francoskega zunanjega ministrstva se je Kiem pomenil s časnikarji tudi o včerajš: njem srečanju med predstavniki fronte in ZDA, do katerega je prišlo v Južnem Vietnamu v bližini
kamboške meje in na katerem naj bi po ameriških pričakovanjih osvobodili tri ujete ameriške vojake. Ko so ga časnikarji vprašali, zakaj ni prišlo ob tej priliki do osvoboditve, je Kiem pojasnil, da je bil sklep v tej zvezi že sprejet, da pa se je treba še pomeniti o nekaterih formalnostih glede poteka osvoboditve.
V	zvezi z mirovno konferenco je Kiem dejal, da ni njen začetek odvisen od FNO, ki je že dokazala svojo dobro voljo in potrpežljivost s tem, da je poslala delegacijo v Pariz, pač oa od «druge strani». Dodal je še, da bodo o tem problemu izdali skupen proglas fronte in Severnega Vietnama, ki so ga dejansko objavili samo nekaj minut pozneje.
V	skupnem proglasu je v bistvu rečeno, da ne bodo mogla pogajanja imeti usoeh, dokler bo v Saj-gonu vladal sedanji režim. «Dokler bodo ZDA vzdrževale na oblasti kliko agentov Thieuja, Kyja in Huonga, lutkovno, totalitarno, voj-nohujskaško in gnilo upravo, ki skuša sabotirati pariško konferenco za Vietnam — je rečeno v skup-
.............
v KARAČIJU VRH IHAN-TURČIJA-PAKISTAN
V Rawalpindiju protivladne demonstracije študentov
Znatno posojilo LR Kitajske Pakistanu
KARAČI 26. — Iranski šah, padlo tudi nekaj strelov in so bile - ■ - —	tri osebe ranjene. Danes so po me-
stu krožile oborožene policijske patrulje. Protivladne demonstracije so bile včeraj tudi v Peshavvaru kjer je policija streljala v zrak, da je demonstrante razgnala.
V Islambadu (novi pakistanski prestolnici) so podpisali pogodbo
predsednik Pakistana Ajub Kan ter turški ministrski predsednik Sulejman Demirel so včeraj v Karačiju pričeli razgovore o mednarodnih vprašanjih in o gospodarskem razvoju svojih dežel, ki so združene v organizacijo z imenom ((Regionalno sodelovanje za razvoj«, po-	„.. . .
leg tega pa so včlanjene v orga-.o posojilu, ki ga je LR Kitajska nizaciji «Cento». Državniki so raz-] dala Pakistanu; gre^za 200 mill-
pravljali o Vietnamu, Srednjem vzhodu, Cipru o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o odnosih med Indijo in Pakistanom. Govorili so tudi o bodoči politični ureditvi v Perzijskem zalivu ter o odnosih med Pakistanom in Afganistanom, ki niso posebno dobri, šah in turški ministrski predsednik bosta odpotovala jutri iz Karačija. Jutri bodo tudi objavili skupno poročilo.
Iz Ravvalpindija pa poročajo, da je splošna stavka, ki jo je objavila študentovski akcijski odbor v podporo študentovskih zahtev in zlasti za izpustitev oseb, ki so bile v zadnjih tednih aretirane, včeraj do poznega popoldneva popolnoma paralizirala življenje v Rawalpin-diju. Tri ure in pol so študentje v sprevodu korakali po mestu ter vzklikali proti vladi. Obenem so z vzkliki izražali svoje simpatije do Butta, bivšega zunanjega ministra, ki je bil pred kratkim aretiran.
jonov rupij (okrog 25 milijard lir po uradni zamenjavi). Pogodbo, sta podpisala kitajski minister za zunanjo trgovino Lin Ha; Yun in ravnatelj pakistanskega urada za gp spodarske posle I. A. Khan.
V Indiji jc zgorelo 28 otrok in žena
«Poleg znatnih kreditov — piše sovjetski list — ki jih sajgonski režim dobiva od angleške vlade (600 tisoč funtov šteriingov v letu 1968), dobavljajo številna angleška podjetja ameriškim enotam v Vietnamu vse vrste orožja in vojaške opreme.* «Ceprav »tommies* ne sodelujejo direktno v bojnih akcijah piše dalje «Sovjeissaja Rossia* umira na tisoče Vietnamcev od bomb in nabojev, ki jih izdelujejo britanske tovarne.* List piše tudi, da sta angleška znanstvenika Clark in Robinson pred kratkim dokazala, da sodeluje Velika Britanija pri »nečloveški bakteriološki vojni, ki jo vodijo ZDA proti vietnamskemu judstvu*. ter da «Royal Air Force* pomaga ameriškim in južnoviet-namskim enotam.
Po-
___________ _______ sledica tega je, da vsak predmet,
Zemljo v popolnem redu. Dobila je j ||l,lllll,la,l,lll,la,,lll,ir,lllllallllllllllval,l,,lll,milllllalll1IIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllfllaallllllllBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|Vlailllllllllllllllll,l|,l,,,i,|,i,iii,lg,,,llllllll,,,l|,a,,aia,|,llllllallllalllllltllllalalllllllllllailllllll>
pravo smer proti 44,3 km široke- |
TnSfS.	SKUPEN PROGLAS HANOJA IN FNO
na določenem mestu na Tihem o-ceanu. Za danes ob 13.09 je bil predviden majhen popravek smeri, toda to ni bilo potrebno, ker ladja leti po pravi smeri. Majhen popravek smeri bodo morda izvedli jutri nekaj pred pristankom ladje. V središču v Houstonu so prepričam, da se bo ladja brez težav vrnila na Zemljo. Glavna skrb je sedaj vreme na področju, ki je določeno za pristanek. Zadnja poročila govorijo o možnosti slabega vremena na tem področju, toda ne tako slabega, da bi lahko vzbujalo veliko skrb.
Vesoljska ladja «Apollo 8» je o-stala 44 ur in 9 minut pod vplivom Lunine težnosti Od Lune se je začela oddaljevati v sredo ob 7 po srednjeevropskem času, ko je bila na drugi strani Lune. in ni^ mogla biti povezana po radiu z Zemljo.
Poteklo je petnajst minut, preden so na Zemlji dobili, sporočilo, da je motor uspešno začel delovati ter Pognal ladjo izven Luninega območja. S tem se je začel povratek proti Zemlji V sredo, 25. decembra ob 17,39 po srednjeevropskem času je ladja preletela prostor, kjer je težnost Lune enaka težnosti Zemlje. Tedaj je letela s hitrostjo 4823 km na uro in je bila oddaljena 325.087 km od Zemlje ter 62.764 km od Lune. Pozneje se je hitrost nekoliko zmanjšala, a je nato začela znova naraščati, sprot' kakor se je kabina približevala težnosti Zemlje. Včeraj ob 21,51 so vesoljci prvič nekoliko popravili tir kabine.
Povečali so tudi njeno hitrost s tem, da so prižgali štirinajst skupin malih neodvisnih raket. Tedaj se je kabina usmerila proti ozkemu «ne-besnemu oknu*, skoz. katero bo prišla v zemeljsko atmosfero. V to okno mora kabina priti v kotu med petimi in nekaj več kot sedmimi stopinjami v odnosu s horizontom.
Če prispe v ta prostor z manjšim kotom kakor pet stopinj, se lahko odbije na plasteh atmosfere na tir z zelo velikim apogejem, kar bi utegenilo biti usodno. Če pa pnspe do prvih plasti atmosfere z večjim kotom kakor 7,2 stopinje, lahko zač ne padati s preveliko hitrostjo in ne bi mogla prenesti zelo veliko temperature
Najbolj kritična faza je bila, ko so v torek, 24. decembra ob 10,59 po srednjeevropskem času prižgali glavno raketo in usmerili ladjo na tir okoli Lune. Tedaj so morali zmanjšati hitrost, da ne bi kabina padla na Luno. Včeraj pa so morali hitrost pospešiti da se je kabina lahko ločila od Lunine tez Aosti.
Včeraj so vesoljci oddajali po te-leviziji 'slike iz kabine. Na Zemlji je bilo videti vesoljce, kako opravljajo razna dela v kabini;_ zatem so vesoljci pokazali razna živila, s katerimi se hranijo.
Kakor rečeno, so vesoljci desetkrat obleteli I.uno. V tem času so dvakrat poročal' o svojih vtisih, ki so jih dobili o Luni. Poveljnik ladje Borman je izjavil, da je njegov osebni vtis, da je Luna veliko ne-prijazno prostranstvo niča. To ni gostoljuben kraj in ne spodbuja niti k življenju niti k delu. Lovell je dejal, da ob Luni «lahko spoznate, koliko je vredna Zemlja*, ki jo je opisal kot «veliko zelenico v kozmičnem prostranstvu*. Anders je sporočil, da sta ga na Luni pretresla sončni vzhod in zahod. «Ta planet so, po vsem sodeč, vsa stoletja neprestano bombardirali meteoriti. Tako rekoč j:; vsak kvadratni centimeter zadet. Luna je neprijazna, mrakobna in učinkuje neprijetno.*
V nekem trenutku je Ander de jal, da vidi temno področje, ki bi utegnilo biti «tok stare ugasle lave« Lovell pa je v kratru «Pioke-ring« v Morju plodnosti opazil celo «nekakšno žarčenje«. Tega ni podrobneje opisal, vendar je izrazil domnevo, da utegne biti na Luni vendarle nekakšna atmosfera.
Anders pa je dejal, da se mu ne vidna stran Lune sploh ne zdi pri merna za pristanek vesoljcev.
Dalje so vesoljci sporočili na Zemljo, da niso imeli težav pri Plovbi v Luninem območju in da so zlahka določili orientacijske točke. Natančno ,so proučili področje »Morja tišine«, kj so ga že pred Izstrelitvijo »Apolla 8» izbrali kot najprimernejši kraj za pristanek na Luni.
Vsi trije vesoljci so napravili na
nem coročilu — bo zelo težko, da bi se pogajanja začela. Pa tudi če bi se začela, bi ne moglo na njih priti do pozitivnih rezultatov zaradi ovir, ki jih postavlja klika Thieu-Ky-Huong.»
V poročilu se nato poudarja zahteva po takojšnjem odprtju šti-ristranske konference, ki bi se morala začeti že 6. novembra. «Juž-novietnamsko ljudstvo — se nadaljuje proglas — vodi vztrajen boj za strmoglavljenje klike Thieu-Ky-Huong in za ustvaritev mirovne vlade, ki naj bi podpirala razgovore s FNO Južnega Vietnama in štiristransko konferenco z namenom, da najde mirno rešitev za vietnamski problem.*
Po objavi proglasa je bila na vrsti tiskovna konferenca člana delegacije FNO v Parizu Tran Hoi Nama, ki je izjavil: «če bo Saj-gon vztrajal pri ustvarjanju težav, ki onemogočajo odprtje pariške konference, sem prepričan, da bo prebivalstvo Južnega Vietnama strmoglavilo kliko Thieu-Ky-Huong in jo nadomestilo z mirovno vlado, ki se bo hotela udeležiti pogajanj.* Nam je tudi poudaril, da si je FNO, oreden je poslala delegacijo Pariz, zagotovila podporo Zveze narodnih, demokratičnih in mirovnih sil v Vietnamu, ki jo je spomladi ustanovil odvetnik Trin Dinh Tao in ki predstavlja razne politične struje. Na zaključku je Nam še poudaril, da Sajgon noče ne miru in ne pogajanj ter da FNO podpira utemeljene želje južnovietnam-skega ljudstva po novi mirovni vladi.
Zvečer se je oglasil tudi voditelj delegacije Južnega Vietnama Pham Dang Lam, ki je izrazil svojo nejevoljo zaradi današnjega sestanka med Kiemom in Debrejem. Sicer je dejal, da ne misli komentirati sestanka in da mora le francoska vlada določiti, če je bil res potreben, nato pa je dodal, da so napori Kiema, da bi se sestal z Debrejem, del prizadevanja ((komunistov*, da bi zagotovili fronti nekakšen status v zvezi z bodočo konferenco. «Minister Debre bo lahko imel svoje razloge, da je sprejel gospoda Kiema — je dejal Lam — kljub temu pa je francoski zunanji minister na ta način nekako prejudiciral naravo poga janj in samo končno rešitev spora.*
Lam je še dodal, da ostaja stališče Sajgona do FNO nespremenjeno in da ne bo nikoli pristal na to, da bi bila fronta enakopravna z južnovietnamskim režimom.
Kljub 24-urnemu premirju, ki sta ga razglasili poveljstvi ameriških in sajgonskih sil, in tridnevnemu premirju FNO, je prišlo v Južnem Vietnamu do številnih spopadov. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da je prišlo za časa premirja do 133 »incidentov*, ki so terjali na obeh straneh številne žrtve. V Saj-gonu valijo krivdo za kršitev premirja na FNO in Severni Vietnam, radio Hanoj in oddajnik FNO pa sta obdolžila za to Američane in južne Vietnamce. Po poročilu radia Hanoj je ameriško letalstvo v času premirja bombardiralo številna področja Južnega Vietnama in povzročilo številne žrtve med civil-
odloča. Dohodki in izdatki zveznega proračuna po mnenju poslancev gospodarskega sveta neposredno vplivajo na materialni položaj gospodarskih organizacij, ter je zato upravičeno, da gospodarski svet o teh vprašanjih odloča.
Zvezni in guspoaarsKi svet zvezne skupščine sta danes po poročilu zveznega tajnika za gospodarstvo dr. Borivoja Jeliča kritizirala u-krepe, ki jih predlaga zvezni izvršni svet za rešitev vprašanj kmetijstva. Po mnenju mnogih poslancev ukrepi, ki se predlagajo, ne bodo odstranili vseh sedanjih težav. Poslanci so zahtevali večjo razbremenitev kmetijstva, med drugim zmanjšanje davka, dodelitev opreme za razvoj prašičereje in goveda, spremembo nekaterih cen in da se odloži plačanje anuitet.
Predvsem gre za nevarnost, da se : ^val, <ja se z ustavno spremembo kabina premočno segreje, ko se bo | vsa)( svet pooblasti, ne le da potisoč kilometrov na uro. varuje poseben termični ščit, debel pet ali šest centimetrov, ki lahko vzdrži temperaturo 2670 stopinj Celzija. Ta ščit so uspešno preizkušali že pri prvih dveh kabinah «Aipollo», ki sta bili brez posadke.
Kakor rečeno, morajo vesoljci točno zadeti kot, v katerem morajo priti s hitrostjo 40.000 kilometrov na uro v ((hodnik«, širok okoli 40 kilometrov, še vedno je tudi nevarnost, da se padalo ne odpre, in prav tako ni v nevarnosti konec, dokler kabine ne dvignejo iz morja.
Vendar pa ni nobenih znakov, ki bi dopuščali dvom v uspešen zaključek. Pravi povratek na Zemljo se bo začel petnajst minut pred pristankom v višini 121.000 metrov, ko se bo kabina ločila od posebnega dela, v katerem so rakete in drugi aparati. V višini 7300 metrov se bo ločil gornji del kabine in sprostil dve padali s polmerom petih metrov, čez nekaj sekund se bodo odprla druga tri padala s premerom 25 metrov, tako da bo kabina pristala na morju s hitrostjo od 9,5 do 11 metrov na sekundo.
Vnuk velikega francoskega pisatelja Julesa Verneja Jean Jules Verne, ki živi v Toulonu, je nocoj izjavil: «če je kak rokopis mojega deda, ki mi je še posebno pri srcu, je prav rokopis knjige «Ž Zemlje na Luno*. Pred smrtjo mi je Jules Verne rekel: »Skrbno ga hrani, ker vem, da boš videl potovanje ljudi na Luno in boš lahko precenil točnost mojih predvidevanj.*
Vnuk Julesa Verneja, ki je nedavno napisal nadaljevanje romana svojega deda »Mihael Strogov*, je z velikim zanimanjem sledil poletu ladje «Apollo 8».
Sovjetska agencija Tass je danes poročala o poteku vesoljskega poleta in o jutrišnjem predvidenem pristanku kabine «Apollo 8». Zvečer je sovjetska televizija oddajala nekaj registriranih slik, ki jih je oddajala kabina «Apollo 8».
Iz Rima poročajo, da je pred sednik ENIT dr. Pandolfo poslal trem ameriškim vesoljcem brzojavko s čestitkami in jih povabil, naj skupno s svojimi družinami pridejo na počitnice v Italijo, takoj ko jim bo mogoče.
lovnih kolektivov in zastopstev mladinskih organizacij Tetova so odločno obsodili nedavne šovinistične demonstracije, ki so jih pred dnevi organizirali dobro znani sovražni ljudje, katerim je uspelo pridobiti neodgovorne ljudi iz vrst mladih Albancev, člani vseh delovnih kolektivov Tetova so na svojih spontano organiziranih sestankih odločno obsodili demonstrante n zahtevali, da se iz delovnih kolektivov in ustanov odstranijo vsi, ki so sodelovali pri demonstracijah. Člani delovnega kolektiva albanske osnovne šole Linja so soglasno sklenili, da se dvema učiteljj-
stracijah, odpove služba. Na sestanku delovnih kolektivov ostalih šol je bilo sklenjeno, da se preveri zadržanje vseh šolnikov in da s« odpove služba vsem, ki so s svojim ravnanjem dokazali, da niso pri. merni za vzgajanje mladine.
Demonstracije so bile, kot se Je ugotovilo, dobro organizirane. Organizatorji so skušali z demonstranti pridobiti tudi prebivalce albanske narodnosti iz sosednih vasi, kar pa jim ni uspelo. Pokazalo se je, da so albanski kmetje previdni do nekaterih svojih rojakov - meščanov. Preiskava je ugotovila, da so sovražni ljudje albanske narodnosti v Tetovu zlorabljajoč versko nestrpnost ob muslimanskem prazniku bajramu brez _ privolitve krajevnih verskih zastop-j nikov izobesili albanske zastave na
Borivoje Jelič in zvezni tajnik za! mošejah v mestu in v dveh vasen finance Janko Smole v svojem po- j v okolici Tetova in na treh delav-ročilu v zveznem svetu ter pod- nicah v mestu. Z izgovorom, da
predsednik zveznega Izvršnega sveta Kiro Gligorov v gospodarskem svetu so v svojih odgovorih na kritiko poslancev opozorili, da je nemogoče naenkrat rešiti vsa vprašanja kmetijstva, ker gre za do,-goročna vprašanja. Vprašanja kmetijstva so danes posredna vprašanja mednarodnega gospodarskega razvoja In odnosov v mnogih bogatih državah in ne samo v Jugoslaviji.
Na pripomoe poslancev, da se posveča kmetijstvu premalo pozornosti, je Gligorov ugotovil, da se v vsem prejšnjem letu bilo dano kmetijstvu z raznimi dekreti in na drugi način 75 milijard starih dinarjev in da ho ta znesek letos dosegel 106 milijard starih dinarjev ter da bo kmetijstvo z novimi u-krepi, ki jih predlaga zvezni izvršni svet, dobilo še okrog 30 milijard starih dinarjev. Gligorov se je dotaknil posameznih predlogov poslancev, med drugim zahteve, da se prepove uvoz vsega, kar se v Jugoslaviji proizvaja, in je dejal, da bi se, če bi to storili, to prej ali slej maščevalo.
B. B.
MOSKVA, 26. - Agencija Tass javlja, da so izstrelili 262. satelit «Kozmos». Vsi aparati redno delujejo. Satelit je brez posadke.
Splošna obsodba demonstracij v Tetovu
BEOGRAD, 26. — Vsi politični dejavniki, posebno pa še člani de-
OPRAVILA STA GA MLADA PALESTINCA <
se omejuje pravica izobešanja zastav, so zahtevali posredovanje organov javne varnosti. Čeprav so dobili zagotovila, da se organi javne varnosti glede njihove zahteva drže zakonskih predpisov, so leti nadaljevali z ogrožanjem javnega rada in miru in s širjenjem sovražne propagande Pri tem jim je uspelo preslepiti nekatere učence in dijake :n neobveščene meščane, ki so sodelovali pri demonstracijah. Proti sovražnim osebam ter kršilcem javnega reda in miru so organi javne varnosti sprejeli u-strezne in zakonske ukrepe.
Tajništvo CK ZK Makedonije je na današnji seji ugotovilo, da so šovinistični demonstranti naleteli na ogorčeno obsodbo ne samo prebivalstva Tetova, temveč vseh d3-lovnih ljudi iz ostalih krajev Makedonije albanske, turške in makedonske narodnosti.
Atentat na atenskem letališču proti izraelskemu linijskemu letalu
Eden od sedeminpetdesetih potnikov je bil ubit - Krivca aretirana - Ogorčenje v izraelskih krogih
MADRAS, 26. — Po vesteh, ki prihajajo v Madras, Je 28 žena in otrok zgorelo preteklo noč v spopadih med raznimi skupinami kmetov v kraju Kivalur (okrožje Ta- iiim prebivalstvom, njore, država Madras). Do spopadov je prišlo, ko je neki zemljiški lastnik poklical delavce iz drugih krajev za pospravljanje letine,
Domači delavci, ki so bili pravkar v mezdnem gibanju za povečanje plače, so napadli prišlece ter ene-
ga ubili. Tedaj pa so prišleci za-Demonstraclja je potekla brez in-i žgali nekaj koč domačih delavcev, cidentov vse do konca, ko se )e kamor se je bilo zateklo 28 žen« stvar le toliko zapletla, da Je ..in otrok, ki so vsi zgoreli.
Sajgonski dnevnik «Trang_ Den» poroča, da je prišlo na božični večer v mestu do masovne demonstracije, ki jo je vodil neki katoliški duhovnik in na katerem so demonstranti zahtevali premirje in mir v Vietnamu.
Moskovski list «Sovjetskaja Ros-sia» obsoja danes «skrivno sodelovanje* Velike Britanije v vietnam ski vojni, predvsem v obliki do bavljcnja orožja ameriškim enotam.
ATENE, 26. — Na atenskem letališču je prišlo danes zjutraj do hudega atentata proti linijskemu letalu izraelske družbe »El Al«. Mlada Arabca, pripadnika palestinske odporniške organizacije, -sta streljala in metala ročne bombe proti letalu, ki sta ga močno poškodovala En potnik, 50-letni izraelski inženir Shirdan, je bil zadet od strela v glavo ter bil na mestu mrtev. Ranjena je bila tudi «hostess», ki se je pri zapuščanju letala spotaknila ter si poškodovala nogo.
Atentatorja, 19-letnega Maheba Suleimana in 25-letnega Mahmou-da Mohameda, je policija aretirala.
Dvojica se je bila pripeljala malo prej z nekim drugim letalom iz Beiruta. Do prihoda izraelskega (iboednga 707» proga Tel Avlv - Pariz - New York sta posedela v čakalnici, ko pa se je letalo s 57 potniki pripravljalo na odhod, sta stekla proti njemu, povlekla orožje izpod plaščev in začela streljati z brzostrelko ter zmetala šest ročnih bomb Eksplodirale so samo tri: prva je uničila enega od reakcijskih motorjev, druga je povzročila požar, ki so ga gasilci v kratkem pogasili, tretja pa, solzilna bombica, je samo povečala zmedo med potniki Ti so, potem ko so «ho-stess« odprle vratca, kar brez lestev poskakali na tla ter se skušali čim bolj oddaljiti od letala v strahu pred eksplozijo. Enega od potnikov, ki je sedel pri oknu, je krogla iz brzostrelke kot rečeno zadela v glavo, da se je mrtev sesedel na sedež.
Atenska policija je Arabca aretirala nekaj minut po atentatu. Eden od njiju je tik preden je padel v roke policiji iznustil orožje ter razprostrl arabsko zastavo; oba sta nato, ko ju je policija že vlekla »roti polieiiskemu uradu na letališču, razmetala naokrog letake s nodoisom «Front,e za osvoboditev Palestine«, v katerih so bili naka-z--'i nameni orvmGsmiie
znala, da je bil njihov namen uničiti izraelsko letalo ter ubiti vse potnike. Kmalu po atentatu je prišel na letališče sam namestnik ministrskega predsednika in minister za notranje zadeve atenskega režima Stylianos Pattakos, ki je prevzel vodstvo preiskave. Atentatu je iz čakalnic in teras letališča prisostvovalo nad tisoč oseb.
Ljudska fronta za osvoboditev Palestine je pozneje izdala poročilo, v katerem prevzema nase celotno odgovornost za atentat. Istočasno je fronta razdelila časnikarjem slike atentatorjev.
V Tel Avivu in v vsem Izraelu vlada zaradi današnjega atentata veliko ogorčenje in zaskrbljenost nad dejstvom, da so »arabski teroristi razširili svojo dejavnost tudi v tujino«.
Urad izraelskega ministrskega predsednika je objavil poročilo, v katerem obsoja atentat. ((Zločinski napad — je rečeno v poročilu — dokazuje ne samo morilski značaj tistih, Ki so ga zakrivili, ampak tudi pravo naravo tistih, ki stoje za njimi in ki so odgovorni za dejanja nesmiselnega terorizma, kl pomenijo nevarnost ne samo za izraelske letalske linije, ampak za vse ljudi«. Po mnenju opazovalcev je hotel ministrski predsednik Eškol s tako formulacijo namigniti predvsem na egiptovsko in jordansko vlado.
Atentatorja bodo že jutri spravili pred grško sodišče, ki bi utegnilo obsoditi na smrt.
Znatne spremembe v jordanski vladi
mesto so bili imenovani štirje novi ministri, ostali dve ministrstvi pa so začasno podelili ministru za pravosodstvo Daudu in državnemu ministru Fawziju.
Po mnenju opazovalcev si je hotel kralj Husein z današnjimi spremembami zagotoviti proste roke v odnosih s palestinskimi odporniški, mi organizacijami, ki delujejo v Jordaniji in ki naj bi po kraljevem mnenju uživale preveliko neodvisnost.
Jordanski ministrski predsednik pa je zvečer izjavil, da ne bodo spremembe vnesle nobene- menjave v dosedanji »arabski nacionalistični politiki Jordanije«.
Maocetungov 75. rojstni dan
AMAN, 26. — S kraljevim odlokom, ki so ga objavili danes v Amanu, so v Jordaniji odstavili šest vladnih ministrov, in sicer ministra za zveze, za razvoj In rekon-I stm'"(ljo. za gosp Carstvo in turi-j javki pa je kitajsko časopisje pre-'
PEKING, 26. — Maocetung ima 75 let. Rodil se je namreč v kmečki pokrajini Sao San 26. decembra 1893 v družini bogatega kmeta. Kljub splošnemu »oboževanju« njegovega lika pa velja na Kitajskem neka partijska norma, ki prepoveduje vsakršno svečanost ob rojstnih dnevih kateregakoli voditelja. Zaradi tega ni bilo nobene posebne uradne svečanosti. Pekinški radio pa je kljub vsemu našel način, kako se ((predsedniku in velikemu krmarju« oddolžiti. V neki oddaji je namreč hvalil pokrajino šao San, »rojstni kraj našega ljubljenega predsednika, najbolj rdeče sonce naših src«. Hkrati je pekinški radio zelo ostro obsodil bivšega predsednika Liu Sao čija, ker da je ((zapostavljal pokrajino Sao San, zato da bi odtehtal ugled predsednika Maocetunga.«
Pozdravne čestitke sta poslala Maocetungu predsednik Hočiminh in predsednik južnovietnamske FNO Ngu‘?n Huu To. Njuni brzo-
SZ in Kurilski otoki
TOKIO, 26. — Glasnik japonskega zunanjega ministrstva veleposlanik Naraichi Fujiyama je potrdil, da je sovjetski veleposlanik na Japonskem Trojanovski v pogovora z japonskim zunanjim ministrom Aichijem označil vprašanje Kurdskega otočja za zaprto. Prav tako je glasnik potrdil, da je sovjetski veleposlanik opozoril, da bi nadaljnji japonski pritisk v tej smeri lahko poslabšal dobre japonsko-so-vjetske odnose. Opozorila Troja-novskega pa najbrž niso prepričala tokijske vlade, za katero vprašanje Kurilov še nikakor ni rešeno.
Demonstracije pred predstavo
Verdijev «Stiffelio» po več kot sto letih
PARMA, 26. — Z Verdijevo opero «Sti//elio», ki je v Italiji niso uprizorili že več kot sto let, se te danes zvečer začela v Parmi operna sezona. Med drugimi so peli tenorist Limarilli, sopranistka Gulin Dominguez, baritonist Alberti, dirigiral pa je Peter Maag. Ponudbo neke milanske tvrdke, da s cvetjem okrasi gledališče, je gledališka uprava spremenila tako, da so cvetje položili na grobova glasbenikov, ki so Parmo proslavili: tako so cvetje položili pred spomenik Verdija in pred njegoo doprsni kip v gledališču, k Tosca-ninijevi rojstni hiši ter na grobove Paganinija, Pizzettija in Cleofonta Campaninija.
Pred pričetkom predstave pa je na cesti precejšnje število demonstrantov skušalo ovirati vstop v gledališče. Demonstranti so vzklikali «Avola» in razne sramotilne vzdevke na račun prihajajočega občinstva. Poročajo, da so bili demonstranti filokitajci, pripadniki MSI in ACLI. Ko je v odmoru prišel župan Baldassi pred vrata g'.e dališča in tam množici spregovoril, so tudi na njegov račun letelf psovke in tudi kako gnilo jajce. od katerih je eno zadelo cilj.
Tudi iz Piacenze so prišle vesti o demonstracijah pred začetkom otvoritvene predstave nove operne sezone.	n
' ' ' .<fc
Umrl je pisatelj Joseph Peyre
Atantatori'’ sta na zaslišanju p*-1 (ženi ter za prevoze. Na njihovo zrlo.
PARIZ, 26. — V starosti 76 let je preteklo noč umrl v bolnišnici «Des Broussailles» v Cannesu JosepH Peyre, eden izmed najbolj popularnih romanopiscev francoske sodobne književnosti. Po odlično dovršenem študiju se je najprej posvetit časnikarstvu, obenem pa je začel pisati novele in romane, s katerimi je dosegel lepe uspehe in mnogo nagrad. Zapušča ženo Geor-gino Raugel, ki je v literarnem svetu poznana z imenom Hichelt Arnecug.
NEZNI SPOL JE V MNOGIH POKLICIH BOLJŠI OD MOŠKEGA
Poklicno uspešna ženska
.P?-, zavzeto posvetile svojemu poklicu, botičnike in trgovska središča, gle-ITtJL	ItUdl	Sa™ ™*“i V™*™ dališča in zdaj celo postajo podze-
meljske železnice. Danes ji zaupajo najvažnejše in najdražje objekte, čeprav je ženska. Na svojem podučili pri neki šivilji Povzpela se r°čju je premagala zastarelo pred-je do francoske kraljice mode ih stavo, da so ženske, ki so dosegle postala šefinja 3000 uslužbencev, kariero, bodisi na pol moški ali pa Njen je tale stavek: »Konec je z domišljavimi modnimi ustvarjalci, ki se imajo za genije. Krojenje oblek ni umetnost, marveč obrt, ki terja dober okus!*
2^1aj zvedel,* je končno rekel, «kaj- od mnogih:
vafa^tranka"»postal nlko11 Kot revno kmečko dekle je Coco
kaS/SoS r”dogodel ** ST-rSi'*®?
najprej to, da se mora zaposlena ženska še zmerom boriti, da jo priznajo za enakopravno poslovno partnerko:
po drugi strani pa to, da si ženske kljub vsem predsodkom in zapostavljanju vendarle lahko priborijo svoj prostor na vrhu.
Tipičen primer za to je Susan-ne Borovvski Forster, ena izmed najbolj očarljivih žena. Tako je čedna in tako duševno uravnovešena in vseskozi ženska, da ji nihče ne bi prisodil »moške kariere*. Pa vendar je dosegla to, kar ji večina moških mora zavidati. Nekoč je bila revna, danes pa si s svojim znanjem služi milijone. Vse to je dosegla brez tuje pomoči.
Susanne Borovvski-Forster je iznajditeljica tako imenovanih «susy-cards», zabavnih in prisrčnih na
Helena Rubinstein je bila hčerka trgovca iz Krakova in je študirala medicino. Cele noči ’e presedela ob knjigah o kemiji in medicini, da bi odkrila skrivnosti kože. Iznašla je 423 različnih kozmetičnih preparatov. V Long Islandu pred vzhodno-ameriško obalo je nastala največja tovarna, kar jih je kdaj zgradila kaka ženska. Tu je sedež njenega lepotnega imperija. Ko je leta 1965 umrla, je bilo v njenih tovarnah zaposlenih 52.000 ljudi.
Posebno pomembna je kariera berlinske arhitektke Sigrid Kressmann-
risanih čestitk za rojstni dan, za- i Zachach. Ta se je uveljavila ravno
roko pa še za razne druge prilož nosti: če je treba koga tolažiti zavoljo srčnih bolečin, zobobola ali osamljenosti. Skoraj ni življenjske težave na katero ta domiselna zenska ni pomislila. Na leto pošljejo Nemci dosti milijonov takih čestitk in za njimi stoji podjetje s 1G5 zaposlenimi, 25 zunanjimi sodelavci, lastno tiskarno in lastno založbo in se še veča. Podjetje vodi gospa Susanne, ki ima raje, če ji pravijo Susy.
Njena kariera se je začela s hudim udarcem, ki jo je zadel, ko .je leta 1954 umrl njen prvi mož, bernski kipar Andre Martan. Dotlej je živela kot gospodinja urejeno življenje, zdaj pa je bila nenadoma prisiljena, da sama služi kruh zase in za 11-letnega sina. Šla je k bratu, ki je vodil založbo umrlega očeta. Pravkar je uvajal strokovno revijo za tovarniške stroje in je potreboval nekoga, ki bi ol> iskoval podjetja in poročal iz njih o novih strojih in produkcijskih metodah.
Susy je želela prevzeti to delo. »Toda to vendar ni posel za žensko!* je rekel brat in ni bil posebno navdušen.
Susy je bila jezna: »Tako moško podcenjevanje me je ujezilo. Če gre za poslovne stvari, nam moški ne zaupajo. Jaz sem hotela dokazati, da nima prav, pa sem ga prosila ,naj vendarle poskusi z menoj.*
Poskus se je imenitno posrečil. Pred mlado ženo so se odprla vrata podjetij, ki so bila zaprta marsikateremu izmed njenih kolegov. Sama je kasneje priznala, kako je to dosegla: »Z majhno zvijačo. Priskrbela sem si rojstne dneve in datume drugih pomembnih dogodkov v življenju šefovih tajnic in pomembnih mož, s katerimi sem imela poslovne opravke. Potem sem jim začela pošiljati zabavne risane čestitke. Ne morete si predstavljati, kako je to ganilo celo najbolj trdovratne poslovne partnerje. Včasih sem bila edina, ki sem jim čestitala. Postali so mi prijatelji, s prijatelji pa se da marsikdaj pogovoriti...
To je bil začetek izredne Susy-ne kariere. Njen preprosti recept: moško častihlepje in trdovratnost je povezala z žensko fantazijo in domiselnostjo.
Tako kot Susanne Borovvski bi morale vse ženske premagati nesodobne moške predsodke. Samo praznoverje je, da lahko le moški dosegajo poklicne uspehe in da se lahko le moški uveljavi v krutem poklicnem svetu. Že od druge svetovne vojne vemo, kaj vse zmore v poklicu ženska. Ko so milijoni moških oblekli uniformo, so stopile na njihova delovna mesta ženske in gospodarsko kolo se ni niti enkrat zataknilo. Ženske so opravljale »moško delo* in povrhu še vzdrževale gospodinjstvo, skrbele za otroke in morale prestajati nočne bombne na-pade.
Znanstveniki celo trdijo, da je ženska v resnici močnejša od moškega! Antropolog Ashlev Montaau pravi: »Višje zmogljivosti moškega ne izhaja io iz tega. da je po prirodi vzdržljivejši od ženske. Vzrok je v tem, da je znal dobro izkoristiti prirodno podrejenost.*
Biološko gledano ženska prekaša moškega. Sicer ni močnejša od njega, je pa vzdržljivejša. Ženske živijo dlje kot moški in lakota, mraz, napori, pretresi in podobne težave jih ne prizadenejo tako kot moške. Ženske so tudi bolj odporne do bolezni. Poleg tega pa so ženske psihološko manj labilne, kot so do zdaj domnevali, vsekakor manj kot večina moških.
Dosti več moških kot žensk doživi živčni zlom in mora na zdravljenje k psihiatrom ali v norišnice. Dosti več moških se preda alkoholu in mamilom. Dosti več moških naredi samomor.
Pa tudi na duhovnem področju zmore ženska dosti več, kot pa je moška propaganda še danes pripravljena priznati.
Če izvzamemo računanje, tehnična znanja in znanosti, ki so s tem povezane, se dekleta odrežejo pri inteligenčnih testih na splošno bolje kot fantje. Na nekaterih področjih, recimo pri učenju jezikov, prednjačijo daleč pred fanti.
Poskusi so nedvoumno ugotovili, da lahko ženska, ki ima enake možnosti kot moški, zmore in doseže prav toliko kot on.
A kljub temu ostaja še danes ženska v večini primerov podrejena svojemu moškemu konkurentu v poklicnem življenju. Zakaj? Tudi najmočnejše letalo ne more startati, če ne odmaknejo zavor izpod njegovih koles. Podobno je v 95 odst. primerov tudi s poklicnimi uspehi žensk. Ta «zavora» je odločilna napaka, ki jo naredijo ženske že v začetku svoje kariere: premalo skrbijo za temeljito izobrazbo in s tem za solidno osnovno znanje.
Toda ženske, ki so se resno in
na področju, ki je bilo doslej ne osvojljiva moška trdnjava: pri prostorskem načrtovanju in ustvarjalnem oblikovanju.
Kot hčerka gradbenega podjetnika iz Leipziga je že od malega želela postati arhitektka in je šla od-lo.no po začrtani poti. S 23 leti je bila diplomirana inženirka Priselila se je v Berlin, kjer pa gradbeni uradi in podjetniki z njo spočetka niso imeli kaj početi. Nekam čudno se jim je zdelo, da bi se morali s tako mlado žensko pogovarjati o suhoparnih poslovnih zadevah. Prva naročila so bila zelo skromna: popravljanje pročelij in balkonov ter streh.
Šele počasi se je uveljavila. Poleg prvovrstne strokovne kvalifi-fikacije je imela ženski čut za lepoto in oblikovanje mnogih odtenkov, ki se jih moški niso spomnili. To se je razvedelo. In ko je bila stara petindvajset let, je že lahko gradila prve družinske hiše.
Spopasti se je morala s tremi de javnostmi naenkrat: kot arhitektka, kot soproga in mati. Kako je vse to zmogla?
Sama je izdala svoj recept: »Moja hčerka je ležala v svoji posteljici zraven risalne mize, za katero sem večkrat presedela dan in noč. In moj mož je imel razumevanje za to, ker je sam arhitekt.*
Uspeh ni izostal. Danes vodi ta lepa arhitektka podjetje, ki ima 80 stalnih sodelavcev. Danes gradi ne-
jih kot ženske sploh ni treba resno jemati. In končno pet važnih zapovedi za žensko, ki želi uspeti:
1.	Lotite se poklica, ki vas veseli in ki mu boste lahko posvetili svoje življenje, ki vam daje najboljše priložnosti in najboljšo izobrazbo.
Ta poklic naj vam tudi v zakonu da možnost za «dodatno» zaposlitev, ne da bi zaradi tega morali zanemariti družino.
2.	V poklicu izkoristite vse možnosti za dodatno izobraževanje, četudi se nameravate poročiti. Vaša neodvisnost vam bo pomagala tudi pri morebitnih življenjskih težavah.
3.	Vzgojite se tako, da se boste dela lotili metodično, odločno in smotrno.
4.	Nikoli ne poskušajte v poklicu nastopati kot ženska. Tudi v najtežjih položajih ohranite mirne živce. V trdem delovnem svetu ni kavalirjev. Kdor pokaže slabost, ga bodo kmalu odpravili kot »histeričnega*. Varujte se torej spontanih reakcij in — solz!
5.	Nikoli ne vzbujajte videza, da bi raje sedeli ob zibelki kot za pisalno mizo. Najtežji očitek zoper zaposleno žensko je namreč ta, da ima svoj poklic samo za «most» do
matičnega urada.	Smučine pod tridentinskimi gorami
f>iiiiiii<®*iiiiiiii®iiiiiiim*iii,iiiii,*inii,iiiiniiiiiiii,ii,,,iiii,,,l,l,,5i,1,,,,,,iiii,,i,,,ii,,®i,,,,,, ,i,„,IIIIM*,l ll,lllll**,ni,l,llllllllli,lllllllllllll*IIIIIIIIIII»*Jllllllllllilf ■■ ll((|1IlllllllltinMiii(*i*i*lni*if iiimiiiniimiiiiit m miiitiiiHnjnmumiiuniii tu tii»*»liilMi*iiiif *•■ t*i*lifi*l**liil(1il|l
RIMLJANI Z NAJVISJ1M1 LETNIMI DOHODKI
Sofia Loren takoj za A. Torlonio
S Carlom Ponlijcm hi morala plačali skoraj 100 milijonov občinskega davka
RIM, 26. — Rimska občina je objavila seznam oseb z najvišjlmi dohodki in z višino družinskega davka in drugih, kj jih »bodo morali plačati za 1969. leto. Največji dohodek in zato tudi največji davek ima Alessandro Torlonia, ki bo moral plačati za 375 milijonov lir 54 milijonov družinskega davka. Povedati pa je treba, da bodo te številke lahko spremenili do junija, ker, kakor se vedno dogaja, bodo previsoko obdavčene osebe prav gotovo skušale doseči znižanje davkov.
Za Torlonio je na seznamu Sofia Loren (Sofia Scicolone), ki so jo obdavči; za 350 milijonov, to se pravi, da bo morala plačati 50 milijonov in 400 tisoč lir. Lorenova je seveda zaprosila, da bi jo zbrisali s seznama. Tudi Carlo Ponti je precej zaslužil, saj bo moral za 285 prijavljenih milijonov plačati 41. Gina Lollobrigida pa je tokrat precej manj zaslužila oziroma prijavila. Obdavčili so ji 150 milijonov, kar pomeni da bo morala dati občinski blagajni kot družinski davek 21 milijonov in 600 tisoč lir. Tudi ona je zaprosila, da bi jo zbrisali z občinskega seznama. Isto kot Lol-lcbrigida je zaslužil in zato bo moral tudi isto vsoto plačati, Goffredo Manfredi, medtem ko so režiserja
IV. VSEDRŽAVNO SREČANJE STROKOVNJAKOV S PODROČJA IZDELANIH OBLAČIL
«Varjenje» posameznih delov bo kmalu zamenjalo «šivanje»
Italija je lani izvozila za 75 milijard lir izdelanih oblačil
V prostorih milanskega muzeja znanosti in tehnike se je te dni zaključilo IV. vsedržavno srečanje strokovnjakov s področja izdelanih oblačil, »ki ga je organizirala revija «Tecnica del la Oonfezione*. Na srečanju so razpravljali o strojih, ki jih sodobna tehnika daje na razpolago za izdelovanje oblačil, o tkaninah, ki pridejo v poštev pri proizvajanju raznih modelov, ter
NA DUNAJU ZARADI LAŽNEGA POZIVA OTROKA
Dva mrtva in en ranjen zaradi trčenja osebnega avta v gasilskega
Ranjenec je umrl po trčenju rešilnega vozila
DUNAJ, 26. — Tri osebe so umrle pri prometni nesreči, v katero sta bila zapletena gasilsko vozilo in o-sebni avto. Gasilski avto je vozli z vso hitrostjo proti nekemu predelu Dunaja, kjer naj bi bil požar. Vest o požaru je nekdo telefoniral iz javne govorilnice in vse kaže, da je na oni strani telefonske žice govoril otrok kakih 10 let starosti.
Nepričakovano pa je v drveči gasilski avto treščilo zasebno vozilo, ki je zdrsnilo na ledu. Dve osebi sta bili na mestu mrtvi, tretjo resno ranjeno pa so odpeljali z rešilnim avtom. V bolnišnico pa ranjenca niso pripeljali, ker Je tudi rešilni avto treščil v drugo vozilo. Ranjenec iz prve nesreče je umrl, ko so ga prenesli na drugi rešilni avto, kamor so spravili tudi tri ranjence druge nesreče.
šele kasneje so zvedeli, da o požaru ni bilo ne duha ne sluha, ir. da je gasilcem telefoniral otrok. Ker zadnje čase precej zbegajo s podobnimi pozivi gasilce, je povelj-
stvo objavilo v časopisih poziv staršem naj bolje nadzorujejo otroke in jim preprečijo podobne neslane in predvsem nevarne telefonske pozive.
PO NESREČI
15-letni fant ubil prijatelja
REGGIO CALABRIA, 26. — Komaj 15-letni Domenico Ventura iz Pavigliane, nekaj km od Reggio Calabrie, je po nesreči ustrelil 15-letnega prijatelja Paola Lombarda, ki je na mestu umrl. Ventura in Lombardo sta šla na obisk k svojemu prijatelju Domenicu Pirelliju. Fantje so izrabili odsotnost Pirel-11 jevega starega očeta, da so z njegovo puško šli na lov. Nepričakovano pa je Ventura nehote sprožil in ubil Lombarda. Fanta so zaprli v zapor za mladoletnike in ga prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora.
o vsem drugem, kar je povezano s to specifično dejavnostjo. Glede bodoče tehnike Izdelovanja moških in ženskih oblačil so sl bili strokovnjaki edini, da bo «varjenje» posameznih delov v doglednem času povsem zamenjalo sedanje »šivanje«. Najprej se bo nova tehnika oprijela oblačil iz umetnih ■vlaken, pozneje pa bo postala splošna.
Predsednik Italijanskega združenja industrijcev s področja konfekcije Goehring, ki je imel glavni otvoritveni govor ob začetku srečanja, je med drugim prikazal zbranim strokovnjakom tudi novo knjigo z naslovom »Organizacija dela pri serij»skem izdelovanju oblačil«, k[ jo je spisal A. Ferri - Mala, izdala pa milanska založba A. Ca-nevari.
Na srečanju je bilo med drugim poudarjeno, da dosega sedanja poprečna proizvodnja v Italiji 3 milijone izdelanih oblek za moške, poleg tega pa vržejo tovarne vsako leto na tržišče še 5 milijonov kombinacij «suknja -f hlače« iz različnih tkanin in vzorcev. Za vse to je potrebnih nad 20.000 km tkanin. Ce upoštevamo še vse ostale serijske izdelke za moške, ženske in otroke, se s to proizvodnjo bavi danes v Italiji okoli 1200 tovarn in delavnic, v katerih je zaposlenih nad 130.000 ljudi.
Italijanska tekstilna industrija je doživela velik razmah šele po drugi svetovni vojni. Poprej je le počasi sledila tehničnemu napredku na tem področju. V tujini so se proizvajalci mnogo prej sprijaznili z novo tehniko: pariški mojstri so kmalu po letu 1830, ko je njihov kolega B. Thimmonier izdelal prvi šivalni stroj — iz lesa — uvedli v svoje delavnice to novost. Ko pa je neki podjetnik postavil v svoji delavnici kar 80 takih lesenih strojev ko je vse kazalo, da si bo zagotovil levji delež obsežnega naročila vojaških montur za tedanjo francosko vojsko, je razjarjena množica pariških krojačev vdrla v delavnico in upepelila vse stroje. Obramba obrtniške dejavnosti pred industrijo je trajala še dolgo potem, zmagala pa je seveda industrija in sicer zlasti po letu 1856, ko
Kljub «auster]ty» so bili pariiki boulevari mod prazniki razkošno razsvetljeni
je znani proizvajalec šivalnih strojev Singer začel prodajati svoje stroje na obroke in ko so jih krojači začeli drug za drugim nabavljati.
Lansko leto je Italija izvozila za 75 milijard lir izdelanih oblačil. Vsega skupaj se je proizvodnja nanašala na 20 do 300.000 novih modelov. Domače tržišče je že precej nasičeno z izdelanimi oblačili, saj se s to proizvodnjo ukvarja že lepo število tovarn in delavnic. To pa velja predvsem za moške in ženske obleke, ne velja pa še v tolikšni meri za otroke obeh spolov do 15. leta starosti in prav v tč področje domačega tržišča so zdaj uperjena prizadevanja proizvajalcev. Moške in ženske smo že pripravili do tega, da se oblačijo «pret-š-por-ter«, pravijo industrijci, zdaj moramo odtrgati vplivu obrtniške proizvodnje še otroke pod 15. letom.
Letošnji pridelek svilenih kokonov v Italiji Je dosegel 2,884.004 .kg, ter je bil za 7,32 od sto večji od pridelka iz lanskega leta. Svjlo-gojstvo se po vsem tem v Italiji ponovno ugodno razvija, saj so tudi lansko leto zabeležili precejšen napredek v primeri s prejšnjim letom, za letos pa menijo, da hi bil pridelek lahko znatno večji, da je bilo vreme v maju in juniju bolj naklonjeno rejcem.
S svilogojstvom se je letos u-kvarjalo v vsej državi 20,094 rejcev. Za vsak kilogram kokonov bodo prejeli od države tudi letos po 1.400 lir predujma, konec sezone pa jim bo država izplačala še saldo. Za leto 1966 je znašala končna odkupna cena 1.550 lir za kg kokonov.
Državna ustanova za celulozo in papir (Ente Nazionale per la Cel-lulosa e per la Carta): «Poligra-fične in sorodne industrije v Italiji po štetju 16. oktobra 1961.» Rim 1968. Tiskala tiskarna Visigalli -Pasetti Arti Graflche, Rim.
362 strani obsegajoče delo obravnava poleg samih grafičnih industrij tudi razvoj italijanskih založb in sorodnih industrij ter Informacijskih agencij. Podatki, ki so Jih sestavljalo! povzeli iz splošnega štetja z dne 16. oktobra 1961, so izpopolnjeni s poznejšimi ugotovitvami do leta 1964. Statistični material je zaradi preglednosti zbran tudi po pokrajinah. Končno se knjiga ukvarja tudi z zunanjo trgovino grafičnih izdelkov. Predgovor j; napisal minister za Industrijo, trgovino in obrtništvo G. Andreotti.
PO MNENJU AMERIŠKEGA GINEKOLOGA
Kontracepcijska sredstva škodljivo delujejo na može
NEW YORK, 26. — Kontracepcijska sredstva, ki jih uživajo žene, povzročajo pri možeh nasprot ne učinke: nekateri postanejo impotentni, druge pa tarejo drugi problemi. To je objavil v zadnji številki časopisa »Ladies Home Journal« ginekolog zdravstvene šole v Harvardu dr. Robert Kistner. Zdravnik, ki je navedel tudi mnenje čikaškega psihiatra dr. Meld-mena, pravi, da se pojavi v človeku, ko je v družbi ženske, ki je zaužila tableto, emotična in seksualna nezrelost.
Številne ženske so izjavile dr. Meldmenu, da so njihovi možje od dneva, ko so se poslužile kontracepcijskih sredstev,, postali impotentni. Kistiier je pripomnil, da so nekateri možje, vsaj tako kaže, veseli, če jim žene'-ne dovolijo stikov. Mož sicer ‘ptrt^fle napadalen in protestira ko žena ne mara stikov, vendar se v sebi tudi vesela, ko je žena brezbrižna. Zdravnik pravi, da so ameriški možje, če združimo vprašanja napora, kajenja, pitja alkohola in uživanja nekaterih mamil, srečni, če dosežejo višek. Kistner je pripomnil, da je samo manjšina ameriških mož »duševno in telesno izčrpana« in ne more zadovoljiti žene, ki se poslužuje kontracepcijskih tablet.
ANARHISTI V OFENZIVI?
Bomba v sodni palači v Livornu
LIVORNO, 26. _ Policija in karabinjerji vodijo preiskavo za ugotovitev krivcev, ki so ponoči vrgli ali položili v sodno palačo bombo. Eksplozija je poškodovala vrata, marmornati vhod in je razbil vse šipe okoliških poslopij.
Skupno z aluminijastimi in plastičnimi ostanki bombe so našli tudi letake s podpisom »Anarhistična skupina ljudske pravice.*
OAGLIARI, 26. — Policija je aretirala 40-letnega sardinskega ■pastirja A. Pischedda, ki je osumljen, da je med pretepom ubil z nožem 25-letnega pastirja Antonia Lugasa iz Bose. Med pretepom je bil ranjen Carmlne Deriu, ki je na zdravljenju v bolnišnici;
V FRANCIJI
Deset mrtvih pri dveh nesrečah
MELUN, 26 — Deset oseb je izgubilo življenje pri dveh prometnih nesrečah, ki sta se prejšnjo noč pripetili v Melunu in Champto-ceauxu. Vse so utonile z avtomobiloma, ki sta se zvrnila v Seno in v mlako. Prva nesreča je doletela osem potnikov avta, ki je zašel s ceste in se zvrnil v Seno. Pet oseb,
Vittoria De Sico obdavčili za 119 milijonov lir (nad 15 milijonov lir davka).
Na seznamu tistih, ki so zaslužili 100 milijonov ali manj sta tildi operni pevec Mario Del Monaeo in režiser Federico Fellini, ki bosta morala plačati nekaj več kot 14 milijonov družinskega davka.
Kaže, da je bilo za Vittoria G*s-smana precej slabo »leto, saj je imel le 60 milijonov dohodka, zaradi česar bo moral plačati 8,5 milijona davka. Isto so zaslužili tudi Dome-nico Modugno, Claudio Vlila in Ca-therine Spaak. Ob koncu seznama 140 najbolj obdavčenih meščanov Rima so med drugimi tudi Al-fredo Bini, Claudia Cardinal* lir Mina Mazzini.
med katerimi je bilo tudi triletno dekletce, je utonilo, šofer avta in dva potnika pa so splavali do brega.
V drugi nesreči sta izgubila življenje dva mlada zakonca z njuni-1 moč, se ji še ni posrečilo aretirati mi tremi otroki, od katerih je imeli dva «hippyja», ki so ju nekaj ur najmlajši 10 mesecev, najstarejši pa! pred eksplozijo videli pred policij* 3 leta.	skim poveljstvom.
Sumijo v dva «hippyjs»
Bomba pred zueriško policijsko postajo
ŽENEVA, 26. — Zueriška policija išče dva mlada bradata dolgolasca, o katerih sumi, da sta izvedla atentat na njen sedež. Eksplozija j* povzročila precejšnjo škodo, vendar na srečo ni zahtevala žrtev: popolnoma je uničila težka lesena vrata. policijski avto, izložbeno okno nekega podjetja in je razbila vsa šipe v razdalji 150 m.
Policija je spočetka menila, da je bil atentat namenjen sovjetski banki «Wozchod», ki je prav nasproti policijske postaje. Toda na podlagi pisma, ki so ga našli, so prišli do sklepa, da je atentat delo neke »anarhistične skupine«, M pravi «da je buržoazija postavila na noge z blagoslovom cerkve policijski aparat, katerega naloga J« prisiliti k molku tiste ,ki zahtevajo enakost in bratstvo«, čeprav Je policija zaprosila tudi meščane za po-
h • ;■ ji
Dve primerni elegantni in praktični obleki za dekleta (Ente Moda
Turin)
ŽUPAN PA JE ODPOTOVAL NA VROČE BAhAMSKE OTOKE
200.000 prebivalcev New Yorka v mrzlih nezakurjenih stanovanjih
Gripa «Hong Kong» bo do srede januarja zajela 30 odstotkov Newyorčanov
V KANADI
NEW YORK, 26. — Prvič odkar pomnijo je morala newyorška občina proglasiti »nevarnostno stanje*. In to zaradi ostrega mraza, pomanjkanja centralne kurjave v stanovanjih in gripe, ki še vedno razsaja. Proglas so objavili eno uro po odhodu župana Johna Lindsaya, ki je z družino odpotoval na Ba-hamske otoke, kjer bo preživel zadnje dni leta pod vročim soncem. »Umik* prvega meščana k toplejšim krajem v tem obdobju krize je sprožil precej kritik po časopisih. «New York Post* pravi, da si župan ni mogel izbrati slabšega trenutka za pripravo kovčkov in odhod v kraje, kjer se bo sončil pod tropskim soncem.
Položaj je za številne meščane res kritičen. 200.000 prebivalcev New Yorka je preživelo božič v nezakurjenih stanovanjih s temperaturo od 8 do 10 pod ničlo. Nekatere starce in otroke so celo poslali v bolnišnice, da jih rešijo . pred mrazom, ki je zajel metropolo je	v	enem	letu zajel konjušnico j	in ki bo, po napovedi vremeno-
Chariottentowixa.	islovcev, še trajal.
20 dirkalnih konj zgorelo v konjušnici
CHARLOTTENTOWN, 24. — Požar, ki je sinoči zajel konjušnico prt konjskem dirkališču Charlot-tentawna v Kanadi, je upepelil 20 konj. Zaradi gostega dima, hude vročine in močnega vetra, se gasilcem ni posrečilo rešiti niti enega konja.
Včerajšnji je že tretji požar, ki
Pomanjkanje kurjave v 1500 stavbah, v glavnem ljudskih, je posledica stavke prodajalcev nafte, ki teden dni niso hoteli ničesar slišati o delu. Spor so v nedeljo rešili, vendar marsikdo je ostal brez nafte, še posebno, ker so začeli razdeljevati gorivo šele v ponedeljek. Za božič pa se je položaj še poslabšal. Šoferji cistern niso hoteli delati in so razvažanje nadaljevali šele danes zjutraj. Toda krivda ni njihova. Mnogi so namreč ostali doma, ker jim delodajalci niso hoteli plačati nadurnega prazničnega dela.
Položaj je skoraj brezupen tudi zaradi gripe. Občinski odbornik za zdravstvo je objavil dramatičen poziv družbam, ki razdeljujejo nafto s prošnjo, da pospešijo dobave. Če stanovanj ne bodo v najkrajšem času greli, pravi odbornik, bodo številni meščani podlegli mrazu. Najslabše je za otroke, starce in bolnike, katerim grozi pljučnica. Po mnenju odbornika za zdravstvo obstaja nevarnost, da bo do konca meseca podleglo gripi »Hong Ko n g
2400 oseb. Zanimivo je, da je i* imelo to gripo približno 800.000 prebivalcev Nevv Yorka.
Od 200.000 meščanov, ki še ni* majo zakurjenega stanovanja, jih je 10.000 v postelji z gripo. Prvih 8000 doz cepiva so dobili prejšnji teden in so jih že razdelili starejšim bolnikom in tistim s srčno napako. Drugo pošiljko, komaj kakih 40.000 doz (Nevv York ima 8 milijonov prebivalcev) bodo dobili je 2. januarja. Sicer tudi cepljene osebe niso izven nevarnosti, ker serum začne delovati šele po dveh tednih. Občinske oblasti so povabile zdravnike, da cepijo le starejše in bolne osebe. Najslabše pa je. da so nekateri začeli izrabljati položaj in prodajajo cepiva po pretiranih cenah. Domnevajo, da bo gripa popustila sredi januarja, a de tedaj bo zajela prav gotovo več tari 2 milijona prebivalcev, t.j. 30 edrit Newyorčanov.
Tudi danes slabe vesti aa pnši-valce Nevv Yorica. Sneg in tari mraz, zaradi česar se morajo prebivalci metropole v pričatoovanis boljših dni pošteno oblačiti.
■W W-	j |	1 i!	1100 M,UJARD ZA TRINAJSTE PLAČE V LETU 1968
Jlande hoch! Okrog petsto milijard
Življenje je včasih čudim, tudi zelo čudno in more privesti do neverjetnih primerov. En takšen primer je doživel in ga zabeležil rabeljski rudar Tomaž Cuder. Doživljaj Tomaža Cudra radi objavljamo, ker smo prav v dneh, ko se toliko govori o miru na svetu. Za božični dan se trdi, da je dan miru, generalni tajnik OZN U Tant pa je predlagal, naj bi se prvi dan novega leta praznoval kot mednarodni dan miru. Ne vemo, kaj je nemški vojak Paul iz Cudrove zgodbe počel od 1933. do 1945. leta, toda dogodek, ki nam ga opisuje rabeljski rudar, je tako človeški, da sili vsakogar k razmišljanju in posredno k miru. S tem namenom ga tudi objavljamo.
, Glas je bil podoben rjovenju razsrjene zveri, ki se zvija v zadnjih smrtnih krčih. Bilo je okoli druge ure ponoči v prvih dneh t>aja 1945. leta na neki železniški postaji v Avstriji, ki je bila jakrat še del Hitlerjeve Nemčije. Politični' deportiranci, vojaki zlota 8. septembra 1943, partizanski Ujetniki itd. smo bili ponoči zaposleni z zasipahjem jam, ki so Jih povzročale bombe zavezniških letal, Id so kombardirala železniška križišča, mostove, centrale, tovarne; itd. Znano je, da je zver se bolj nevarna, ko sluti svoj konec.
* * *
Bilo je leta 1933. V tretji izmeti sva kopala premogovno rudo V Holandiji na ozemlju Limburg, ki meji z \Vestfalijo, nemškim industrijskim (jodročjem. Bila sva Jaz in moj delovni tovariš Paul, Nemec, ki ,je stanoval v Nemčiji in je vsak dan prihajal čez mejo na delo. Svetovna kriza je bila Jega leta ha višku. Namčija je bila'tedaj zaradi posledic prve svetovne vojne omrtvičena. Zaradi toga je bilo na Holandskem zaposlenih veliko Nemcev, saj smo 'tleli za «štajgerje» same bivše "afriške- častnike, ki so nad nami rudarji rjoveli, kot so bili vajeni rjoveti nad moštvom v vojni 1914 do 1918. Paul je bil 17 let star Ngrnec. Delala sva na 6. obzorju r jašku' Laura v Eigelshafnu (Lim-"ufg). Govorila sva v nemščini, dobro namreč obvladam nemščino, ker sem se bil rodil v Westfaliji. Vrnimo se k stvari.
Kot sem že omenil, je bila najina tretja izmena, torej po polnoči "akega dne leta 1933. Jedla sva vsak svojo žemljo z maslom ter s kavo izplakovala svoja suha in stprašena grla. Paul je spregovoril: «Thomas, kaj misliš o norenj evropskem redu po Hitlerjevi *amisli?» dim", sem leno in pasivno .odgovoril, »nič in mnogo». Nenadoma je Paul potegnil iz hlač "ega žepa samokres in ga naperil vame. Delala sva, zaradi vročine, v ‘ majicah.
Njegova rudarska svetilka me je slepila in sem videl le cev samokresa, v ozadju pa le obrise v temo zavite postave mladega delovnega tovariša. Zviška sem gledal v naperjeno cev in mirno spregovoril:
«Paul, ti si imel ob koncu prve svetovne vojne komaj dve leti in "'maš nobenih izkušenj. Ti ne veš, kaj je vojna. Leta 1914 sem imel S" šest let. Tvoja Hitlerjevska pištola me ne razburja. Videl sem št strašnejše stvari in doživel veliko grenkega, saj so okoli mene J" moje matere treskale italijanske granate, ko sva bežela iz Zelene v Sočo, nato preko Trente na Logu čez Vršič v Kranjsko goro do Javornika pri Koroški beli, ki so jo leta 1916 tudi bambardirali. Obhodil sem kraje do Kranja in do Bohinja, šel sem skozi predor Pri Jesenicah in prosjačil po Ka roški, ker je bila lakota huda. Jesenice, Sava, Javornik so industrijski kraji. Za delo na kmetih Seni bil' še prešibak. Mati je delala v tovarni, kjer so izdelovali šeblje in bajonete, brez lesenih točajey, oče pa je Ml na fronti v službi Avstro-Ogrske. Sedaj medim, da šem ti dovolj jasno odgovoril na vprašanje, kaj mislim 0 novem Hitlerjevem evropskem redu. Spravi tisto nevarno igračo, ki ni ne zate in ne zame. In še to pomni, Paul, vojno je lahko začeti, težko pa jo je končati. Upaj-va. da do nje ne pride. Pa še nekaj. ne uporabljaj brez potrebe °rož’a proti človeku.*
Delovnega tovariša so rr.o;e besede ganile, saj je bil fant po duši dober. Pištolo je spravil v Sep.
Odkar je bil Hitler leta 1933 s 17 Milijoni glasov zmagal, so se nemški delavci skrivaj vadili na ograjenih dvoriščih. Tako je počel tudi Paul, Zato je imel tudi strelno o-fožje. Hotel ga je priskrbeti tudi
Meni, a sem odklonil.
* * *
Od omenjenega pogovora v jašku Laura je minilo mnogo let. Ko so na pobudo holandske vlade °ds'ovili tuje delavce, ker je bilo Veliko Holandcev brezposelnih, so odslovili, tudi mene. Vrnil sem se v Italijo in se 1934. zaposlil v rabeljskem rudniku. Sledila je voj-"a v ^Španiji, nato vojna v^Abe
ki je zajel tudi Kanalsko dolino. Sledili so zapori: Pantofelj in Videm, 8. september sem dočakal v zaporu v Ul. Spalato v Vidmu. Čez deset dni so nas v skupinah spustili domov. Vrnil sem se na delo. Mislili smo, da je vojne konec, nismo pa niti slutili, da se je dejansko najhujše šele začelo. Prišli so Nemci in prevzeli oblast. Nemci rešijo Mussolinija in ta postavi na noge salojsko republiko. Medtem se je bila že tudi pri nas razživela osvobodilna borba, ki se je kazala v sabotažah v rudniških obratih, ko so črpalke, vodovodi in drugi objekti leteli v zrak. Nemci so v odgovor požgali Strmec ter pobili 16 fantov in mož. Bivši zaporniki smo ponovno romali v zapore. Tokrat so nas pobrali nemci in nas denortirali.
* * •
Prve dni maja, 1945, v noči, ki sem jo omenil v začetku, je rahlo deževalo in izmenoma smo se zatekali v železniške vozove v zavetje. Omenil bi rad še to, da je bilo tudi veliko brezvestnežev, ki so med bombardiranjem ali takoj po njem izkoristili priložnost in vdirali v hiše ter ropali in kradli. Zato so nemške patrulje stalno krožile in kogar so zasačile, so na mestu ustrelile. Omenjenega večera sem se zatekel v vagon, da bi nekoliko zadremal. Bil sem močno utrujen. Nenadoma pa me iz dremaža prebudi trušč okovanih škornjev in kri mi je poledenela .Vedel sem, da nosijo okovane škornje le nemški vojaki. Kaj naj storim? Bili so že na hodniku in koraki so se bližali kupeju. Naj se poženem skozi okno? — je bila prva misel. Skočil sem pokonci, vendar svojega načrta nisem mogel izpeljati. Izkazalo se je, da je bila v tem moja rešitev. V trenutku ko sem se hotel pognati skozi okno, so se vrata sunkovito odprla in objel me je žarek žepne svetilke. Zagledal sem cev samokresa, ki je bila u-perjena vame:
«Haende hoch»!
Glas je bil tak, kot sem ga bil omenil v začetku. V ozadju sem spoznal obrise dveh postav v uniformi, obrise dveh nemških čelad. «Was machen sie hier? Ha-ben sie ein Ausweis?» Izvlekel sem iz žepa izkaznico in jo pomolil pred svetilko, ne da bi jo bil spustil iz rok. Ko je Nemec z očmi preletel izkazuicu^-- držal a sva jo oba - sem Lil pripravljen na vse. Nisem pokazal strahu. Gledal sem v čevelj1,se Je nekam tresla in povtSira'. ‘NČhadoma pa se zgodi nekaj, kar bom pomnil do smrti.
Okoli mene nekaj zarožlja. Nastala je popolna tema in močne roke so me zgrabile. V glavo mi je šinila misel: pri Nemcih nisem vreden niti strela. Kar zadušili me bodo. Presenečenja še ni bilo konec, ko me iz smrtne onemoglosti zbudi znan glas:
«Thomas, Thomas, ist das moe-glich? Bist vvirkličh du? Oder ich treume?» «Tomaž, je to možno, si res ti, ali sanjam?*	.	' .
«Warum schaust mich so an?» — »Zakaj me tako gledaš? No, pustime vendar do sape, Paul*. Z enako zlomirenim veseljem in s solzami v očeh sem se mu vrgel v objem. Objemala sva se in tudi nemškemu vojaku so polzele solze po licu. Paulov spremljevalec je naju gledal in nato povesil pogled v tlak. Pištola, svetilka in moja legitimacija vse je ležalo ha tleh.
To je zgodba, ki sem jo doživel. S Paulom in z njegovim tovarišem smo si segli v roke in si zamenjali naslove. Ko se nato pogovarjamo in si pripovedujemo doživljaje, nas zmoti oster glas siren. Slišalo se je brnenje motorjev zavezniških letal. Poslovili smo se...
Zopet je minilo mnogo let m ko neke nedelje prebiram Primorski dnevnik, me z divana požene zvonec. Pogledam, kdo bi mogel biti, ko po navadi nimam obiskov, ker sem vdovec in so otroci poročeni po svetu. Po 23 letih sva se ponovno objela. Bil je Paul. Zob časa se je tudi njemu zarezal v obraz. Ž njim so bili žena, ,22-let-ni sin Kurt in 15-letna hčerka Hilde. Po kratkem obisku smo z njegovim vozilom odšli čez Predel v Sočo, na Vršič, na Bled, nazaj na Jesenice in v Trbiž. Po kratkem premoru v Trbižu smo se ponovno poslovili in si obljubili,. da se še srečamo, saj je vse življenje eno samo poslaviianje^..
TOMAŽ CUDER
gre za avtomobile...
Kaj pravijo podatki iz biltena Vsedržavnega združenja potrošnikov - Bolj zanimive številke iz revije «L’Automobiie», ki govore o povečani želji po motornih vozilih
Vsako leto v tem času se malone vse družine ukvarjajo z vprašanjem trinajste plače, oziroma ali naj jo porabijo ali ne, kako naj jo porabijo itd. To vprašanje se pojavlja stalno, glede tega ni sprememb, pač pa odgovor nanje ni nujno, da je vedno enak. Z gledišča narodnega gospodarstva v splošnem, se je v zvezi s trinajsto plačo še pred nedavnimi leti pojavljala bojazen, da bi množična poraba trinajste plače utegnila povzročiti pojav inflacije ter motnje v ravnovesju plačilne bilance, toda letaš te bojazni ni, zakaj lira 'e — kot zatrjujejo — dokaj trdna, vtem ko beleži pla čilna bilanca precejšen prebitek, industrijska proizvodnja pa se razvija v takšnem obsegu in ritmu, da običajno presega trenutno povpraševanje.
Vprašanje trinajste pa seveda lahko načnemo še iz nekega drugega zornega kota, in sicer v zvezi s tem, kai predstavlja za posamezne družine in družbene plasti, kar se do neke mere kaže v drugačni luči od vprašanja splošnega gospodarskega ravnovesja.
Torej, postavimo si vprašanje, kako ljudje porabljajo svojo trinajsto. Ni lanko odgovoriti nanj, oprimo se zato na podatke iz biltena vsedržavnega združenja potrošnikov o prodaji v veleblagovnicah decembra letos, primerjajoč jih z letnim poprečjem. Ti podatki se tičejo 1. 1967, vendar je moč predpostaviti, da v tekočem letu ni prišlo do večjih sprememb. Prodaja v decembru je dokaj večja, zahvaljujoč se za to prav trinajsti. Zatorej so podatki glede odstotkov povečane prodaje
na raznih področjih tudi pokazatelj, kako ljudje porabijo svojo trinajsto.
Prav na vrhu je odstotek, ki zadeva povečano prodajo igrač, ki se v decembru dvigne za 400 odstotkov. Na drugem mestu so knjige, šolske in uradniške potrebščine s 125-odstotnim povečanjem (nalivna peresa itd.), kar bo gotovo začudilo one, ki so nagnjeni k negativnemu ocenjevanju glede porabe trinajste. Na tretjem mestu so raiijski in televizijski aparati ter glasbene potrebščine, na četrtem draguljarski proizvodi, na petem oprema in konfekcija.
V omenjenem biltenu vsedržavnega združenja potrošnikov najdemo, poleg tega, tudi zanimive podatke glede obsega in deleža trinajste v okviru splošnega italijanskega gospodarstva. V letu 1968 znaša celotna vsota trinajstih plač 1100 milijard, kar predstavlja glede na kosmati narodni dohodek, ki znaša 45 tisoč milijard, dva ih pol odstotka. V primerjavi z 1. 1967 3e ie vsota trinajstih plač povečala za kakih 6 odstotkov, se pravi za nekaj manj kot pa znaša, kakor menijo, odstotek italijanskega narodnega produkta za 1. 1968 v primerjavi z onim v
1.	1967. Celotna ta vsota in pa odstotek povečanja sta pa različno porazdeljena med nameščence raz ličnih področij. Od 1100 milijard jih 220 gre za trinajste plače dr žavnih in poldržavnih nameščen cev ter onih. ki so zaposleni pri krajevnih ustanovah. Povečanje za to kategorijo je v primerjavi z lanskim letom majhno, znaša vsega 7 milijard, kar predstavlja okrog 3 odstotke v primerjavi z
sinijjjn končno je prišlo do Hitlerjevega vdora na Poljsko 1. septembra 1939 in s tem se je pričela druga svetovna vojna. Italija je leta 1941 pregazila Jugoslavijo. nakar je sledil upor, naš upor,
••■»■■■■■■■■.■•m.•••••••........................uiimi.i. m.iiiniiiiiiiii.il.mm.................
OVEN tod 21.3. do 20.4.) Dolgo ne boste več mogli živeti na račun drugih. Pomirili se boste z drago osebo.
Bik (od 21.4 do 20.5.) Malo vec domišljije v poslih bi vam ne škodilo. Nastopite v obrambo nekega Prijatelja, ki ga po nedolžnem napadajo.	„ „ „ „
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sestali se boste z nekim inozemskim Partnerjem in sklenili dober posel. Neprijetno srečanje.
RAK (od 22 6 do 22.7.) Zlasti danes- bodite previdni, ker vam nekateri pripravljajo zanko. Preženite dolgčas z dobro knjigo LEV (od 23 7 do 23.8.) Ne upoštevajte nasvetov nekoga, ki m •skren. Odločno pretrgajte vse vezi * najbližjim sosedom.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) De taj\, ki ste ga bili izgubili, boste spet ; našli. Ne bodite vedno tako Prepirljivi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Hočejo vam podtakniti neki načrt, ki ni uresničljiv Skušajte bolje spo znati svoje slabosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z neverjetno lahkoto se boste zna šli v novem delu Nekdo vas bo presenetil z lepim darilom STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Ne pokažite na nekem sestanku, da se nanj niste pripravili. Nastopile bodo motnje v odnosih z drago osebo KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Nemogoče je, da bi se brez sredstev lotili dela, ki ,ste ga sprejeli. Zelo ste potrebni počitka.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Rešitev nekega vprašanja bo od vas zahtevala več časa, kot si mislite. Preveč ria lahko jemljete neki ljubezenski odnos RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne postavljajte se na stališče, da bi vas moral ves svet razumeti. Stopite na prste nekemu nesramnežu.
Sloviti britanski znanstvenik Bernard Lovell, načelnik britanskega observatorija Jodrell Bank pri Manchestru, je bil glede sedanjega ameriškega poskusa zelo skeptičen in je še nekaj dni pred poletom opozarjal, naj bodo previdni, ker da bi moglo priti do tragedije. Med samim poletom pa je svoje mnenje spremenil in izrazil ameriškim strokovnjakom vse priznanje, da so se za. polet zelo dobro pripravili
■iiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiniHiiMiiiMiiiiiHHiiiiinH
vsoto trinajstih plač, ki so jih javni nameščenci prejeli 1. 1967. Občutneje je povečanje odstotka trinajstih plač upokojencev. Vsota se je tu od 250 milijard 1. 1967 dvignila na 275 v L 1968, povečanje torej znaš? 10 odstotkov. Toda, to še daleč ne pomeni, da upokojenci prejemajo na račun trinajste, kakor tudi sicer ne, kake izdatnejše zneske, saj so ti usklajeni, razumljivo, z njihovimi rednimi pokojninskimi prejemki, ki pa so, to je znano, skrajno nezadostni, da ne rečemo mizerni. Seveda mislimo pri tem na pokojninske prejemke poprečja delovnih ljudi, ne pa nekaterih privilegirancev. V naši državi je danes okrog osem milijonov upokojencev, razen — kot omenjeno — nekaterih, ki sodijo med privilegirane, leti svojo trinajsto porabljajo previdno in premišljeno, povečini le za to, kar je življenjsko zares najbolj nujno, oziroma v številnih primerih za povračilo dolgov in obveznosti, ki so jih bili primorani storili, da bi se preživeli.
Na privatnem sektorju bodo nameščenci na račun trinajste prejeli v 1. 1963 okrog 600 milijard lir: 400 oni na industrijskem področju, 170 v trgovini in 30 v poljedelstvu. Od teh bodo največjega povečanja deležni oni na trgovinskem področju, to znaša okrog 6 odstotkov.
Zanimivo plat v pogledu trinajste plače predstavlja njena zemljepisna plat oziroma njena porazdelitev med jugem in severom države. Če pustimo ob strani javne nameščence, znaša celotna vsota trinajstih plač na jugu 170 milijard, kar predstavlja v okviru 875 milijard, predvidenih za trinajste plače izven kategorije javnih nameščencev, okrog 20 odstotkov. Še značilnejša postane ta zemljepisna primerjava v primeru nameščencev oziroma delavcev same industrije. Od 400 milijard, kolikor jih je v celoti namenjenih za trinajste plače delavcev v industriji, je za italijanski jug določenih samo 60 milijard, torej komaj 15 odstotkov.
V dopoinilo omenjenih podatkov iz biltena vsedržavnega združenja potrošnikov, kot jih je objavil v eni od zadnjih številk neki italijanski dnevnik, pa bi še omenili, da si od 1100 milijard, kolikor jih italijanski ljudje prejmejo na račun trinajste, okrog 50 odstotkov prilasti italijanska avtomobilska industrija (podatek iz revije «L'Automobile* z dne 15. decembra 1968). V božičnem oziroma prednovoletnem obdobju se namreč nakup novih avtomobilov v primerjavi z obdobjem oktober-november poveča za okrog 40 odstotkov. Ta pojav prihaja najlepše do izraza v sami prestolnici, kjer se nahaja tudi največja množica uradništva. Od 60 milijard na račun trinajste, jih tu 48 gre za nakup avtomobila ali za poravnavo menic, na osnovi katerih je bil stroj kupljen morda nekje spomladi ali poleti.
Po podatkih, do katerih je na osnovi temeljite ankete prišla u-stanova «Doxa», bi pa 23 odstotkov Italijanov porabilo celotno trinajsto za poravnavo dolgov v zvezi z nakupom trajnih dobrin (avtomobila, gospodinjskih električnih strojev ipd.), 15 odstotkov jo za iste potrebe porabi tri četrtine, 27 polovico, 13 natančno četrti del, 11 odstotkov manj od četrtine in samo 14 odstotkov jih prejme svojo trinajsto neokrnjeno od pravkar omenjene obveznosti.
Slovenski šolarji, nagrajeni za uspehe v italijanščini
V soboto zvečer so v avli liceja Dante podelili letošnje knjižne nagrade za najboljše uspehe v italijanščini na vseh osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem. Svečanosti sta se poleg številnih profesorjev in učiteljev udeležila tudi vladni
šolskega skrbnika dr. Matuscelli. Med nagrajenimi šolarji in dijaki je bilo letos skoraj štirideset šolarjev in dijakov slovenskih šol, ki so se posebno izkazali v znanju italijanščine. Na gornji sliki vidi mo del slovenskih dijakov in šolar
komisar Cappellini in namestnik jev, ki so bili nagrajeni. Seznam
imiiiiiiiiitiiniiimiiiimmiuiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiMi
V OKVIRU PRIPRAV ZA BODOČE POLETE
Sovjetski kozmonavti leto dni «na poletu
V razmerah kozmičnega poleta živeli ločeno od ostalega sveta
MOSKVA, 26. - Vtem ko ves svet sledi žele velikemu uspehu ameriške astronavtike, poletu treh kozmonavtov, ki se že vračajo s svojega poleta okoli Lune, poroča agencija TASS o svojevrstnem poskusu, ki so ga izvedli lani in letos v Sovjetski zvezi. Gre za poskus treh sovjetskih strokovnjakov, ki so leto dni, od 5. novembra 1967 pa do 5. novembra letos, preživeli popolnoma izolirani »v razmerah dolgega kozmičnega poleta*. Ti trije so bili ločeni od ostalega sveta in so na primer uporabljali vodo, ki so jo pridobivali iz samega lhsfhega’ Urina, tako da so urin regenerirali, prepotrebni kisik pa so «pridobivali» celo iz ogljikovega dvokisa, deloma po «naravni noti», namreč preko rastlinstva.
Po letu dni življenja v tako izoliranem okolju, ki da je povsem podobno okolju med poletom v kozmos, so trije znanstveniki zapustili svoje umetno okolje povsem zdravi in se po krajšem počitku vrnili k svojemu normalnemu življenju in delu.
Bili so to zdravnik German Manovcev, biolog Andrej Božko, tehnik Boris Ulibišev. Prostor, v katerem so trije strokovnjaki prebili leto dni, je bil sestavljen iz delovne kabine, iz stanovanjske kabine ter iz zimske gredice. Vsi ti trije prostori pa so bili hermetično zaprti in so trije znanstveniki bili povezani z ostalim svetom le preko telefona ter televizijskega sistema.
Program dela treh znanstvenikov je bil temeljito pripravljen in je poleg drugega predvideval tudi vsakodnevno telovadbo in vrtnarjenje v zimski gredici, kjer so
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Guido Antoni v Bari si
Obsežna razstava slik. ki jo je v galeriji Barisi priredil Guido Antoni, je uspel dokaz, da infor-malnemu slikarstvu na Tržaškem še ni usojeno preiti v zaton, dokler ga oplaja s svojo bujno u-stvarjalno domišljijo tak mojster najsodobnejših slikarskih prijemov kot je Antoni, ves predan stremljenju, kako vnesti v likovno umetnost nekaj novega namesto običajnega oživljanja, kar je v njej že stoletja staro. Uspeh njegove oktobrske razstave v Londonu ga je za to obilno poplačal.
Na vsaki njegovi razstavi smo bili priča iznajdljivosti v izpopolnjevanju novega slikanja v akrilični temperi. Na zadnji razstavi pa je ta verjetno dosegla svoj višek
Te slike so odločno lepe, pa čeprav ne vemo, kaj predstavljajo. Zato razstavni katalog ne navaja njih naslovov, kar je pač pametno, kajti nesmiselno bi bilo kakršnokoli povezovanje na našo vsakdanjost te neprisiljeno čiste igre rahlo obarvanih odtisov mrežastih in satovnatih tkanin.
Stvarno, v teh podobah je za opazovalca le nekakšna padna senca osrednjega dela informalne zasnove, ki se očituje v zastrtosti obsenčevanja, a je ponekod sko-ro prej nje zrcalna slika v motni vodi kadečih se toplic. Torej optični občutek, s čimer Antoni skuša približevati se reševanju no vih osnov o prostoru, ki ga pomi ka vedno globlje v abstraktno prostornost izven zemeljskih me'r' MILKO BAMBIČ
PETEK, 27. DECEMBRA 1968
TRST A
ke - 17.10 Spored za mladino -7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- KSSjf? ?045\™cert;V
,/.11» - 7 511 Jutranin »lpchn - SK1 POEZIJI ZU.“fO IVOnceri.
ročila - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Slov. narodne - 12.10 Blago-znanstvo za domačo rabo 13.30
II. PROGRAM
_. ,	....	.	7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Pa
GMsta po ze.jah - 17.00 Ansam- ročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasit*. Pacchiori - 17.20 Glasbeni moj- benj album - 10.00 Paragvajska s^r*n Umetnost in prireditve harfa - 11.40 Pesmi desetletja -- 18.30 Koncert - 19.10 Novosti 13.35 Brez naslova - 14.05 Juke '1^avn® listine - 19.25 Orkester - hox - 15.15 Orglar Germani -16.00 1" " ”D"-’	"-----u	Popoldanski spored - 18.20 Poljud-
na enciklopedija - 20.01 Knjižne
19.45 «Beri, beri, rožmarih zeleni*
- 20.00 šport - 20.30 Gospodarstvo ^ „lvm„ t „	........
»n »S!e*ci 1 j??'** j 0pfirn? S^sba - novosti - 20.30 Sličice iz Francije
22.00	Skladbe davnih dob - 22.15 Zabavna glasba.
KOPER
21.10 Najnovejša lahka glasba.
III. PROGRAM
19.00 Klavirske skladbe - 11.05 12.05 Furlanski.glasbeniki - 12.25 Pizzetti in Albeniz - 12.20 Na spo-
redu Haydn in Prokofjev - 12.50 Simf. koncert - 14.30 Basist Cesa-re Siepi - 15.30 Beethovnov kvintet in Brittenov kvartet - 16.05 Gillesov Te Deum za solo, zbor in ork. - 18.30 Lahka glasba -19.15 Koncert - 20.30 Poljudna znanost - 21.00 Glasba in poezija.
Tretja stran - 14.25 Zafred, Ban field in Viozzi.
TRST
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00,19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba -8.00 Prenos RL 10.15 Orkester Brovvn - 10.35 Prisluhnimo jim skupaj 11.00 Turistične informacije - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10
FILODIFUZIJA
8.00	Scarlatti in Barzanti - 9.00
... ---- --------- .	-- ■	c-a«, o.uo ocariai',1 in narzanu - a.ui
Operna panorama - 15-30 Od	Antologija interpretov - 10.10 Scliu
do Drave - 16.30 Simf. koncert 17.40 Ritmi za mladino - 18.00 in
19.30	Prenos RL - 19.00 Orkester Carioca.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Pa ročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.06
mannove skladbe - 10.20 Čajkovski, Trio opus 50 in Bloch, Suita -12.15 Casella, Sonata štev. 2.
SLOVENIJA
6.00. 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. od-
Zvočni trak - 10.05 in 11.00 Ura daja - 3.08 Glasbena matineja -glasbe 11.30 Baritonist E. Ba- 8.55 Pionirski tednik - 9.25 «Mor-stianini 12.05 Kontrapunkt 13.15 da vam bo všeč* - 10.15 Pri vas
Peppino di Capri - 14.45 Ital. na ve pesmi - 16 00 Program za otro
doma - 12.10 Lisztove skladbe
12.30	Kmetijski nasveti - 12.40 Čez
polja in potok,-. - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Lahka glasba - 15.20 Napotki za turiste 15.25 Glasbeni intermezzo - 15.45 Turistična oddaja - 16.0lr Vsak dan za vas -17.05 Človek in zdravje - 17.15 Koncert po željah - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Na križpotjih - 19.00 Lahko noč otroci! 19 1? Stane Mancini -
20.00	Koncert Komornega zbora -
20.30	Iznrano delo L. Janačka -21.15 Oddaja o morju 22.15 Prokofjev in Baird 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Velika verstva 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 18.45 Ka mični skeči ->19.20 Znanstvena oddaja - 19.50 šport in ital. kronike
-	20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik
-	22.00 Glasbeni spored - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.45 B. Rar.done: Un bambino
-	18.55 Delia Scala Story - 21.00 Dnevnik - 21.15 Orio Vergani: Donna e bambino - 22.15 Filmske in gledališke kronike.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 in 14.45 TV v šoli -11.00 in 16.10 Splošna izobrazba - 11.30 Francoščina -17.30 Daktari — film -18.20 Glasbeni zaslon 18.55 Mladinska oddaja - 19.20 Ustvarjanje in delitev družbenega produkta -19.45 Mi smo za vas, dedek Mraz
-	20.00 in 22.50 Dnevnik - 20.35 Pravila igre — film - 22.20 Polet vesoljske ladje Apollo 8.
trije «namišljeni kozmonavti* gojili nekatere rastline, ki so na eni strani »kozmonavtom* zagotavljale vitamine za izpopolnjevanje hrane, na drugi pa tudi pomagale pri prečiščevanju zraka. Seveda je bilo to delo le stransko delo strokovnjakov, ker so se sicer ukvarjali tud: z drugimi medicinskimi, biološkimi in tehničnimi problemi.
Zakaj ta poskus?
Po računih znanstvenikov potrebuje kozmonavt skozi leto vsak dan 700 gramov * hrane, -okoli 2500 i gramov vode-za i fitje,-okoli 800 'gratnčv kisika m 5.500 gramov sanitarnatehnične vode. Tričlanska posadka kozmične ladje, ki bi odšla na enoletno potovanje po vesolju, bi torej morala odnesti s seboj za 11 ton zalog. Tolikšna teža zalog bi praktično onemoga čila daljše raziskovalno potovanje izven zemeljskega prostora. In prav v tem je vzrok, zakaj so trije »potniki* v «kozmični ladji na Zemlji* preživeli eno leto v poskušanju vesoljskega poleta in s tem dokazali, da ie polet izven zemeljskega območja možen z mnogo skromnejšimi zalogami hrane, vode in drugih osnovnih pa trebščin. Pri tem ne smemo misliti, da je bila zimska gredica podobna zimskim gredicam naših vrtnarjev, pač pa je tudi ta bila »zreducirana* na razmerja vesoljske kabine.
Jugoslovani so hudi kadilci
Iz jugoslovanskega tiska povzemamo nekaj podatkov, ki nam govore, da postajajo Jugoslovani izredno strastni kadilci, še »hujši kot Turki*, bi rekli. Leta 1946 so Jugoslovani pokadili dve milijardi in pol cigaret. Deset let pa zneje so pokadili pet milijard cigaret. Za leti 1967 in 1968 podrobnih podatkov ni, toda v zadnjih letih pokadijo v poprečju v Jugoslaviji že 30 milijard cigaret na leto, kar pomeni, da pride poprečno na prebivalca okoli 1500 cigaret, če upoštevamo dejstvo, da niso vsi Jugoslovani kadilci, nadalje, da se posamezniki že v starejših letih cigareti odpovedo in da otroci in tudi ne več otroci ne kadijo, pomeni, da pride na posameznega kadilca mnogo višje poprečje.
Kaj pa cena te razvade. Po nekaterih računih pokadijo Jugoslovani v zadnjih letih za 300 milijard dinarjev cigaret in tobaka na leto. Če bi denar, ki gre tako v dim, porabili na primer za gradnjo stanovanj, bi samo s temi sredstvi mogli zgraditi na leto okoli 38.000 stanovanj.
Pri tem se nam vsiljuje še ena misel: pretežna večina znanstvenikov iz medicinske stroke zatrjuje, da je tobak, in še posebej cigaretni tobak zdravju škodljiv. Tudi če bi ne držala v celoti domneva, da so razne katranaste smole, ki nastajajo ob kajenju, kancerogene, je gotovo, da kajenje škoduje človeškemu organizmu tudi drugače. Zaradi tega so na primer na Angleškem izglasovali zakon, da mora sleherni zavojček cigaret nositi videm znak, da je kajenje škodljivo. Po nekod drugod v Evropi, kot na primer tudi pri nas, v Italiji, je z zakonom prepovedana sleherna reklama cigaret in tobačnih izdelkov nasploh, v Jugoslaviji pa, kljub temu, da Jugoslovani kadijo še huje kot Turki, je reklama za cigarete dopustna in jo srečami tako rekoč povsod.
vseh slovenskih šolarjev in dijakov, ki so bili letos nagrajeni, pa je naslednji: s svetoivanske šole so bili nagrajeni Aleksej Kalc, Vily Mikac in Ornella Neppi, na osnovni šoli pri Sv. Jakobu: Izabela Marega, Adrijan Obrsnel in Melita Valli, z openske osnovne šole so bili nagrajeni Vilma Padovan, Lo-ris Tavčar in Igor Starc, z nabre-žinske Nadja Vidimari, Sonja Rebula in Sonja Legiša, z dolinske šole pa Jurii Gustinčič, Klavdij Smo tlak in Mara Antcnini. Z ra janske srednje šole sta bila nagrajena Lavra Pertot in Sergej Kukanja, s srednje šole pri Sv. Jakobu Iztok Kodrič Irene Prašel, Nataša Rauber, Milojka Močnik, Lucija Abram in Marta Ivašič, z openske so dobili priznanje Aldo Foschini, Robert Gantar, Adrijan Sosič, Irena Sosič, Susanna Guštin, Serena Repinc, Zorko Crevato, Marina Gulin, Evelina Jeza, Barbara Lapornik, Ana Petelin in Tanja Rebula, z nabrežinske srednje šole sta bili nagrajeni Majda Terčon in Milena Abram, z. dolinske pa Radojka Tul in Magda Kuret.
Prodaja novorojenčkov v Mehiki
Pred mnogimi leti se je italijanski tisk razpisal o mučni zadevi, o ugrabitvah ali celo o prodaji otrok. Ko smo tedaj poročali o tem, šroo zapisali, da ta pojav srečujemo v južni Italiji in v Grčiji, kjer so siromašne družine pripravljene «odstopiti» kakega svojih številnih otrok kaki podtalni organizaciji, ki »dobavlja* otroke bogatim ameriškim zakonskim parom brez otrok. Takšne sicer redke primere so uporabili tudi filmski ljudje kot mo tiv za sicer komičen, morda bolj tragikomičen film z Albertom Sor-dijem v glavni vlogi. Kaže, da to v Italiji ni več aktualno. Agencije pa poročajo, da so v Mehiki odkrili krepko razvejano mrežo, ki se ukvarja s prodajo otrok v ZDA. V Mehiki so prišli tako daleč, da ugrabljajo novorojenčke kar v bolnišnicah in porodnišnicah.
Dr. Foumier, direktor generalne bolnišnice v mehiški prestolnici, je sicer zanikal, da bi ugrabljali otroke iz državnih bolnišnic, vendar pa je priznal, da jih u-grabljajo iz državnih porodnišnic. Omenjeni funkcionar je dal to izjavo v zvezi z zahtevo, ki jo je postavil dnevnik «Excelsior». Dr. Foumier je rekel: »Ugrabljanje otrok ni nič novega, pa tudi ne tako pogost pojav. Obstaja dola čena organizirana črna borza, ki se ukvarja samo z dobavljanjem in prodajo otrok, črna borza ali trgovina, ki se ravna po istih trga vinskih zakonih kot pri vsaki drugi trgovini in kjer pridejo v poštev zahteve morebitnih kupcev ter razpoložljivo »blago*. Glavni morebitni kupci tovrstnega »blaga* so zakonski pari, ki ne ma rejo imeti otrok, vendar gre bolj za domače kot pa tuje zakonske pare. Glede tega obstajajo tudi mehiški zakoni, ki urejajo posinovljenje otrok in ker so glede tega precej ostre omejitve, si posamezni zakonski pari izberejo bolj tvegano, hkrati pa bolj «enostavno» ali «krajšo» pot in sicer ugrabitev otroka preko kake druge osebe.*
Po navadi pa, nadaljuje dr. Foumier, »obstaja med materjo in očetom novorojenčka ter med otrokovimi bodočimi »starši* in še prej ugrabitelji določen spa razum, ki se sklene še preden gre porodnica v porodnišnico. Kak družinski znanec ali »prijatelj* stopi v stik z očetom oziroma materjo novorojenčka, da se z njima dogovori o bodočnosti otroka, to se pravi, da sta roditelja pripravljena za določeno vsoto odstopiti svojega otroka. V nekaterih primerih se to uredi celo na tak način, da roditelja zahtevata od uprave bolnišnice dola čeno odškodnino, ker da se je njun otročiček «izgubil».
Dr. Fournier sicer priznava; da razne bolnišnice in porodnišnice niso najbolj opremljene in organizirane in da prihaja v dneh številnih porodov tudi do pomot, Id omogočijo resnično zamenjavo a trok, še raje pa nemoteno ugrabitev. Toda ti primeri so le del, manjši del ugrabitev, ki so ž« prej dogovorjene in ki se izvršijo povsem soglasno med pravimi roditelji in med kakim premožnejšim zakonskim parom, ki na tak način pride do otroka.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7.5, najnižja 3.6, ob 19. url 4.6 stop., vlaga 44%, zračni tlak 1006 rahlo raste, padavine 3,5 mm, nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura mof-ja 10.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 27. decembra
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27. — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 12.09 in zatone ob Os*
Jutri, SOBOTA, 2*. decembra
NEDOLŽNI OTROCI
VAZNI SKLEPI NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA
Pri kolodvoru in v Barko vi jah bodo zgradili podcestna prehoda
Gradnja prehodov pod Miramarskim drevoredom bo stala 160 milijonov lir 300 milijonov za asfaltiranje ulic in 400 za obnovitev kanalizacije
Tik pred božičnimi prazniki je tržaški občinski svet razpravljal in odobril nekaj izredno važnih skle--pov, ki so bili dolgo časa na dnev nem redu. Letošnja predzadnja seja se je zavlekla do zgodnjih jutranjih ur. ko je končno velika večina svetovalcev odobrila sklep o pristopu občinske uprave v ustanovo Slovensko gledališče. Kljub več kot osemurni seji, je še vedno ostalo na dnevnem redu nekaj sklepov, ki jih je bilo treba odobriti pred koncem leta. Zato se je občinski svet sestal ponovno pretekli ponedeljek Na tej seji je bilo pred koncem sporočeno, da bo odbor sprejel vse ostale važne sklepe v imenu sveta ki jih v ponedeljek niso utegnili odobriti.
Dejstvo, da se skoraj vsako leto ob koncu leta, tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki naberejo na dnevnem redu občinskega sveta najvažnejši sklepi in morajo zato svetovalci na hitro o njih razpravljati, ne da bi se poprej lahko bolj temeljito pripravili, so na zadnjih «hr«h sejah obsodili vsi svetovalci opozicije. Stranke odbora pa dolžijo opozicijo, da zavlačuje seje s številnimi, včasih tudi nepomembnimi vprašanji in dolgimi razpravami o običajnih upravnih sklepih.
Urnik trgovin za praznike
Iz tajništva Slovenskega gospodarskega združenja smo prejeli s prošnjo za objavo tole sporočilo:
Pristojno odbomištvo pri deželni vladi je odredilo, naj trgovine med skorajšnjimi prazniki poslujejo po naslednjem umiku:
Cvetličarne bodo odprte tudi v nedeljo od 8. do 13. ure.
V	TOREK. 31. decembra:
zadnji dan leta. Vse trgovine bodo lahko podaljšale popoldanski poslovni čas do 21. ure.
V	SREDO, 1. januarja —
Novega leta dan. Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13), slaščičarn in podobnih, trgovin (8—21.30).
ni in nujni podzemeljski prehodi na Trgu Goldoni. O njih je bil govor že pred mnogimi leti. Kdaj bodo te prehode zgradili je težko reči. Že pred nekaj leti je bilo rečeno, da njihova gradnja v tem delu mesta ni lahka. Tu se križajo skoraj vse tramvajske, filobusne in avtobusne proge. Tako obsežna dela bi zahtevala prekinitev ali preusmeritev tolikšnega prometa, ki bi ga druge ulice težko prenesle. Sicer pa zadevo na občini še vedno proučujejo in ni rečeno, da ne bo odbor prej ali slej nenadoma pred ložil v razpravo svetu zadevne načrte.
Podzemeljska prehoda za peSce pri kolodvoru in v Barkovljah bosta stala skupno 160 milijonov lir.
Drugi važen sklep, ki so ga »prejeli na zadnji seji odbora, je določitev 300 milijonov lir za asfaltiranje mestnih ulic in popravilo pločnikov; 60 milijonov lir je občina že porabila za pločnike v Ul. Ron chetto. Odborniki so odobrili načrte za gradnjo novega otroškega vrtca na Greti, o katerem bo moral še razpravljati občinski svet. 400 milijoiov lir je odbor določil za obnovitev kanalizacije, od katerih bodo 300 milijonov porabili za nove naprave v prečiščevalni postaji pod Skednjem. Tudi to vprašanje je za naše mesto zelo važno. Nedavno je bilo ugotovljeno, da je voda v našem zalivu zelo okužena predvsem zaradi odteka neprečiščene kanalizacije v morje.
Prečiščevalna postaja pod Skednjem lahko «predela» samo tiste umazane vode, ki se vanjo stekajo, drugi del mesta, in sicer vse mestno obrežje, Škorklja, področje Videmske ulice, Rojan in Greta pa imajo kanalizacijo, ki se steka neposredno v morje v starem pristanišču. Odbornik za zdravstvo Bla-sina je že svoj čas dejal, da bo treba poskrbeti za prečiščevanje tudi tega dela umazanih voda, če hočemo, da morje ne bo vedno bolj umazano in okuženo. K temu dodajmo še naftne ostanke, in se bomo kmalu prepričali, da imajo znanstveniki prav, ko opozarjajo na nevarnost okužene morske vode v Tržaškem zalivu.
Na seji je bilo tudi sporočeno, da je ekonomat določil 2 milijona lir za okrasitev božičnih drevesc na javnih mestih, odbornik za ekonomat De Cima pa je sporočil, da so kupili 3360" sodčkov iz plastike za pobiranje smeti, za kar Je občina plačala 16 milijonov lir.
Ob zaključku seje je odbornik Ceschia poročal o zasedanju mladinske konzulte, podžupan Lonza pa, da je sprejel predstavnike združenja grških študentov v Trstu. Občinski odbor je sklenil poslati voščilne brzojavke štirim atenskim občinskim svetovalcem, ki so jih grški polkovniki vtaknili v zapor.
Delovanje deželnega sveta v prvih 6 mesecih
Deželni svet se bo zopet sestal v januarju prihodnjega leta. V prvih šestih mesecih druge zakonodajne dobe od 15. junija letos dalje je deželni svet imel 44 sej ter je razpravljal o 17 zakonskih osnutkih in jih odobril, medtem ko je bilo predloženih skupno 36 zakonskih osnutkov, in sicer 21 na pobudo deželnega odbora, 15 pa na pobudo svetovalcev. Vlada je zavrnila samo en zakonski osnu-
tek, o katerem bo morala pristojna komisija ponovno razpravljati medtem ko je 10 zakonov že stopilo v veljavo, šest pa jih bodo še objavili v Uradnem vestniku. Se posebno so važni trije zakoni, ki jih je odobril deželni svet, to je zakoni o ustanovitvi odbomištva za urbanistiko, o ustanovitvi deželnega gospodarsko - socialnega odbora in o proračunu za leto 1969 in obračunu za leto 1967.
Zakonodajno dejavnost deželnega sveta so dopolnjevale zakonodajne komisije, ki so imele skupno 49 sej, na katerih so razpravljali o zakonskih načrtih, preden so jih predložili v razpravo deželnemu svetu.
V prvih šestih mesecih svojega delovanja je drugi deželni svet o-bravnaval številne resolucije, interpelacije in vprašanja. Svetovalci so predložili 29 resolucij; razpravljali so o 17 in tri so tudi odobrili Interpelacij je bilo 54, vprašanj pa 199 z ustnim odgovorom in 35 s pismenim odgovorom. Odbor je odgovoril na 33 interpelacij, na 127 vprašanj z ustnim odgovorom in 24 s pismenim odgovorom.
Predsedstveni urad pa je imel osem sej in sprejel 59 sklepov v zvezi z delovanjem deželnega sveta. Vodilni odbor pa je proučil položaj posameznih novih svetovalcev in potrdil njihovo izvolitev.
SPOPOLNJEVANJE UPRAVNEGA USTROJA DEŽELE
Predsednik Berzanti umestil upravni svet deželnega osebja
Pismeni in ustni izpiti za osebje, ki je bilo sprejeto v službo začasno
Predsednik deželnega odbora Berzanti je umestil upravni svet. osebja, ki je posvetovalno telo odbora za razna vprašanja tega o-sebja. Pri tem je Berzanti poudaril, da prenašajo naloge tega sveta preprosto upravljanje osebja, ker ima tudi splošne posvetovalne funkcije v vprašanjih, ki so skupna vsem vejam uprave glede delovanja in spopolnjevanja raznih služb. Zatem je dejal, da je prepričan, da bo upravni svet pomagal uspešno reševati vprašanja, ki se tičejo o-sebja in delovanja uradov.
Upravi svet bo pomožno telo deželne uprave in bo opravljal v deželnem okviru naloge, ki pritičejo v državnem obsegu višjemu svetu javne uprave. Upravni svet je posvetovalni organ odbora glede o-sebja in deželnih uradov Izraža svoja mnenja o službenih predlogih splošnih zadev, o organizaciji in metodah pri poenostavljanju postopka, o uvajanju novih tehnik dela, o usposabljanju osebja, o nižanju upravnih stroškov itd.
Na podlagi člena 46 deželnega zakona o pravnem položaju in o prejemkih deželnega osebja je predsednik upravnega sveta vprav predsednik deželnega odbora Berzanti, medtem ko so bili z njegovim odlokom imenovani razni člani tega sveta iz vrst višjih deželnih funkcionarjev. Pet predstavnikov osebja pa je Berzanti imenoval na predlog sindikatov.
Na podlagi omenjenega zakona urejujejo tudi deželni stalež ter
je prišlo Končali
uvrščajo vanj osebje, ki iz raznih javnih uradov, so se tudi pismeni izpiti za osebje, ki so ga sprejeli v službo začasno, ter bodo kmalu sledili ustni izpiti pred posebnimi komisijami. S temi izpiti bodo uredili položaj tega osebja. Zatem bodo spopolnil; stalež v vseh oddelkih deželne u-prave v vseh štirih pokrajinah z javnimi natečaji.
Ureditev položaja osebja in u-mestitev njegovega upravnega sveta pomeni velik korak naprej k organski ureditvi notranje deželne uprave. S tem pa se bo začela tudi nova faza v življenju in dejavnosti deželne uprave, ki bo postala vsekakor bolj učinkovita tudi s tesnejšim sodelovanjem raznih u-radov in oddelkov.
Bankovci SFRJ vzdi iz prometa s 1. januarjem
Kakor smo že svoj čas opozorili na tem mestu, je guverner jugoslovanske Narodne banke odredil, naj se stari bankovci po 5000. 1000 in 500 dinarjev z letnicama 1. maj 1955 in 1. maj 1963 potegnejo iz obtoka. Omenjeni bankovci bodo zato 1. januarja 1969 zgubili svoj-stvo rednega plačilnega sredstva. Narodna banka jih bo zamenjala do 30. junija.
Avtor in
njegov roman
V torek pod večer je v Tržaški knjigarni bilo srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegovega najnovejšega romana «V Sibili-nem vetru«. Pobuda knjigarne je naletela na velik odziv tržaških ljubiteljev dobre in lepe slovenske knjige, ki so prihiteli na to srečanje. Avtor se je kupcem oddolžil z avtogrami, ki jih je na željo dajal v svojo knjigo, obenem pa je bilo srečanje lepa priložnost za izmenjavo mnenj o tem in onem iz našega kulturnega življenja Vodstvo Tržaške knjigarne zasluži za to in podobne pobude vse priznanje, saj predstavljajo ne samo spreten način za popularizacijo novih knjižnih izdaj in njihovih avtorjev, temveč tudi prispevajo k ustvarjanju nekakšnega kulturnega središča, kar mora vsaka knjigarna dejansko tudi biti.
......"■»'"""HunmiiiiiiiiiHiimmiHiiiiiiiiininiuiniiiiHiiiiiiiiiiii, ...iiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimii.im..
GROZEN KRVNI DAVEK V DVEH PRAZNIČNIH DNEH
Tri smrtne prometne nesreče na naših testah zaradi poledice in neprevidnosti avtomobilistov
Prva se
je pripetila pri Bazovici in Fernetiči in tretja
na cesti proti Pesku, druga med Opčinami na mejnem prehodu pri Škofijah
Praznično vzdušje v teh božičnih dneh je žal skalila vrsta prometnih nesreč, med temi tudi nekaj smrtnih. Zakrivilo jih je nevarno stanje nekaterih cest. ki so bile spolzke, pa tudi velika neprevidnost avtomobilistov.
Prva nesreča se je pripetila pri Bazovici, na cesti proti Pesku. Dan pred božičem, v prvih jutranjih urah,, je proti Pesku z veliko naglico vozil fiat 2300 šofer in lastnik podjetja za najemanje avtomobilov, Odino Jerko, star 61 let, iz Ul. T. Luciani 11.
Verjetno se mu je zelo mudilo. Prehitel je avtomobil, toda zaneslo ga je preveč na levo. Z levim kolesom je zavozil po obcestnem grušču in to je bilo zanj usodno. Avto je z vso silo vrglo v obcestno drevo, kjer se je dobesedno zmečkal. Iz razbitin avtomobila so izvlekli nezavestnega voznika, ki se je močno udaril v glavo. Pretresel si je možgane in si verjetno tudi poškodoval možgansko tkivo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Se istega dne je Jerko izdihnil, ne da bi prišel k zavesti.
Med Opčinami in Fernetiči pa se je pripetila skoraj ob isti uri druga nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. Ponesrečenec, ki je izdihnil že med prevozom v bolnišnico, je 55-letni uradnik Bruno Orlandini iz Ul. Teatro Romano 24. Orlandini je bil s svojim «PrinzemNSU» namenjen k sežanskemu mejnemu prehodu.
Sicer pa je treba priznati, da občinski svet opravi mnogo dela in bi ga opravil še več, če bi se bolj redno sestajal in če bi bile poletne in druge «počitnice» med letom krajše.
V torek se je sestai občinski odbor, ki mu je predsedoval župan inž. Spaccini. Odbor je sprejel nekaj izredno važnih sklepov. Tako je odbornik za javna dela Mocchi obrazložil in predložil v odobritev sklep o gradnji podzemeljskih prehodov za pešce pod Miramarskim drevoredom, in sicer od železniške postaje v smeri Ul. Pauliana (na strani kolodvora bo vhod iz sedanjega podzemeljskega prehoda) in sklep o gradnji podzemeljskega prehoda za pešce pod Miramarskim drevoredom v Barkovljah v bližini bara Pipolo. Tako pri kolodvoru kot v Barkovljah je prehod za pešce čez Miramarsk: drevored zelo ne varen. Ta nevarnost pa se v poletnih mesecih še poveča in je prišlo do sedaj na teh dveh mestih ze do mnogo hudih nesreč.
Če sta ta dva podzemeljska prehoda potrebna, so nič manj potreb-
Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ DOLGE KOLONE NA POVRATKE
Množični praznični izleti čez mejo na tradicionalno boljunsko lučanje
Letošnje «lueanje» je posnela tudi ljubljanska televizija - Bitka z jabolki in pomarančami je bila precej ostra
Motorizacija spreminja in odpravlja stare navade. Nekoč je veljalo pravilo, da božične praznike preživimo doma, med svojimi, zdaj pa so božični prazniki, zlasti zaradi tega, ker sta dva praznična dneva skupaj, obenem pa šolske počitnice, nailepša priložnost za daljše izlete. Vreme je bilo kot nalašč, da so meščani zapustili mesto in se odpeljali na Kras, v Istro, na Goriško, na Gorenjsko, v Kanalsko dolino, v Karnijo itd. Nekateri so se odpeljali že v soboto, drugi v torek in v sredo, mnogo Tržačanov pa je šlo včeraj na krajše izlete na Kras in v Istro. Vse gostilne po Krasu in v Bregu so bile polne gostov iz mesta, ljubitelji snega, smučarji pa so prišli na svoj račun na Lokvah, v Cmem vrhu in na drugih priljubljenih smučiščih.
Na Lokvah je bilo vse polno Tržačanov, Goričanov in Furlanov, v Istro pa so sli Tržačani zlasti na obisk k svojcem in znancem. Promet čez mejne prehode se je razvijal brez velikih zastojev. Največ prehodov je biio pri Fernetičih in Škofijah, medtem ko je bil promet skozi blok na Pesku kot ob nedeljah. Statističnih podatkov še ni, lahko pa računamo, da je šlo te dni čez bloke na Tržaškem na jugoslovansko področje okrog 50 tisoč oseb, skoraj vsi z zasebnimi vozili. Izletov z avtobusi skoraj ni bilo, železniški promet pa je bil normalen
Precej Tržačanov in okoličanov je prišlo včeraj popoldne v Bol.ju-nec na tradicionalno «lučanje», ki ga je letos posnela ekipa RTV Ljubljana za oddajo «Kaleidoskop».
Včeraj na. boljunskem trgu med «lučanjem»
Tako bodo ta stari običaj, ki se je kakor nekateri drugi, ohranil v Boljuncu skozi stoletja, lahko gledali tudi tisti, ki ga še niso videli.
Na trgu sredi vasi je bilo precej meščanov že pred začetkom «luča-nja« Gostilničarji in trgovci, ki imajo tam svoje lokale, so zaradi previdnosti pravočasno povlekli roloje in postavili celo zaščitne mreže. Ko so se končale v cerkvi večernice, se je začela na trgu nbitka« z .jabolki in pomarančami. Bol.junska dekleta so si preskrbele dobro zalogo «munici.je» in so bile zelo bojevite. Prišle so izza oboka in začele napadati fante, ki so se naj-
prej previdno izmikali, nato pa odgovarjali milo za drago ali pomarančo za jabolko, ki so ga pobrali na tleh, kot v bitki ročno bombo, ki ni eksplodirala. Ta «mirol.jubna» ofenziva, gorje pa tistemu, ki ga je punca imela na piki, je trajala dokler je bilo v zalogi dovolj jabolk in pomaranč. Vmes pa je posegla vaška in mestna otročad, ki je kar med «jurišem» pobirala ostanke «strellva» in napadala zlasti avtomobile, ki so se drznili motiti staro bitko med vaškimi dekleti in fanti. Mrtvih in ranjenih ni bilo, pač pa dobre volje in smeha za vse.
Iz neznanih vzrokov je zavrl. Asfalt je bila zjutraj prekrila slana in kolesa so se zavrtela v prazno. Avto je nekajkrat obrnilo dokler ni treščil v obcestno drevo. Pri tem je Orlandinija vrglo proti vetrobranu. ki ga je z glavo predrl. Na kraj nesreče je prihitel avto Rdečega križa. Ko so Orlandinija naložili je še dihal, vendar je umrl med prevozom. Dežurni zdravnik je ugotovil, da si je močno pretresel možgane in si prelomil kolk.
Na Štefanovo pa se .je v prvih jutranjih urah pri škofijskem obmejnem prehodu smrtno ponesrečil 36-letni Neapeljčan Franco Pa-turzo, ki sicer stanuje z ženo v našem mestu v Ul. Laghi 6.
Namenjen je bil k obmejnemu prehodu na škofijah. Malo pred samim prehodom, nedaleč od ovinka, so kolesa «giulie», ki jo je vozil, zaplesala na zaledenelem asfaltu. Avto je vrglo s ceste in se je prevrnil v jarek. Nesrečnega voznika so izvlekli iz razbitin, toda že takoj je bilo jasno, da je njegovo stanje kritično. Pri padcu mu je namreč krmilo predrlo prsni koš. Naložili so ga na avtomobil RK, ki je z vso naglico odbrzel proti mestu. Vendar so v bolnišnico pripeljali le njegovo truplo. Med potjo je namreč nezavestni Paturzo izdihnil. Na kraj nesreče so prihiteli tudi orožniki.
Na sam božični dan se je v prvih jutranjih urah pripetila' 150 metrov pred Fernetiči še ena hujša prometna nesreča.
29-letni Štefan Mejasič iz Zagreba se je s svojim fiatom 850 vračal iz Švice domov. Vso noč je bil prevozil in dremalo se mu je. Malo pred obmejnim prehodom je samo za trenutek zatisnil oči, vsaj tako domnevajo agenti cestne policije, ki so prihiteli na kraj nesreče. In spanec ga je premagal. Avto je nenadoma zavozil na levo stran ceste in trčil v avtobus novogoriškega podjetja «Avtopromet», ki je prav tedaj zapeljal od bloka proti Trstu. Trčenje je bilo silno in drobci vetrobrana so Mejasiča porezali po obrazu in bradi. Vrglo ga je na volan. da sl je prelomil več reber na levi strani prsnega koša. Ranil si je tudi koleno In si prelomil desno nogo. Z avtom Rdečega križa so ga takoj odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo moral mesec dni.
Na cesti, ki z Opčin pelje proti meji pri Fernetičih, se je zaradi zmrznjene slane pripetila še druga prometna nesreča. Na božični predvečer se ,ie namreč ponesrečila 30-letna frizerka iz Križa 413, Silvana Bogateč por. Rukin. S svojim fiat 500 je bila namenjena proti Opčinam. Po nadvozu je začela prehitevati neki avto, toda v nasprotni smeri je prihajalo drugo vozilo. Zavila je spet na desno In pritisnila na zavore. V tistem trenutku je avto na zmrznjenem asfaltu zaneslo, da je trčila v obcestno drevo. Pri tem se je pobila po glavi. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na vrokirurški oddelek. Zdraviti se morala 10 dni.
daritvi so prisostvovali župan Spaccini, prefekt Cappellini in predsednik bolnišnice Sospisio.
Vprašanje svetovalca Monfalcona (PSIUP) o openskem tramvaju
V zvezi z dvema prometnima nesrečama, ki sta se pripetili baje na progi openskega tramvaja, je občinski svetovalec PSIUP Fausto Monfalcon naslovil na odbornika tržaške občine za industrijske javne služnosti naslednje vprašanje:
«Podpisanetnu je znano, da sta se v četrtek, 19. t.m. pripetili na progi openskega tramvaja dve prometni nesreči. Pri prvi je šlo za iztirjenje tramvaja na Trgu Scor cola, pri drugi pa za zlom osi pri nekem drugem vozu na isti progi.
Ti nezgodi, kolikor se je priz ide temu svetovalcu posrečilo ugotoviti, nista slučajni, temveč izvirata iz zastarelosti in zapuščenosti naprav, ki v vseh teh zadnjih letih [vo», ki ga je dr. Frane'Tončič ob niso bile obnovljene. Povzroča pa javil 24. t.m., je po odstavku, ki jih prav^ tako zaskrbljujoče stanje | govori o tem, kako je na grozilno
jeve zasluge za razvoj tržaškega gospodarskega življenja, ter poudaril zlasti njegovo trdno voljo pri zagovarjanju «tržaške rešitve«, ko je šlo za to, ali naj se glavni sedež zavarovalnice prenese drugam v notranjost države, kakor so se pred leti širile zaskrbljene govorice po Trstu. Nato je govornik navedel tudi zasluge, ki si jiii je G. Baron-cini nabral v okviru same družbe Assicurazioni Generali. Baronciniju gre tudi zahvala tržaške javnosti, je zaključil dr. Caidassi, za nekatera vidna dela v središču mesta. Med takšna dela spada zlasti popolna preureditev palače Stratti na Trgu Unita, v kateri se nahaja kavarna «Specchi» in skorajšnja preureditev hotela «Vanoli» na istem trgu. Predsednik zbornice je še izročil slavljencu spominsko kolajno z vgravirano podobo sv Justa, delo tržaškega kiparja U. Caraa.
G. Baroncini se je zahvalil Caidassiju za tople besede
dr.
NELJUBA POMOTA
V članku «Dr. Besednjaku v
ne-
bo
Tradicionalno kosilo uslužbencev čistoče
Tudi letos so priredili tradicionalno kosilo uslužbenci mestne čistoče. Kosila so se udeležili tudi župan inž. Spaccini in nekateri odborniki. Na pozdravne besede ravnatelja mestne čistoče inž. Tombe-sija, je odgovoril župan, ki je poudaril, da se služba mestne čistoče tudi pri nas modernizira in mehanizira. V prihodnjem letu Je dejal župan, se bo modernizacija sredstev in nanrav še bolj razvila, da bodo lahko uslužbenci mestne čistoče lažje opravljali svoje delo.
Včeraj so v otroški bolnišnici razdelili 400 božičnih paketov. Ob-
tramvajskih vozil. Spričo tr/;a svetovalec meni, da je dolžan vprašati pristojnega odbornika, če ne meni, da bi bilo potrebno pripraviti načrt za izvedbo vrste del za izboljšanje in obnovitve proge in vo zil, kar raj bi preprečilo, da bi se take nezgode ponovile. V nasprotnem primeru — meni svetovalec, bi postalo jasno, da pristojne oblasti nočejo_ sprejeti nobenega ukrepa, v pričakovanju nič kaj pohvalnega sklepa, da se spričo zastarelosti naprav, ki bi v vedno večji meri ogrožale varnost potnikov, ne bi smatralo za najbolj primerno, da se proga enostavno ukine.«
Ne vemo, če je domneva občinskega svetovalca Monfalcona gle de morebitne zaželene ukinitve o-penske tramvajske proge utemeljena, gotovo pa je, da bodo morale občinske oblasti, ki upravljajo to progo, poskrbeti v največji meri za varnost prometa na tej tako važni prometni povezavi med središčem mesta in Opčinami. Openska tramvajska proga je sicer drzno izpeljana, toda ^ predstavlja najkrajšo in najhitrejšo povezavo med mestom in okolico. Poslužujejo se je Openci in drugi okoličani, pa tudi številni meščani posebno ob nedeljah in praznikih V današnjih pogojih ne bi bilo nikakor upravičeno, da ii ne bi oosvetili največjo skrb.
Uspeh violinista Hrvatiča v Ljubljani
V ponedeljek je koncertiral v Ljubljani naš mladi violinist Žarko Hrvatič. Izvajal je dela mojstrov Boccherinija. Bacha, Dvoraka in Paganinija. Za lepo izvajanje je bil Hrvatič deležen priznanja občin stva, med katerim so bili tudi priznani slovenski glasbeniki. Poleg zanesljive tehnike in interpretacij-skega smisla je pokazal tudi samozavesten nastop, kar je brez dvoma rezultat vrste nastopov v zadnjem času.
Sporočilo odboru za proslavo
80-letnice ustanovitve šol Ciril-Melodove družbe
Odbor za proslavo 80-letnice ustanovitve šol Ciril-Metodove družbe sporoča, da bo glavna proslava v mesecu marcu 1969 v Kulturnem domu v Trstu. Točen datum in spored bosta objavljena pravočasno. Odbor izreka svojo zahvalo vsem, ki so pripomogli uspehu srečanja učencev in učiteljev navedenih šol, ki je bilo dne 8. t.m. Posebno se zahvaljuje pevskemu zboru «Jacobus Gallus« iz Trsta za njegovo sodelovanje pri srečanju.
Odbor
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
priredi v soboto, 28. decembra ob 21. uri v prosvetnem domu na Proseku
CANKARJEVO
PROSLAVO
Na sporedu je govor, slovenski film « G r e h » ter čitanje Cankarjevih črtic.
Pevski zbor z Repentabra priredi predvajanje slovenskega filma
LUCIJA
28. t. m. ob 20. uri v občinski kopalnici v Velikem Repnu.
Vljudno vabljeni vsi!
Ženska pod avto na Trgu Oberdan
Včeraj so potniki, ki so čakali na openski tramvaj v prvih jutranjih urah, bili priče nesreče, ki bi lahko imela tudi hujše posledice. Cesta je bila zaradi prazničnega -dne in zgodnje ure razmeroma prazna. Videli so, kako ie mlada ženska prečkala cesto. V tistem trenutku je od postaje sem privozil avto vrste fiat 850, ki ga je vozil 27-letni Lucio Bonatto iz Sta-ranzana, Ul. Gramsci 1. Verjetno je vozil še precej hitro in se ženski ni uspel izogniti. Podrl jo je, da se je močno pobila po glavi. S kolesom ie zavozil na njeno nogo in ji zmečkal prst.
Ponesrečenka. ki so jo takoj nato odneliali z refilnim avtom, ki ie pohitel z bližnieira Trga Vitto-rio V-met.o ie 27-iet,na jugoslovanska drževFanka Guerrina Perino-vioh iz ZeRra, ki sicer stnnuie pri eeki družini na Oberdankovem trmi.
V bolnišnici so ponesrečenim spr’’eli na nrtonedsk’ o^elek. kier so ii obviseli p-p^nji del noge v mavec. Ozdravela "bo v dveh mesecih
Potovalni urad Aurora priredi 5. in 6. januarja 1969
smučarski izlet v Kranjsko goro
z bivanjem v hotelu «Prisank»-Na razpolago je le omejeno število mest.
Prijave in informacije pri Aurori, Ul. Cicerone 4, telefon 29243.
ZIMOVANJE V ZGORNJIH GORJAH PRI BLEDU
Prosimo vse prijavljence za zimovanje v Zgornjih Gorjah, da čimprej poravnajo oskrbnino za zimovanje in s tem dokončno potrdijo svojo udeležbo. Na razpolago je se nekaj mest. Vsi tisti, ki se nameravajo zimovanja udeležiti, naj se čimprej javijo.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ
Gledališča
vprašanje, kdo je spisal inkrimini rani članek, dr. Besednjak mirno odgovoril- «Jaz sem ga napisal«, po pomoti izostal naslednji stavek: «Dejansko pa avtor inkriminiranega članka seveda ni bil on, pač pa Maks Cotič.«
Caidassi priredil sprejem C. Baronciniju
Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je na posebnem sprejemu v glavni dvorani ustanove izrazil vitezu dela Ginu Baronciniju hvaležnost tržaškega poslovnega sveta za njegovo dolgoletno delovanje v korist tržaškega gospodarstva.
Sprejema, ki je bil strogo zasebnega značaja, so se udeležili le člani vodilnega odbora trgovinske zbornice, predsedniki posameznih odsekov gospodarske konzulte, predsedniki krajevnih stanovskih organizacij, nekateri voditelji družbe Assicurazioni Generali, zastopnik borzne depulacije dr. Biagini ter predsednik Centra za gospodarski razvoj dr. Padoa Novi predsednik Assicurazioni Generali, sen. C. Mer-zagora, ki se ni mogel udeležiti sprejema, je poslal pozdravno br zojavko.
Predsednik Caidassi je v priložnostnem govoru naglasi! Baroncini
“ Sca—> ljudske knRžntce v Ulici Polnnio ie zaprt za občinstvo v po-noldanskih urah od torka 24. t. m. do 6. ianuaria 1969. Do te<ta dne le kniPnica ndnrta le v dnnoldan-skih urah. od 7. ianuaria dal!° na, bo snet poslovala po normalnem umiku.
inililiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii,111111111111111111111111111111111111111
KLJUB NARAŠČANJU ZRAČNEGA TLAKA
Nevarnost poledice bo verjetno še trajala
Na cestah je potrebna skrajna previdnost
Ponoči med božičem in sv. Štefanom je, kot so predvidevali vremenoslovci že 24 ur prej, na Primorskem deževalo, oziroma rahlo snežilo. V nižjili predelih je prevla doval dež, v višjih, od 150 do 200 metrov nadmorske višine pa sneg, ki pa ga je zapadlo komaj pol centimetra. Pozneje je nastopil še pojav slane, ki je v jutranjih urah zmrznila ter povzročila poledico na cestah tržaške bližnjo okolice. Zaradi teh vremenskili pogojev je bila vožnja v včerajšnjih nočnih in jutranjih urah precej tvegana. Prišlo je tudi do hudih prometnih nesreč, ki so terjale človeške žrtve.
V tem letnem času so podobni vremenski pojavi pogosti. Zima začenja pritiskati z vso svojo ostrino, dnevna in nočna temperatura sta v stalnem upadanju, nevarnost burje lebdi stalno nad nami. Kljub temu pa lahko rečemo, da tako lepega vremena ob božičnih praznikih nismo imeli že dolgo časa. Predvčerajšnjim in včeraj je bilo na splošno jasno, brezvetrno in tudi temperatura je bila zmerna. Kaj takega se ni zgodilo že vrsto let.
Tudi včerajšnje vremenske motnje so bile verjetno Je prehodnega značaja. Vremenoslovci so namreč opozorili, da prihajajo iz jugozahodne Evrope vremenske motnje, ki pa ne bi smele vplivati odločilno na vreme pri nas Baje so te motnje šle mimo nas bolj severno. Določen vpliv pa so le imele, saj so povzročile rahle padavine.
Vremensko stanje sinoči je kazalo na izboljšanje. Zračni tlak je bil sicer še precej nizek, toda v porastu, kar navadno napoveduje izboljšanje vremena. Nevarnost poledice na cestah, posebno v jutranjih urah, pa še ni mimo ter je zato
potrebna pri vožnji skrajna previd nosi.
Naj omenimo še, da je slabo vreme prizadelo v celoti vse naše bliž nje in oddaljenejše zaledje. Po vsej Primorski, posebno v notranjosti, je zapadlo nekaj snega, ki je kaj kmalu povzročil poledico na cestah. Posebno so bile hude razmere na cestah v višjih legah, v nižjih pa je sonce na prisojnih krajih stopilo poledico. Včeraj ponoči je rahlo snežilo tudi v Sloveniji, posebno na Gorenjskem.
V prihodnjem mesecu januarju moramo seveda pričakovati še precej mrzlih dni in tud slabega vremena.
Znano je, da temperatura doseže svojo najnižjo konico proti koncu januarja, šele potem bomo lahko upali, da bo sonce toliko segrelo našo zemeljsko skorjo, da bomo več ali manj varni pred hujšimi navali slabega vremena.
Teatro Stabile
Zaradi višje sile so odpadle pred' stave gledališča «11 Triennio« z Boj' gakovo dramo «Ivan Vasilevič«, jutri, v soboto, pa bo v Avditoriju na SP®” redu Johna Osborna drama «Plačam dolg«, v izvedbi gledališča liz Aqui|e> ki je lani gostovalo v Trstu z Al-(K" r-ij-evo «Razporoko».
John Osborne je povzel vsebino P® starem gledališkem tekstu španskega cinquecenta «La fianza satlsfečrtž«-Delo je režiral Luiggi Durissi, scen* in kostume pa je napravil Raul fl3®' cio. V glavni vlogi Leonida bo nastopil Ugo Pagliai, v ostalih pa Gass-manova hčerka Paola, Ugo Maria M®-rosi, Emilio Cappuccio, Antonio Pier federici, Pietro Biondi, Mariangel3 Melato, Edgar Devalle, Gabriele Car rara. Daniela Gattii in Oreste Rizzim-
Premierska predstava se bo zač*13 ob 21. uri.
Nazionale 15.00 Walt Disney: «11 ll_ bro della giungla«. Technicolor.
Grattacielo 16.30 «Riusciranno i n®" stri eroi a ritrovare 1'amico m:ste" riosamente scomparso in AfricaL A. Sordi, N. Manfredi.
Eden 16.00 «Serafino». A. Celentan®. O Piccolo. S. Urzi. Technicolor.
Penice 15.00 «C'era una volta VVest«. Henry Fonda, Claudia Car-dinale. Technicolor.
ExceIsior 15.30 «Amantt». Marceli® Mastroianni, Faye Dunaway. Pre"’‘ povedano mladini pod 14. letom.
Rit/ 15.30 «La pecora nera«. Vittori® Gassman, Lisa Gastoni. Techn c®" lor.
Alabarda 15.30 «Corri uomo, corri*-Thomas Milian. Technicolor.
Moderno 16.30 «1 2 pompieri«. Fra®-’ co Franchi in Ciccio Ingrassia. astmancolor.
Pilodrammatico 16.30 «Elvira M3®1' gan«. Pia Degermark, Tommy Berfr' gren. Technicolor.
Aurora 16.30 «11 medico della mut®3”' Alberto Sordi. Technicolor.
Crislallo 16.30 «Mayerling». O. S®3* rif.
Capitol 16.30 «Barbarella». Jane P’®®' da, Ugo Tognazzi. Technicolor. " Prepovedano mladini pod 14. letom-
Impero 16.30 «11 fantasma del pirat3 Barbanera«. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «lndovina '®nl viene a cena«.
Garibaldi 16.00 «L’oro del mondo«-Franco Franchi, Ciccio Ingrassi3-Ai Bano, Romina Povver. Techn,:c°' lor.
Astra 16.30 «11 favoloso dottor D®* little«. Rex Harrison. Technicolor'
Ideale 16.00 «Oggi a me, domanl 3 te«. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Franco e Ciccio e 'e vedove allegre«. F. Franchi, C. 1®' grassia, R. Vianello, Margaret L*®-Technicolor.
Včeraj-danes >
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8. Vipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul Ginnastica 44. Mlani, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30)
Dr. Gmelner, Ul. G!ul!a 14. Man-zomi, Largo Sonnino 4. INAM Al Ce dro. Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ul Zorutti 19/c.
Darovi in prispevki
Družina Angel Škrk daruje 10.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina Ivana Lenar-dona - Lila ob 36-letnici smrti daruje družina Lenardon 1000 lir za Dijaško matico -in 1000 lir za prosvetno društvo »Slavko Škamperle*.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. decembra 1968 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb-UMRLI SO: 53-letnl Vittorio BreS-san. 3 dni star Balbi Davide, 87-letn3 Giovanna Detela, 63-letni Giordan® Faidutiti, 60-1 e t n i Gino Gardi, 70-let«1 Alessandro Chinellato, 62-letni Rodot-fo Ierin, 80-letni Andrea Oio, 58-lelna Guglielmina Pontar por. Amatb-
26. t. m. je v 71. letu preminil®
Albina Kralj por. Carli
Pogreb bo danes, 27. t.m. ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerkvi v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo mož Vittorio, otroci Vittorio z ženo Marij0-Dragica z možem Vittoriom, Luci' na in drugi sorodniki.
Prlmarla Impresa Zimolo
IZPOLNITEV OBČASNIH PROGRAMSKIH OBVEZNOSTI LEVE SREDINE
Deželni odbor odobril predlog državnega zakona o izrednih denarnih prispevkih
V sedmih letih naj bi dala država deželi za uresničenje gospodarskega načrta 455 milijard lir
Deželni odbor je na svoji zadnji i rabili za uresničenje organskega seji določil dokončno besedilo pred-1 razvojnega programa v skladu z toga državnega zakona, ki vsebuje, vsedržavnim in deželnim načrtom. Ukrepe v prid Furlani ji-Julijski kra- Seveda je ta državni" poseg z izred-j*ni na podlagi člena 50 deželnega I nimi prispevki v skladu z napotili statuta, in ga tudi odobril. Ta člen ' gospodarskega in socialnega dežel-eoloča, da da država deželi izredne nega načrta za gospodarski in so-
Prispevke za uresničenje načrtov	-----!	’ —*
Sa njen razvoj Zakonski predlog to pripravili na podlagi člena 26 deželnega statuta, ki pravi, da deželni svet lahko odobri predloge državnih zakonov, ki jih nato predloži parlamentu v odobritev. Pri tem gre za predmete, za katere deželni svet sicer ni pristojen ki pa to posebno zanimajo in prizadevalo deželo.
Zakonski predlog predvideva, da Jo država na podlagi člena 50 deželnega statuta dato deželi v razdobju 1969-1975 skupno 455 milijard ■žrednih finančnih prispevkov, porazdeljenih na sedem letnih obrokov Po 65 milijard. Te prispevke bi po-
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEL] VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO 1'RSl
Vlale XX Settemhre Mi/tl I
cialni razvoj, ki ga je deželni svet odobril v marcu Na podlagi tega načrta so sedaj lahko nakazali bistvene izbire in določili, koliko denarja do treba za njihovo uresničenje/
Kakor je razvidno iz samega člena 50 in iz deželnega načrta, potrebuje naša dežela za svoj razvoj izredne državne posege, ker redni posegi javne uprave, dežele in krajevnih u.štahov ne zadostujejo, da bi lahko z njimi pospešili gospodarsko in socialno napredovanje. Furlanija .Julijska krajina je namreč gospodarsko zaostala v primerjavi z bolj razvitimi področji v severni Italiji. Poleg tega so velika neravnovesja celo med raznimi področji v deželi sami ter med raznimi pa nogami gospodarske dejavnosti. K temu je treba prišteti še nezadovoljiv socialni položaj zlasti na goratih področjih.
Izredne državne posege bi morali po mnenju deželnega odbora usmeriti proti štirim osnovnim sektorjem. Prvi se tiče zaščite tal in obljudenih krajev, zaradi česar bi morali zagotoviti potrebna sredstva za reguliranje voda in gorskih porečij, za pogozdovanje, za gorska izboljševal-
KJE BOMO SILVESTROVALI?
Hotel slon - Ljubljana
Pripravlja veliko silvestrovanje, žkrajo trije znani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje.
Hotel union - Ljubljana
Vas vabi na prijetno silvestrovanje, ** bo v vseh prostorih restavracije
'h kavarne.
krajo m pojejo ((BENEŠKI FANT-“E» v kavarni, v restavraciji pa "LITIJSKI FANTJE)). V restavraciji bogat silvestrski menu za 60 n. S“n. v kavarni za 35 n. din. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL. -RKRATI ŽELIMO VSEM SREČNO NOVO LETO 1969
hotel triglav koper
Tel. 21650
Hotel žušterna - Tei. 21640 Motel «rižana» v rižani
Pripravljajo veliko silvestrovanje z ‘togatim silvestrskim menujem. Rč-žervacije sprejemajo recepcije
hotel «piran» v piranu
prireja veliko silvestrovanje v RESTAVRACIJI PUNTA z bogatim silvestrskim menujem in v BARU *TRl PAPIGE« z mrzlim bifejem in Artističnim programom. Priporoča-5° pravočasno rezervacijo. Tel. “508 - 73314
gostinsko podjetje sezana
Urireia priletna silvestrovanja v iJOTELU TRIGLAV in v HOTELU LABOR v SEŽANI. Igrata priznala orkestra. Cena 70 novih din Priporočamo se za pravočasne rezervacije Tel. Triglav 73165. - Tabor '3034
Prijetno silvestrovanje v Restavraciji « marinella »
dohitite z rezervacijo miz!
10TEL PALAČE PORTOROŽ
Juoi na veliko silvestrovanje dne 12 1968 v prostorih hotela PAJACE in v vseh prostorih novega P1 starega objekta «JADRAN» v P(>rt.orožu
kredna izbira domačih mesnih ln fibjih specialitet Za veselo razpo-toženie bodo skrbeli renomirani or-
kestri. Rezervacije sprejema HOTEL PALAČE - PORTOROŽ tel. 73145. Prijetno silvestrovanje v vseh pro-stbrih
HOTEL CENTRAL RIVIERA PORTOROŽ
Pripravlja tradicionalno silvestrovanje z bogatim menujem v vseh prostorih hotela ter v nočnem baru z mrzlim bifejem. Priporočamo rezervacije tel 73138 — 73139
PARK HOTEL V NOVI GORICI
Cene: v restavraciji n. din 100.--. V nočnem baru n. din 120.—. V kavarni n. din 50.—. Rezervacije so v prodaji v recepciji hotela tel 21442.
HOTEL LEV LJUBLJANA
Prireja veliko silvestrovanje. Tri godbe in pevci — topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Rezervacija AURORA VIAGGI. Trst Ul Cicerone 4 tel 29243
G.T.P. SIMONOV ZALIV • IZOLA
Pripravlja prijetno silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAE-TUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema recepcija v hotelu, tel. 71288
ZVEZA PARTIZANOV OPČINE
priredi v Prosvetnem domu na Opčinah
VELIKO
SILVESTROVANJE
1969
Igral bo orkester «Kras»
Začetek ob 20.30
Deloval bo dobro založen bife
Vstop z vabili, ki so na razpolago v gostilni Veto
PD SLAVSKO ŠKAMPERLE VABI NA TRADICIONALNO
silvestrovanje
Igral bo prvovrsten orkester
Rezervacija miz vsak večer od 20.30 do 22. ure na sedežu društva, Vrdelska c. 7, tel. 96548.
na dela itd. Drugi sektor vsebuje posege za zgraditev raznih infrastruktur, kot so cesto, pristanišča, letališča, zdravstvene in higienske naprave ter ustanovitev inštitutov za znanstvene in tehnološke raziskave; ■
Tretji sektor se nanaša na gospodarske infrastrukture, kot na primer na razna namakalna dela in preureditev kmetijskih zemljišč, na dela za uresničenje deželnega urbanističnega načrta, na področja za industrijski, trgovinski in turistični razvoj itd. četrta vrsta posegov služi za razvoj gospodarskih dejavno sti v deželi. Pri tem gre za neposredne spodbude z .ustanovitvijo posebnega deželnega sklada za finansiranje zakonodajnili pobud dežele v prid raznim proizvodnim sektorjem, kmetijskemu kreditu, gradnji ljudskih stanovanj itd. ter za posredne spodbude z okrepitvijo de javnosti raznih deželnili ustanov, kot so ERSA, ESA, deželna finančna družba ter krožni sklad, ki bi lahko deloval na celotnem deželnem območju
Predlog državnega zakona določa, da bi morali vsoto 455 milijard dodati k vsotam za redne in druge izredne posege. Sestava tega pred loga pomeni uresničenje ene izmed osnovnih obvez levosredinskega odbora. Z odobritvijo predloga je izpolnil odbor še zadnjo obveznost v roku. določenem v programu, ki ga je odbor predložil svetu 1. julija letos. Sedanji odbor leve sredine se namreč opira na sodelovanje med KD, PSI in PRI, omejeno na tekoče finančno leto in obeleženo predvsem po ustanovitvi deželnega gospodar sko-socialnega odbora ter uresničenju predloga zakona na podlagi člena 50 statuta, o katerem bo raz-
5 SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Pobiranje trošarine bo z novim letom prevzela občinska uprava v svojo režijo
Podaljšanje koncesije Ribiju za mestne avtobuse do 1. februarja 1400 milijonov bo stala obhodna cesta proti Vidmu
Pretekli ponedeljek zvečer je imel občinski odbor v Gorici še svojo zadnjo letošnjo sejo, na kateri je župan Martina najprej na kratko poročal o delu, ki ga je izvršila občinska uprava v letu, ki se nabiga h koncu-
Skupaj z odbornikom Rovisom sta nato poročala o problemu poobči-njenja mestne avtobusne službe. Ke.r je vodstvo občinskili podjetij sporočilo, da niso še pripravljeni za prevzem te službe, ker da prihajajo novi avtobusi z zamudo, je odbor odobril sklep, naj ostane _ ta služba še za en mesec v režiji podjetja Ribi im jo bodo mestna podjetja prevzela s 1. februarjem 1969. Plače avtobusnega osebja pa bodo z novo ureditvijo veljale že od 1. januarja.
Pač pa bodo s prvim januarjem prevzeli v občinsko režijo pobiranje občinske trošarine. O tem je poročal odbornik Simone, ki je povedal tudi, da bodo prevzeli tudi osebje troša.rinskega urada INCIG, ki je bilo najmanj že eno leto v službi pri tej ustanovi v Gorici.
Pri nadaljnjem delu so sprejeli še vrsto drugih ukrepov. Tako so na predlog odbornika Fantinija odobrili sklep, da oddajo s 1. januarjem v zakup nekemu zasebniku upravo mestnega kopališča v Ul. Cadorna. Proučili in odobrili so več ukrepov v korist športa in o-troških vrtcev. Ob tej priliki so
pravljal deželni svet v januarju
•l»a«aiitaiiii«iiiiiaiiiiiitiiiiMiMiiaiifiBiiiaiiaii>aM«ici>aaMiiai>iv«>aiviiMiifliii>iiiiaiiiiiiaiiiiaiai«iMaM*aaa|a|B|t||a«|,«a
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Pri trčenju tovornjakov si je zlomil desno nogo
Dve žrtvi poledenele ceste ■ Moža iz Pevme je podrl avto
SIL VESTROVANJE * š. i. bor « KULTURNEM DOMU
Orkester: THE LORDS
Rezervacija miz do 30. 12. od 2U.3U do 21.30 lel. 90-548
Včeraj zjutraj ob 8.30 so z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v goriško splošno bolnišnico 32-letnega avtoprevoznika Giuliana Cantaruttija iz Dolegnana št. 80, v videmski pokrajini. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na obeh nogah z verjetnim zlomom desnega gležnja ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.	“" '
Cantarutti je bit s svojim težkim tovornjakom na poslovnem potovanju v Jugoslaviji, kjer je s svojim vozilom pri Planini trčil ob neki jugoslovanski tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Pri tem je dobil navedene poškodbe in tudi vozilo je utrpelo veliko škodo.
Včeraj ponoči je v Gorici deževalo, pozneje pa je pritisnil sever in z njim mraz. Posledica je bila, da so bile zjutraj ceste in pločniki zaledeneli, kar je povzročilo več nesreč.
Med ponesrečenimi naj omenimo 73-letno Karolino Erzetič iz Gorice Ul. Michelstedter 2, ki je nekaj po 9. uri, ko je pešačila po Sveto-gorski cesti, padla na zmrzlem pločniku. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Ugotovili so ji namreč udarec v levi bok z verjetnim zlomom stegnenice
V	Ul. Duca d’Aosta pa se je približno ob isti uri pensrečil na zaledeneli cesti 60-letni Ugo Mal-fattii iz Gorice Ul. Cappuccini 2. Tudi njega so pridržali v bolnišnici za 20 dni, ker so mu ugotovili udarec v desno nogo in zlom stegnenice.
Tudi na božič je bilo nekaj prometnih nesreč, čeprav ljudje na ta dan ponavadi ostajajo doma. Pri eni takih nesreč sta dobila telesne poškodbe 361etni Alojz Colja iz Gorice Ul. Pascoli 17, ki so ga v bolnišnici pridržali za 6 dni na zdravljenju zaradi pretresa možganov in rane na desnem kolenu. Z njim je bil 28-letni Luciano An-drian iz Gorice Ul. Volta 23, ki pa je dobil le manjše poškodbe po obrazu; nudili so mu prvo pomoč prognozo okrevanja v 4 dneh.
V	Martinščini na Krasu je okrog poldne podrl neki mimoidoči avto 9-letnega dečka Marca Visintina iz Martinščine št. 1, prav v trenutku, ko je ta prihajal iz bližnje
CASINO OPATI,IA-ABBAZIA

jSSJ5SS5S5Sj»jjjj;;;
pripravlja pester Silvestrov vefer V prijetni atmosferi boste pričakovali novo leto
fš
$
V CENO ZA VSTOPNINO JE VKLJUČENO:
—	Vstop v igralne dvorane in v bar kazinoja
—	Aperitiv
—	Mrzli bife v obilju In po želji
—	Domače pijače v obilju ln po želji
—	žeton za igranje v vrednosti N din 20,—
—	Garderoba
—	Peneče se vino (spumante) opolnoči.
gostilne ter hotel prečkati cesto. Pri tem je dobil udarec v lobanjo in rano na lasišču. V goriški bolnišnici so ga pridržali za 6 dni na zdravljenju.
Prejšnji dan okrog 12.30 pa so pridržali v bolnišnici za 7 dni na zdravljenju 62-letnega Jožefa Oblaka iz Peliftč št. 36, ki so mu zdravniki ugotovili rano na levem kolenu s prerezom kit in poškodbo kosti. Mož se je ponesrečil o-krog poldne v Drevoredu XX. septembra v Gorici, ko se je peljal s kolesom proti domu, pa ga je podrl nek avtomobilist, ki je vozil v isti smeri.
Požar v vili povzročil 7 milijonov lir škode
V noči od torka na sredo je izbruhnil v vili notarja dr. Bruna Stafuzze v Ul. Trento 5 v Gorici požar, ki je uničil del poslopja in več kosov dragocene opreme, med drugim tudi več umetniških slik. Škodo so ocenili na okrog sedem milijonov lir.
Dr. Stafuzza z družino se je istega dne okrog 20. ure napotil z vso družino na obisk k sorodnikom, potem ko je pustil goreti ogenj v kaminu. Iskre, ki so uhajale iz ka-mineta so potem povzročile ogenj, ki se je razrastel v požar, kateri je zajel vse prvo nadstropje. Sosedje so takoj poklicali gasilce, ki so rešili dober del vile, da je ogenj ni popolnoma uničil.
Zaradi zmrzline je v Grojni zavozil s ceste
Včeraj okrog 14. ure je v Groj ni, nedaleč od gostilne «Pri Mirko-tu», zavozil s ceste tržaški avtomo bilist 55-letni Ferruccio Santucci iz Ul. Pascoli 10. Na tistema kraju je cesta ves dan v senci in je zato ostala zamrzla Šofer je zaradi prenagle vožnje izgubil nadzorstvo nad vozilom in končal v jarku. Pri tem je Santucci dobil manjše poškodbe in v goriški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh.
Na kraj nesreče je prišla izvidnica cestne policije iz Gorice, ki je skupaj z mestno policijo poskrbela za potrositev soli za večjo varnost vožnje. Postavili so tudi svarilne znake za bolj počasno vožnjo.
KV A UT ETN O SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA
USTEKLENIČENA VINA VAM NUDI
PREK SVOJIH TRG O VIA NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU
obravnavali tudi organski pravilnik za lekarne na področju občine.
Kar se ureditve staleža občinskih uslužbencev tiče je poročal odbornik in podžupan Candussi, ki je med drugim povedal, da so v pisemskem stiku s sindikalnimi organizacijami glede tega problema in da bodo pripravili v prvi polovici januarja sestanek sindikalistov s predstavniki občinske uprave, na katerem bodo prisotni tudi občinski usluž,benci. da bi se sporazumeli o dokončni ureditvi organika.
Na področju javnih del je bilo odobreno delovišče za brezposelne ter gradnja dveh italijanskih šol za 282 milijonov lir. Odbornik Lu-oieri je še poročal, da je dobil v Rimu zagotovilo pri ANAS za gradnjo obhodne ceste od državne ceste št. 56. za katero je predviden strošek 1400 milijonov lir; obljubili so, da bodo s tem delom v kratkem začeli in ga izvedli v pospešenem postopku.
Ob zaključku je župan napovedal, da bo na prihodnji seji občinskega sveta, za katero pa še niso določili datuma, predlagal prispevek 250 tisoč lir državni zvezi slepih.
Nove vzdrževalnih v pokrajinskih zavodih
Zadnja letošnja seja pokrajinskega sveta je bila zelo kratka. Trajala je nekaj čez pol ure in maloštevilni svetovalci so odobrili nove oskrbovalnine, ki bodo v raznih pokrajinskih zavodih veljale od prvega januarja dalje. To je sklep, ki ga mora po zakonu pokrajinski svet sprejeti ob vsakem prvem januarju in zaradi stalnega višanja stroškov gre oskrbovalnina vedno navzgor. Naj omenimo še, da ima pokrajinska uprava v vseh štirih zavodih, ki jih upravlja, to je v umobolnici, v gluhonemnici, v zavodu za otroke do šest let v Gorici in za otroke od šestega do petnajstega leta, ki je v Gradiški, vsako leto občutno izgubo. V zadnjih letih je precej pomagala deželna uprava, ne pri kritju primanjkljaja, ampak pri nakupu novih naprav, tako da je bil ta primanjkljaj nekoliko omiljen. Naj omenimo še, da je v gluhonemnici nad šestdeset otrok, ki tu obiskujejo ljudsko šolo in nižjo gimnazijo in se tudi usposabljajo za razna strokovna dela. Od celotnega števila otrok jih je iz goriške pokrajine le osem, ostali so iz Vidma in pravilno bi bilo, da bi bila deželna pomoč v tem primeru obilnejša, kajti stroške za videmske otroke bi morali v celoti nositi videmska pokrajina.
Na dnevnem redu je bila še razprava o statutu Sociološkega inštituta v Gorici, vendar so razpravo odložili zaradi nesporazuma pri nekaterih točkah statuta tega inštituta. Prihodnja seja bo januarja.
Na območju onstran meje potrebnih še 40 zdravnikov
Na Goriškem onstran meje posvečajo veliko skrb razvoju zdravstvene službe. Z novim letom bodo združili dosedanje zdravstvene organizacije v Novi Gorici, Tolminu in Ajdovščini v nov enoten

zdravstveni dom, ki bo lahko načrtneje, hitreje in uspešneje izpolnjeval razne načrte na tem področju.
Ob tem je zanimiv podatek, da bi na območju občin Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina v prihodnjih petih letih potrebovali 40 novih zdravnikov. Goriška bolnišnica v Šempetru, ki jo bodo čimprej dogradili in razširili v popolno ustanovo, bo zaposlila 24 zdravnikov - specialistov, 16 zdravnikov splošne prakse pa bodo potrebovale ambulante v središčih in tudi v raznih manjših krajih.
Sindikalne vesti
Dne 23. t.m. so se obnovila pogajanja med vodstvom INTES ln delavskimi sindikalnimi organizacijami za odločitev proizvodnih nagrad delavcem za leti 1968 in 1969. Pogajanja so bila na pokrajinskem uradu za delo v Gorici, na katerih pa niso dosegli sporazuma. Sindikalne organizacije se bodo te dni pogovorile o nadaljnjih ukrepih.
V oddelku «Fiocco» v tekstilni tovarni v Podgori so imeli volitve nove tovarniške komisije. Izid je bil naslednji: CGIL 90 glasov, CISL 18 in UIL 60 glasov. V novem odboru sta dva predstavnika CGIL in po eden od CISL in UIL.
PO SKLEPU OBČINSKE UPRAVE
Za grob dr. Lavriča v Gorici ne bo treba plačati najemnine
Oprostitev velja za dobo 30 let
V zvezi s proslavo 100-letnice slovenskega tabora v Šempasu, katerega duša je bil pri vsej organizaciji goriški odvetnik in buditelj naroda dr. Karel Lavrič, so se goriški Slovenci spomnili tudi njegovega groba na glavnem mestnem pokopališču v Gorici. Uredili so grob in očistili ter obnovili spomenik in napis na njem. Obenem pa so se zlasti starejši ljudje zanimali tudi, kako bo z njegovim grobom v bodoče. Predstavnik društva starih goriških študentov, gosp. Franc Gorkič se je v tej zadevi obrnil preko občinskih svetovalcev odv. Sfiligoja in dr. Bratuža do goriške-ga župana, kateremu so predočilt potrebo, naj bi občinski odbor oprostil ta grob plačevanja predpisane letne najemnine, saj gre za grob zaslužnega goriškega Slovenca in borca za koriste ljudstva.
Po razgovoru z županom Martino v tem smislu, ki je bil 2. oktobra t. 1. je župan predložil ta problem občinskemu odboru, ki je na svoji seji dne 13. decembra prošnji ugodil tako, da je oprostil za 30 let plačevanje pristojbin za grob dr. Karla Lavriča na mestnem pokopališču. Tako je ta zadeva sedaj urejena do
1.	decembra 1998.
Gojenke in gojenci Slovenskega dijaškega doma v Gorici želijo vsem svojim dobrotnikom in prijateljem vesele božične praznike ter uspehov polno novo leto.
Goriški Slovenci so sprejeli to vest z zadovoljstvom na znanje ter se zahvaljujejo županu in odboru, da je upošteval njihove upravičene predloge ter sprejel zadevni sklep Obenem pričakujejo, da bodo tudi v drugih podobnih primerih zavzeli naklonjeno stališče.
Goriška srečanja že razprodana
((Goriška srečanja«, ki izhajajo v Novi Gorici, pridobivajo čedalje več ljubiteljev in naročnikov. Zadnja, dvojna številka revije je že v celoti razprodana. Ob tem naj poudarimo, da izhaja v nakladi 2 tisoč izvodov, kar je visoko število glede na naklado oziroma razširjenost ostalih revij v Sloveniji. Sedaj pripravljajo novo, petnajsto številko ((Goriških srečanj«, ki bo izšla okrog Novega leta. Kot običajno bo objavila tudi več sestavkov s področja odnosov in razmer, v katerih žive Slovenci v Italiji.
Odložena razstava nabožne umetnosti
Otvoritev razstave nabožne umetnosti, ki bi morala biti jutri, 28. t.m. v prostorih Katoliškega doma v Gorici, so morali zaradi tehničnih ovir odložiti. Otvoritev bo prihodnjo soboto 5. januarja 1969 ob Isti uri in v istih prostorih.
liiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
PREJŠNJO N0C V GORICI
Med polnočnico so tatovi kradli v dveh župniščih
Na Travniku so odnesli župniku 310 tisoč lir, v Ul. Casale pa mežnarju 10 tisoč in ženin prstan
V času ko imajo župniki in drugi duhovniki opravka pri polnočnici so za enkrat še neznani tatovi med 23.30 v torek in 1 uro v sredo zjutraj obiskali dve goriški župnišči nadejajoč se, da bodo odnesli znaten plen.
Najprej so obiskali župnišče pri cerkvi Srca Jezusovega v Ul. Brig. Casale, kjer so s silo odprli vhodna vrata, prebrskali stanovanje župnika in kaplanov in ker niso našli nič denarja, so se nato odpravili v stanovanje cerkovnika, ki je v spodnjem prvem nadstropju. Tam so v nekem predalu iztaknili 10 tisoč lir, za »spomin* pa so odnesli tudi poročni prstan cerkovnikove žene. Mimogrede so vdrli tudi v sobo, kjer imajo svoj sedež skavti, kjer so vse premetali, ne da bi kaj odnesli.
Več sreče so imeli tatovi v župnišču pri cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Vdrli so vhodna vrata s Trga XXVII. marca s pomočjo vitriha ter tako prišli v stanovanje župnika Persiga. V nekem predalu so našli tu 310 tisoč lir, ki so bile last župnije. V sobi kaplana Boscarola pa so našli in odnesli njegovo mesečno plačo 61 tisoč lir. Vlomili so tudi vrata nekega skladišča, kjer pa niso našli ničesar.
Dan poprej je obiskal župnika Persiga neki neznanec, ki je prosil miloščine. Policija meni, da je bil ta berač verjetno eden od tatov, ki si je hotel poprej ogledati, kako je razporejena notranjost župnišča.
Kontrolni pregledi INAM zavarovancev na domu
dnevi sestanek vodstva te ustanove s predstavniki sindikalni organizacij ki mu je prisostvoval tudi inšpektor osrednjega vodstva INAM dr. Genovesi. Ob tej priložnosti so proučili zadevo zdravniške pomo-.či i na domu za zavarovance INAM in njihove družinske člane Ta problem so predlagali v obravnavo sindikalni predstavniki na enem svojih prejšnjih sestankov z vodstvom INAM.
Ob tej priliki so sindikati pre-dočili zahteve in želje zavarovancev, vodstvo INAM pa je tudi s svoje strani predočilo svoje stališče. Sporazumeli so se v tem smislu, da bodo izvajali zdravstveno kontrolo na domu samo za tiste bolnike, ki jim bolezen ne dopušča iti iz hiše; za vse ostale bolnike pa bodo opravljali kontrolne preglede v pristojni zdravniški ambulanti INAM.
Sindikalni predstavniki so ob cej priliki poudarili, da na Goriškem ne obstaja noben pravilnik, ki bi določal umik, po katerem se lan-ko bolniki oddaljijo od svojega doma ter so predlagali, naj o tem odloča zdravnik, ki zdravi bolni ka V tem smislu so obvestili tudi glavno vodstvo INAM ter predlagali ukinitev dosedanjega postopka ker Je protizakonit.
V Števerjanu je umrl Alojzij Humar
Na božič zvečer ob 21.30 uri je umrl v splošni bolnišnici v Gorici 75-letni Alojz Humar s Križišča v Števerjanu. Pogreb bo danes po poldne ob 14.30, potem ko ga bodo pripeljali iz Gorice in sicer od farne cerkve v Števerjanu na do-
Na sedežu vodstva bolniške blagajne INAM v Gorici je bil pred
tniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||,||||,,|,,llll,lll,,llll|||,l||,lim,||llim|||||l||l||||||m||||||||||m||m||||||||||||||||||M|||||||t||||||||)|)
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Dobro kaže za gradnjo sistema žičnic na Kaninu
Z deli bodo bojda pričeli že spomladi - Nova depandansa Alp hotela v Bovcu . Predlogi za gradnjo novih šol
V tolminski občini so zaposlili dva finančna eksperta, ki pripravljata vse potrebno, da bo čimprej uresničena ideja o izgradnji kaninskih žičnic. Načrti za žičnice so namreč že tik pred izdelavo in obstajajo ugodni obeti tudi za najetje posojila. Za izgradnjo žičnic se namreč zanima več organizacij, ki se nameravajo združiti v poseben konzorcij. Izpeljava žičnic na idealne smuške terene z drugimi turističnimi objekti za smučarje bo veljala blizu 10 milijard starih dinarjev.
Kakor je znano, so se vrstile o-koli žičnic precejšnje polemike zaradi interesa Gorenjske, da bi s speljavo žičnic na triglavsko pogorje prehitela Tolmince. Toda pred letom dni so se mudili v Sloveniji strokovnjaki mednarodne organiza cije za visokogorski turizem ter izrekli laskave besede o Kaninu. Zdi se, da je njihov obisk precej pripomogel k temu, da so se tudi v
V	Bovcu so dokončali gradnje nove depandanse Alp hotela. Prvič bo novi objekt sprejel večje skupine gostov med božičnimi in novoletnimi prazniki. Depandansa je zgrajena prav tako v alpskem slogu kakor sam hotel. Ima skupaj 60 ležišč, 110 kavarniških ter 70 restavracijskih prostorov V depandansi je urejeno tudi avtomatsko kegljišče. Celoten objekt je veljal okoli 260 milijonov starih dinarjev.
Tako ima Bovec sedaj okoli 150 sodobno urejenih ležišč. To je zlasti pomembno, ker obetajo, da bodo verjetno že spomladi začeli z gradnjo kaninskih žičnic, ki bodo popolnoma spremenile turistično po dobo Bovca.
* « «
V	Spodnji Idriji so dogradili novo osnovno šolo. Gre za uresničenje prvega dela obsežne akcije, ki naj bi omogočila, da bi imeli učenci vsega področja občine primerne
Ljubljani začeli zanimati za načrte. I pogoje za pouk. Spodnja Idrija je
prišla prva na vrsto, ker je bilo tam stanje najbolj kritično. Zatem bodo zgradili nove šole še v črnem vrhu, Cerknem in Idriji. Denar za šole zbirajo občani sami in delovne organizacije
* tt «
V novogoriški občini so v zadnjem obdobju veliko storili za reševanje aktualnih komunalnih problemov. Med 45 krajevnimi skupnostmi je skoraj ni, ki ne bi vlagala sredstva v obnovo poti, kanalizacijo itd. Samo v zadnjih dveh letih je bilo porabljenih blizu 700 milijonov dinarjev. Občinska skupščina je sklenila najbolj prizadevne skupnosti nagraditi. Razdelila jim je okoli 5 milijonov starih dinarjev. Te dni so sprejeli občani skupnosti v Mirnu, Oseku in Šmartnem v Brdih sklepe o samoprispevku, kar jim bo omogočilo ureditev vrste komunalnih zadev. Tako bodo tudi te vasi v občini dobile lepši videz.
mače pokopališče.
Pokojnik je bil marljiv kmetovalec, eden izmed tistih, ki so obdelovali svojo zemljo in ji je ostal zvest do smrti. Bil je bolan že precej časa, dokler ga bolezen ni popolnoma izčrpala, da je podlegel. Zapustil Je ženo Terezijo in štiri otroke sinova Mirka in Alojzija ter hčeri Svetko in Milko.
Bil je zaveden briški možak, ki je pretrpel med drugo vojno fašistično preganjanje in bil med drugim zaprt v Gorici ln v Zdravilni. Bil je tudi stalen naročnik tednika «Soča» in pozneje Primorskega dnevnika.
Znanci in prijatelji izrekajo prizadeti družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
Dne 25. m 24. t.m. se je v goriški občini rodilo 9 otrok, umrlo pa je 9 ljudi.
ROJSTVA: Reni Laura, Severo Alessandro, Huala Michela, Rago-nese Maurizio, Russian Lucia, Stafuzza Stefano, Massiz Cristina, Lan-driani Laura in Klanjšček Damijan.
SMRTI: 1 dan stari Brumat Li-liano; gospodinja 81-letna Feresin Matilde vd. Domini; upokojenec 69-letni Fabrizio Vincenzo: gospodinja 77-letna De Bernardi Mercedes por. Petzold: upokojenec 62-letni Russian Remigio; 6 dni stara Pellis Sabrina; delavec 61-letni Feresin Pino; upokojenec 82-letni Bressani Giovanni in upokojenec 57-letni Pusnar Venceslao.
L'urica
CORSO. 17,.00—22.00:	«Mayerling»
O.	Sharif in C. Denevue; ameriški kinemaskopski film v barvah.
VERDI. 17—21:	iiComandos«, L.
Van Cliff in J. Kelnik; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 16.45—22.00: «11 fantasma del pirata Barbanera«,
P.	Ustinov in S. Plehette; ameriški barvni film.
V1TTORIA. 17—21: (iPrudenza e la pillola«, D. Niven in D. Kerr; ameriški film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17-21: «1 nipoti di Zorro«, F. Franchl In C. Ingras-sia; ital. kinemaskopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17.30: «Ruba al prossi-simo tuo», Rock Hudson in Clau-dia Cardinale.
EXCELSIOR. 16.00: «Lo strangola-tore di Boston«, T. Curtis in H. Fonda Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30:	«Shalako», S.
Connery, B. Bardot in St. Boyd. S. MICHELE. 17.30: «Come rubam-mo la bomba atomica«, F. Fran-chi in C. Ingrassia. Barvni film.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
TR2IC
Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo* S. Olivetti — Ul. Primo maggio 94 — tel. 73328.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «A1TAji-gelo» S. Olivetti, Ul. Toma 22 — tel. 77019.


^mrnrjm	3. amaterska iwm
Po nedeljskem spodrsljaju Flaminia Breg na lestvici tri točke naskoka
Na lestvici Primorec prehitel Zarjo in dohitel Union
V	nedeljskem kolu 3. amaterske lige v skupini «L» ni prišlo do presenetljivih izidov, zato tudi na lestvici ni bilo bistvenih sprememb. V skupini «M» pa vodijo po delnem spodrsljaju Flaminia zdaj Brežani te s tremi točkami naskoka.
Libertas Prosek — Primorec
Visoka zmaga Trebencev
Enajsterica Primorca se je v nedeljo vrnila domov z dvema dragocenima točkama, že v začetnih potezah srečanja s proseškim Li-bertasom je bila razvidna premoč rdečih. Tako je že v 13’ Možina povedel v vodstvo trebensko ekipo, ki je v nadaljevanju igre pritiskala vedno močneje in so se morali domačini zateči v obrambo. Pred koncem prvega polčasa je šuber še enkrat ukanil nasprotnega vratarja, ko je pa ta prejel še tretji gol, ga je zamenjal v vratih trener. Domačini so zato postali še bolj živčni in sodnik je moral zaradi ugovarjanja izključiti najprej Bolcica, nato pa še vratarja - trenerja. Primorec je imel tako pot do gola prosto (kar priča tudi izid 5:0) in Trebenc; so si s to zmago popravili svoj položaj na lestvici.
Zarja — Viani
Nezaslužen poraz
Bazovci so v nedeljo zopet okusili grenkobo poraza na domačih tleh. Toda ta poraz je treba vsekakor pripisati predvsem veliki dozi smole, ki se je držala Bazovoev. Zaradi poškodb nekaterih nogometašev je bila bazovska obramba povsem preurejena in še preden so se domačini organizirali, so gostje Iz protinapada prišli v vodstvo. To belo-rdečim sicer še ni odvzelo u-panja na dober iztek srečanja. Bazovci so zato začeli ogrožati nasprotnike s hitrimi protinapadi, toda nasprotnega vratarja je kar trikrat rešila prečka.
V	35’ se je resno poškodoval Ber-netič, ki je moral zapustiti igrišče in tako so Bazovci nadaljevali srečanje v desetih. Kljub temu so še vedno računali na neodločen izid, toda v 31’ d. p. so gostje pri-š i še do drugega zadetka in s tem je bilo pri domačinih konec vseh iluzij.
Vesna — Union
Zmaga Križanov
Derbi med Križanj jn Podlonjer-C: se je zaključil v korist domačinov. Križani, ki so v prvem polčasu zaigrali odlično, so v drugem delu srečanja le s težavo vzdržali hitri tempo igre Podlonjercev. Rezultat srečanja je bil tako odprt vsaki možnosti prav do zadnje minute, čeprav je bila sreča nekoliko bolj naklonjena Vesni, ko je sodnik v 12’ d. p. z dokaj dvomljivo odločitvijo pri stanju 1:0 dosodil e-najstmetrovko v njeno korist. Specialist za te kazenske strele De Mi-chele (ki je v tem prvenstvu spravil v mrežo z bele pike že 5 žog) z zadetkom nj imel težav in je izid podvojil.
Podlonjerci se niso predali, ampak so zaigrali še bolj zagrizeno in Križane je vratnica kar dvakrat rešila pred gotovim golom. Tik pred koncem pa je Morabitu le uspelo doseči častni gol, vseka-kOT pa bi Podlonjerci zaslužili tudi kaj več ...
Libertas Opčine — Primorje
Prosečani delno zadovoljili
Primorje je na tujih tleh prišlo do visoke zmage, zopet pa se je izkazalo, da proseška enajsterica proti šibkim nasprotnikom ne zna zaigrati dovolj homogeno, čeprav so v tem srečanju goli padali dokaj pogosto, pa igra vendarle ni bila najboljša. Igralcem v tej tekmi sicer ni bilo treba posebno naprezati svojih sil, vendar pa tudi igre niso dovolj nadzorovali. Posamez-
ni igralci so bolj težili za osebnimi akcijami, kar je često spravljalo v zagato obrambo, kajti tudi obrambni igralci so silili v napad. Prav tu je verjetno glavni vzrok Sardočeve poškodbe, ki prihodnjo nedeljo ne bo mogel igrati. Upajmo, da bodo Prosečani v prihodnjih tekmah igrali bolj preudarno. Breg — Zaule Plavi pomanjkljivi Brežani so tudi v deveti tekmi zabeležili zmago, že deveto zaporedoma. Kljub temu pa nedeljski nastop plavlh ni bil najboljši. Predstavniki dolinske občine so zaigrali medlo. V obrambi so bili negotovi in neodločni, v napadu pa pomanjkljivi. K sreči je branila nasprotna vrata enajsterica Zaule, ki ji njen položaj na lestvici ne povzroča posebnih težav. Tako je ta ekipa zaigrala razmeroma malomarno, če bi pa prikazala bolj pazljivo igro, bi lahko prišla v vodstvo že v prvem delu srečanja. K sreči je Vislntin z dvema goloma zagotovil zmago plavim, ki imajo zdaj po spodrsljaju Flaminia na lestvici tri točke prednosti.
SKUPINA «L»
IZIDI
I.ibertas Prosek — Primorec 0:5
Zarja — Viani 0:2
Inter SS — Tecnoferramenta 0:0
Vesna — Union 2:1
Libertas Oačine — Primorje 1:6
Gretta — Coou 4:1
LESTVICA
Primorje 10 8 2 0 24: 6 18 Vesna	9 8 0 1	20: 6	16
Inter SS	9 5 3 1	16: 8	13
Tecnoferram.	8 4 2 2	12: 9	10
tiretta	9414	16:10	9
Union	8 3 14	15:14	7
Viani	8314	14:15	7
Primorec	9 3 15	13:15	7
Coop	9 3 15	12:19	7
Zarja	9 2 2 4	11:15	6
Libertas	P.	8035	8:17	3
Libertas	O.	8017	8:19	1
SKUPINA «M*
IZIDI
Zaule — Breg 0:2 Flaminio — Giarizzoie 1:1 Roianese — Virtus 2:4
Don Bosco	—	S.	Sergio		2:1	
Libertas Barkovlje —				Esperia		5:0
Edera B —	Campanelle 2:1					
LESTVICA						
Breg	9	0	0	0	26: 9	18
Flaminio	0	1	X	1	18: 4	15
Libertas B.	9	5	2	2	20:10	12
Campanelle	9	3	3	3	8: 9	9
Giarizzoie	9	3	2	4	15:16	8
Don Boseo	8	3	2	3	9:11	8
Edera B	8	2	3	3	10:16	7
S. Sergio	9	2	2	5	11:13	8
Virtus	7	2	2	3	9:11	6
Zaule	8	2	3	3	8:13	5
Esperia	7	2	0	5	9:16	4
Roianese	8	0	2	6	8:23	2
Bruno Rupel

Zmaga Renata Longa
FARRA Dl BOLiIGO, 26. — Na mednarodnem tekmovanju v ciklo-krosu Je zmagal Italijan Renato Longo, ki je prevozil 24 km dolgo progo v času 1.5’ s poprečno hitrostjo 22.153 km na uro.
2.	je bil Wolfshohl (Nem.) 5” zaostanka
3.	De Vlaeminck (Bel.) v istem času itd.

Presenečenje: Folledo premagal (iriffilha
BILBAO, 26. — Španski državni prvak srednje teže Luis Folledo je pripravil sinoči izredno preseneče-
nje: s tehničnim nokautom je premagal v sedmem krogu bivšega svetovnega prvaka srednje teže A-merikanca Emila Griffitha.
Uspeh italijanskih amaterjev
TREVTSO, 26. — V tradicionalnem srečanju amaterskih boksarskih reprezentanc v Trevisu je I-talija premagala Avstrijo z 9:2.
Tudi na Stefanovo so odigrali nekaj nogometnih tekem 3. amaterske lige. Nastopil je tudi trebenski Primorec, ki je premagaj ekipo openskega Libertasa z 1:0. Trebenci so dosegli gol tik pred zaključkom srečanja. Na sliki je trebenski vratar Vladimir Kralj v trenutku, ko je žogi prestregel pot
itfiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiian
TECNOFERRAMENTA - UNION 4:0
Zaradi slabe igre obrambe zaslužen poraz Uniona
Zrelejša igra domačinov - Slab dan Truanta in Kramersteterja
TECNOFERRAMENTA: Persico, Covra, Zattera, Cogliolo, Lo Pinto, Cernecoa, Bossi, Penzo, Monica, Kert, Saksida.
UNION: Pavatič, Truant, Kra-mersteter, Gombač, Raimondo, La Pasquala, Nadlišek, čok, Camassa, Mamillo, Poropat.
SODNIK: Werk.
KOTI: 6:7.
Na igrišču pri Sv. Ivanu je Union v tekmi s Tecnoferramento doživel svoj najhujši letošnji poraz. Po predvajani igri ga je podlonjerska ekipa popolnoma zaslužila, saj so gostitelji pokazali večjo zrelost, kljub temu, da sta moštvi skoraj enakovredni. Union ni bil niti senca tistega moštva, ki je v nedeljo za las klonilo kriški Vesni. Do sedaj je Podlonjercem manjkala samo igra na sredini igrišča, danes pa je odpovedala tudi obramba, ki je bila do sedaj najzanesljivejši sektor celotne ekipe. Predvsem sta slabo zaigrala Truant in Kramer-steter, ki sta glavna krivca za vse prejete gole. Gombač se je moral spuščati' iz Svojega običajnega mesta prostega branilca proti sredini igrišča, da je tako mašil luknje, ki so jih puščale zveze. Taktično je bila zgrešena uporaba Raimonda, ki je moral držati svojega moža, pri tem pa je moral opustiti nadzorstvo nad ostalo obrambo. Do tega nevzdržnega položaja je prišlo delno tudi zaradi tega, ker sta Mamillo in La Pasquala tavala «v temi« po igrišču. Nadlišek in Poropat (sicer dobra igralca) sta dokazala da nista v formi. To je tudi razumljivo, ker služita še vojaški rok. Camassa se ni izkazal kot o-bičajno, ker mu je manjkala pomoč iz zaledja. Skoraj najboljši pa Je bil čok, ki je (posebno v drugem polčasu) dal res vse od sebe. Toda zaradi popolne neučinkovitosti svojih tovarišev ni mogel tako kot Camassa, priti do izraza. Vratar Pavatič, ki je v zadnjem nadomestil odličnega vratarja Kalina, je imel skozi vso tekmo polne roke dela In se je v več primerih tudi izkazal.
Tecnoferramenta je z bolj racionalno igro zasluženo premagala neorganizirane in apatične Pod-lonjerce. Gostitelji so z lahkoto premagali moštvo Uniona predvsem zaradi dobro organizirane igre na sredini igrišča, kjer je propadel vsak poskus Uniona, da bi šel naprej. Napad gostiteljev nj bil posebno nevaren. Za tako visoko zmago se mora tržaško moštvo zahvaliti predvsem naivnosti podlo-njerske obrambe, kj je sama kriva
za vse prejete gole.
Prvi gol je padel v 18’ prvega polčasa. Saksida je prodrl po levi strani igrišča, močno streljal ter zadel levo vratnico, odkoder se je žoga odbila v mrežo na nasprotni strani vrat. Krivdo za gol nosi vratar, ki je brez potrebe zapustil vrata ter se podal proti nasprotnikovemu napadalcu.
že šest minut kasneje je padel drugi gol, za kar se mora Union zahvaliti svojemu branilcu Kra-mersteterju, žogo je imel najprej Monica, Kramersteter mu jo je odvzel ter počasi podal proti Pava-tiču, ki se je pognal iz vrat. Toda žoga mu je ušla iz rok in Monica jo je v teku brez težav potisnil v mrežo.
V	40' je dospel tretji gol za Tecnoferramento. Najprej je streljal Kert. Pavatič je odbil, toda le do Bossija, ki je močno streljal v vrata. Vsa Unionova obramba je bila popolnoma mirna ter gledala, kako se vratar ubada z obema napadalcema, nihče pa ni prišel na pomoč.
V	drugem polčasu je Union zaigral nekoliko bolje. Skušal je izkoristiti utrujenost nasprotnikov, ki so si zmago zagotovili že v prvem delu igre. Sedaj je prišel do Izraza čok, ki pa brez pomoči o-stalih ni mogel dosti napraviti. Nasprotno pa so gostitelji v 30’ zaokrožili rezultat na 4 gole. Monica je začel prodirati od daleč, za njim je pritekel Gombač ter ga zaman oviral. Napadalec, ki ni našel na svoji poti drugih branilcev, je od blizu četrtič potresel mrežo Uniona.
Radi
Besi najboljši nogometaš Evrope
PARIZ, 26. — Francoski tednik France-Football je organiziral anketo med športnimi časnikarji 25 evropskih držav, o najboljšem evropskem nogometašu v pretekli sezoni. Anketa je dala naslednji izid:
1.	George Best (Manchester U-nited) 61 točk
2.	Bobby Charlton (Manchester United) 53
3.	Dragan Džajič (Crvena zvezda Beograd) 46
4.	Franz Beckenbauer (Bayern Miinchen) 36
5.	Giacinto Facchetti (Inter) 30
6.	Luigi Riva (Cagliari) 22
7.	Amancio (Real Madrid) 21
8.	Eusebio (Benfica) 15
9.	Gianni Rivera (Milan) 13
10.	Jimmy Greaves (Tottenham)
16.
17.
in Jose Pini (Real Madrid) 8 Antal Dunai (Ujpest), WilU Schulz (Hamburg), Asparu-kov (Levski Sofia) in šester-nev (Torpedo Moskva) 6 Kindwall (Feyenoord) 5 Florian Albert (Ferencva-ros), Sandro Mazzola (Inter) in Scusz (Ferencvaros) 4 Cruyff (Ajax), L. Muller (Bayem) 3
Jac Charlton (Leeds) in Moore (West Ham) 2 Bali (Everton), Bene (Ujpest), Domenghini (Inter), Fazlagič (Sarajevo), Gemmel (Celtic), Johnstone (Celtic), Kurtsilava (Dynamo Tiblis-si), Osim (Sarajevo), Pilot (Standard Liegl).
ALŽIR, 26. — V srečanju reprezentanc pod 23 leti sta se mladi e-najsterici Francije in Alžirije sporazumeli za neodločen izid 1:1.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B LIGA
Prepričljiva zmaga Bora v srečanju s Fiorente Lugo
Borovci so premagali svoje nasprotnike z 8:1 - Na lestvici so plavi še vedno v vodstvu
Ta zmaga borovcev je prepričljivo dokazala, da je bil poraz prejšnjo nedeljo z Bergamom samo nesrečna posledica nerazpoloženja našega najboljšega igralca Boleta. Ekipo Fiorente je namreč Bor odpravil z izredno lahkoto in tudi tokrat Bole in Košuta Edi nista popustila niti v enem setu. Z močno napadalno igro je Bole gladko premagal vse svoje nasprotnike, tako da njegova zmaga ni bila v dvomu prav v nobenem setu. Košuta Edi se je kot vedno izkazal s svojo obrambno igro, spuščal pa se je pogostoma tudi v napad in pri tem večkrat pokazal tudi precejšnje atletske sposobnosti.
Mnogo bolje je zaigral Tomšič, ki je prvič v letošnji sezoni pokazal svojo resnično moč in tudi precejšnjo gotovost v napadu. Ob večji sproščenosti pri igri lahko pričakujemo od njega, da bo odnesel v prihodnjih srečanjih še kako dragoceno točko.
S to zmago je Bor ohranil prvo mesto v lestvici: z istim številom točk pa je še Nosari iz Bergama. Januarja meseca se bo začelo povratno kolo in upati moramo, da se bodo naši igralci še dalje izkazali, predvsem pa da bodo ohranili ali celo zboljšali sedanjo kondicijo. IZIDI:
Bole - Tasselli 2:0 (21:14, 21:15) Tomšič - Caroli 1:2	(22:24, 21:13,
20:22)
Košuta Edi - Mainardi 2:0 (21:10, 21:9)
Bole - Caroli 2:0 (21:18, 21:11) Košuta E. - Tasselli 2:0 (21:9, 21:16) Tomšič - Mainardi 2:0 (21:11, 21:8) Košuta E. - Caroli 2:0 (21:11, 21:14) Bole - Mainardi 2:0 (21:0, 21:0 b.b.) Tomsič-Tasselli 2:0 (21:0, 21:0 b.b.)
KLAVDIJ GRBEC
Ženski propagandni turnir v Trstu
Pokrajinski odbor namiznega tenisa je v soboto organiziral ženski
.....imunim....Ulili.............................im....i....
timrti ua tentt I
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO
Presenetljiv poraz državnega prvaka
Zagrebški Medveščak je premagal Jesenice s 4:2
V sedmem kolu jugoslovanskega državnega prvenstva v hokeju na ledu je prišlo do velikega presenečenja. Zagrebški Medveščak je namreč premagal ekipo Jesenic, ki je že trinajst let zaporedoma jugoslovanski državni prvak. Jeseničani so tudi letos absolutni kandidati za osvojitev naslova državnega prvaka, prav zato je njihov poraz odjeknil med jugoslovanskimi ljubitelji hokeja zelo močno.
Ekipa Jesenic, ki je zaradi odhoda nekaterih svojih najboljših i-gralcev letos oslabljena, je bila tudi za srečanje z Zagrebčani favorit. Toda igralci Medveščaka so zaigrali izredno požrtvovalno in borbeno, presenetili so svoje nasprotnike in ko so se ti zavedli nevarnosti poraza je bilo že pre-kasno.
Tri tisoč gledalcev na šalati v Zagrebu je pozdravilo zmago svojih ljubljencev z izrednim navdušenjem in z rajanjem kasno v noč.
Jeseničani si poraza ne ženejo
preveč k srcu. Doživeli so ga namreč na tujem igrišču in so prepričani, da bodo doma Zagrebčane z lahkoto odpravili. Razen tega pa menijo, da bo zaradi njihovega poraza postalo prvenstvo še bolj zanimivo. Premoč Jesenic je bila namreč doslej tako velika, da so prvenstvena srečanja na Jesenicah privabljala na tribune večinoma le malo gledalcev. Ti prihite v večjem številu le, če jugoslovanski državni prvak gosti kakšno tuje pomembnejše moštvo, ki lahko predvaja enakovredno ali pa boljšo igro od jugoslovanskega državnega prvaka.
Trenutna lestvica jugoslovanske
ga prvenstva	1. lige	je	naslednja:		
Medveščak	7	6	1	0	13
Partizan	7	5	0	2	10
Olimpija	7	4	1	2	9
Jesenice	7	4	0	1	8
Slavija	7	2	0	5	4
Beograd	4	1	0	3	2
K. gora	6	1	0	5	2
Mladost	5	0	0	5	0
turnir v prostorih SC Julie. Zmagala je Polli, izredno močna igralka Julie, ki je z učinkovito napadalno igro gladko odpravila vse svoje nasprotnice.
Na tem turnirju sta nastopili tudi dve borovki, sestri Miranda in Lučka Batista. Miranda je z lepo napadalno igro premagala svojo prvo nasprotnico, močno obrambno igralko Fragiacomo. V naslednjem srečanju pa se je morala pomiriti z zmagovalko turnirja Polli, pred katero je morala kloniti po dveh borbenih setih. Hvale vreden je bil vsekakor njen nastop, saj je bila
no merila s Pollijevo v napadalni igri. Ob drugačnem žrebu bi lahko prišla med prve tri, tako pa se j« morala zadovoljiti s petim mestom-Lučka pa je plačala dolg svoji n€| izkušenosti: zanjo je bil to Prvi nastop na turnirju in povsem začetniško je izgubila proti prvi nasprotnici, ne da bi pokazala svoje resnične moči in sposobnosti.
Končna lestvica:
1.	Polli (Julia)
2.	Marici (Julia)
3.	Mucchiut (ARAC)
4.	Nemelli (FARI)
5.	Batista M. (BOR)
KLAVDIJ GRBEC
edina igralka, ki se je enakovred-
liiilMilliiiimiiiilliliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|liiiii)iiii||ll|||iiiii|||„„||,||||||,„|||„,ni|,||||iiiiiiiiill*
DAVISOV POKAL
Po prvih srečanjih ZDA - Avstralija 2:0
Prvi dan lega finala ni prinesel presenečenj
ADELAIDE, 26. — Prvi dan finalnega srečanja mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal med Avstralijo in ZDA v Adelaidi ni prinesel nobenega presenetljivega izida. V prvih srečanjih posameznikov sta se oba avstralska igralca zagrizeno upirala svojima ameriškima nasprotnikoma, vendar brez uspeha. Amerikanca Graebner in Ashe sta obe srečanji tega 55. finala odločila v svojo korist in tako ima reprezentanca ZDA že po prvem dnevu 99-odstot,-ne izglede za osvojitev slovitega srebrnega pokala. Amerikanci so zadnjič izgubili ta pokal leta 1963 in to prav v Adelaidi.
Poraz Avstralcev seveda ne predstavlja nobenega presenečenja, saj je njihovo moštvo po odhodu igralcev, kot so Roche, Emerson, Nevv-combe in drugi med profesionalce, temeljito oslabljeno. Letos hranijo zato njihove barve še mladi in neizkušeni igralci, za katere bi bil izreden uspeh že, če bi uspeli iztrgati svojim nasprotnikom eno samo točko. Vsekakor pa je tudi res, da so bili Avstralci doslej edini, ki jim je uspelo v tem tekmovanju zmagati, potem, ko so v finalu po prvih dveh nastopih že zgubljali z 0:2 To je bilo leta 1939, ko so v Filadelfiji premagali reprezentanco ZDA s 3:2.
Prvi dve srečanji posameznikov sta se danes pred 5 tisoč gledalci odvijali v zelo slabem vremenu. V preteklih dneh je deževje močno razmočilo igrišče, nato pa je pritisnil še mraz, in kar je za te nis še huje: veter. Ta je pihal ves čas poteka srečanja in je zelo motil igro. V Adelaidi ne pomnijo, da bi imeli kdajkoli doslej ob temu času tako slabo vreme.
Prva sta stopila na igrišče Ame-rikanec Graebner in domačin Bill Bowrey. Avstralec se je bolj izkušenemu nasprotniku upiral zagrizeno in samo prvi set je trajal 48 minut. Srečanje je bilo razmeroma uravnovešeno, v zadnjim nizu pa je Avstralca izdala utrujenost in moral je položiti orožje.
Črnec Arthur Ashe, ki je trenutno najboljši amaterski teniški igralec na svetu je v prvem setu nekoliko podcenjeval svojega mladega nasprotnika Raya Ruffelsa in je ta niz zgubil. Nato pa je zaigral resneje in je s svojimi silovitimi servisi povsem onemogočil svojega partnerja na drugi strani mreže,
V jutrišnjem srečanju dvojic bo-
sta ameriške barve branila letošnja zmagovalca iz Forest Hill5'1 Stan Smith in Bob Lutz, vodja avstralske reprezentance, Harrjf Hopman, ki vodi to ekipo že 21 leti pa ni hotel povedati, koga bo P°" slal jutri na igrišče.
Tehnična izida današnjih prvi*1 srečanj posameznikov sta bila naslednja:
Graebner (ZDA) - Bowrev (Avstralija) 3:2 (8:10, 6:4, 8:6, 3:6, 6:D-Ashe (ZDA) - P.uflels (Avstralija' 3:1 (6:8, 7:5, 6:3, 6:3).
Najboljša v Italiji Pietrangeli in Mulligan
RIM, 21. — Na lestvici najboljših italijanskih teniških igralce'' za sezono 1969 zavzemata prvo mesto skupno Pietrangeli in italijanski državljan avstralskega porekla Mulligan. Lestvica je namreč naslednja:
1. Pietrangeli Nicola Mulligan Martin Castigliano Eugenio Di Maso Gaetano Di Matteo Ezio Dl Domenico Massimo
6.	Tocj Piero
7.	Palmieri Sergio
8.	Bologna Giorgio
9.	Merlo Giuseppe Gilardelli Marco Crotta Vittorio Bartoni Manlio Panatta Adriano Bartoni Franco Caimo Mario Marzano Pietro Montevecchi Paolo
2.
3.
4.
5.
10.
11.
12.
OBVESTILA
FC Primorje vabi vse svoje te*1’ niovalce, člane in simpatizerje družabni večer, ki bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20.30 v Društveni S°' stilni na Proseku.
* * *
Športno društvo Breg sporo'8* da bo priredilo 6. januarja l"9 smučarski izlet v Kranjsko gor“’ Prijave sprejemajo vaški zastOpn1’ ki društva.
* * *
SPDT prireja začetniški 'n nadaljevalni smučarski tečaj, ki bo vsako nedeljo od 12. januarja v Črnem vrhu nad drijo. Ob priliki tečaja bo vsa ko nedeljo tudi avtobusni izlet-Prijave v Trstu, Ul. Geppa 9
ALAN PATON


POTOLAŽI DEBITANTKO
Nič več se ni dalo storiti, nič več prikriti. Jim de Villiers je že prijel za kljuko na vrtnih vratih in stopil na stezo eno uro prej kot drugače. Po sobi so bili raztreseni papirji in sponke. Med vsem tem je stala Janie v novi beli oble ki. najdražji v tej hiši in tudi v ostalih njim poznanih
Stala je v paničnem strahu. Oče je prihajal po vrtm stezi eno uro prej kot navadno. Po naravi ubogljiva, je skoraj vedno poslušala očeta Tokrat pa sta ua z materjo p rovarili Zasačil ju bo. Ah. najraje bi zbežala in se skrila m lokala-vse bi storila, le tako stati in čakati ne.
Gospa de Villiers je v'dela strah svoje hčerke. Videla je, kako Ionu roke, kako bi najia-je zbežala in se kjerkoli ‘-krila
«Ostani,» je ukazala «Jaz sem odgovorna in bom tud' vse razložila. Ge te oče-ne bo
vprašal, molči.))
Jim de Villiers je stopil skozi vhodna vrata hiše, ki so obenem vodila v dnevno sobo. Takoj ga je pograbila jeza. Prekleto lep pogled. Hčerka je stala trda od groze, ker je prišel prezgodaj domov, žena pa pripravljena na predviden napad. Prekleto lepo je bilo trčiti ob skrivnost, o kateri ni ničesar vedel.
Odložil je klobuk in vrečko za malico ter si ogledal situacijo. Mati je oblačila hčerko v srebrno svetlikajoče se obleko Ker m nihče ničesar rekel, je vprašal’ «Kaj se pa godi?«
«Pnhodnj) mesec bo v mestni hiši njen prvi ples, Jim,» mu je odgovorila žena. «Naše hčerke bosta sprejela uprav nik in njegova soproga. Mi-sljla sem, da ne bi bil preveč navdušen, zato ti nisem ničesar omenila.»
«Zakaj misliš, da bi naspro-toval?» je vprašal z narejeno neumnim glasom. ((Ničesar nimam proti plesu.«
Ker je žena molčala, je rekel: «Kdo je organizator?«
«Klub mater iz Parksida.«
De Villiers je sedel: «Tako, tako. Klub parksidskih mater. Pa očetje iz Parksida? Bodo vsi za to?«
((Nimajo vsi tvojih nazorov, Jim.»
«Ne, nimajo,« je priznal. «Ce bi jih imeli, bi bila dežela, v kateri smo rojeni, naša domovina.«
Znova je pričel: «Zakaj vendar misliš, da sem nasprotnik plesa?«
Trdo jo je pogledal in se ozrl k hčerki, ki pa je gledala vstran.
((Hočeš, da ti sam povem?« je vprašal. Ker ni dobil odgovora, je še enkrat vprašal: «Naj ti povem?« Prisiljena je bila odgovoriti: «Da, reci mi.»
Bil je poln zadoščenja: ((Nekaj naših visokih, belih uradnikov ste pripravile do tega, da bodo našim hčerkam prire-
dili sprejem,« je rekel. ((Milostno se smehljajoč se bodo rokovali z njimi in upravnik bo govoril o kupu dreka: — vsi ljudje smo bratje in sestre —. Prihodnji teden pa bo, katerakoli izmed naših deklet, prišla v njegovo hišo le skezi vhod za služinčad.«
Pogledal je hčer in besno rekel: «Ali nimaš nič časti? Zakaj nisi to kar si? Zakaj hočeš biti takšna, kakršno te žele belci? Zaradi tega nisi vredna stiskanja rok. Toda zaradi klica o pobratimstvu .smeš dati upravniku roko. Bržčas si še celo kaj domišljaš.« Ozrl se je k Janie, ki pa ni dvignila pogleda.
«Raje govori z menoj, Jim,» ga je nežno prosila žena. «Jaz sem jo pripravila do tega.«
Tokrat je dekle oživelo.
«Ne, ne ti. Odkar sem slišala, sem si tako želela.«
«Zapri svoja neumna usta!« jo je nadrl oče. «Si že članica parksidskega društva mater?«
Obrnil se je k ženi: «Da, s teboj želim govoriti. Ti zmoreš, da upravnik sprejme najino hčer, mar ne? In čemu?
Kam? V svet, kjer nam jemljejo pravico volitve in dom. Je mar za to potreben beli upravnik? Kako nas more belec sprejeti v svoj svet? In zakaj hudiča, hoče to?«
Besnost ga je premagala. Planil je kvišku. «Kdo pa ga je postavil za upravnika?« je zakričal. «Oblast, ista prekleta oblast, ki nam jemlje volilno-pravico in hišo, ki zmore jutri iz mene narediti črnca, če jim je pač všeč. In dosegle s tem, da se je njen najemnik ponižal in bo na plesu sprejel najino hčer?«
Obrnil se je k hčerki. «Le počakaj, da pride tvoj brat z univerze domov,« je rekel. Le povej mu, da greš na otvoritveni ples s sprejemom, ki ga pripravlja neki belec: v svet, ki so ga napravili nalašč zate. Ali veš, kaj bo rekel?«
Z obema rokama se je zgrabil za glavo, žena je zakričala. «Jim, Jim!« in skočila k njemu.
«Ne dotikaj se me. Znorel bom zaradi tebe. Poljubiti roko tistim, ki nas bičajo. Sram me je pred vrstniki, pred bar-vanci.»
Prestrašeni sta ga opazova-
li.	Hipoma se je zavedel.
«Kje si dobila denar za obleko?« je vprašal. «Iz gospodinjske zaloge?«
«Ne, Jim. Prislužila sem ga s šivanjem.«
«Koliko?»
«štiri funte?«
Obrnil se je k hčerki: ((Sleci jo in je nikoli več ne obleci.«
Sedel je in zadrhtel.
Janie je gledala mamo.
«Pojdi v sobo, sleci se in počakaj, da te pokličem.«
Ko je otrok zapustil sobo, je rekla: «Jim, pojdi ležat.«
«Ležat? čemu?«
«Ne počutiš se dobro.«
«Le kako naj mi bo dobro, ko klečeplazita pred ljudmi, ki nam jemljejo naše pravice.«
Stresla je z glavo. «Zakaj si prišel tako zgodaj domov?« je vprašala.
* * *
Dobro ga je poznala. Ničesar ni mogel prikriti, vse mu je bilo zapisano na obrazu. Nekaj Slabega se je zgodilo. In kadar se je kaj takega zgodilo, je vedno izgubil pogum.
((Nekaj se je pripetilo v tovarni?« je pričela.
Z rokami si je pokril obraz. Približala se mu je in rekla: «So te odpustili?«
Odkimal je: «še ne.»
«Kdaj pa te mislijo?«
«Tega ne vemo. Vse je še v tajnosti.«
((Zakaj vendar? So slabi časi?«
«Ne.»
«Jim, ne razumem te, ker govoriš v roke.« Potegnila mu je roke z obraza, jih trdo držala v svojih in pokleknila ob njem.
«Niso zadovoljni s tabo?«
«So.»
«So rekli, da si prestar?«
«Ne.»
Z nemočno vprašujočim pogledom se mu je zazrla v obraz. Prišel je z žalostno vestjo, ki pa je ni mogel povedati.
«Jim moraš mi povedati. Vedeti moram.«
Skoraj bi ga raztrgalo, ko je povedal.
«Nov zakon,« je rekel zamolklo. «Nov zakon. Dogovor industrialcev.«
«In kaj pomeni to, Jim?«
«To pomeni, da sme mini-
ster za delo prihraniti katerokoli zaposlitev le za belce-In mi bomo morali stran. M*> mi barvanci.«
Skočila je pokonci: «Pod-lost, neverjetna podlost.« Ni* več nista spravila iz sebe. P°' tem ga je še enkrat vprašala1 «Zakaj si prišel tako zgodaj?9
«Bilo mi je hudo. Kratko malo hudo,« je rekel. Misli* sem, da bom vse, kar sem P°’ jedel izbljuval, šef me je vprašal, kaj je z menoj. Rekel sem mu, da mi je slabo " zaradi zakona.«
«Podlost,» je rekla. ((Neverjetna podlost.«
«šef je rekel: — Jim, nič®’ sar ne morem storiti. — Mislil sem si: saj si belec, ali ne? Potem je odšel.«
Nenadoma je zakričal: ((Verjetno misliš, da sem napak storil. Verjetno misliš, da M moral pasti predenj in mu P°’ ljubiti roko.«
«Ne, Jim. Kaj takega ne b' nikoli želela.«
«Toda tvoja hči hoče v njegov prekleti svet: na sprejeli* s stiskanjem rok in pokloni!”
(Nadaljevanje sledi)
HTfiimSTVO TRST - Ul. M( iNTEOCHJ 6, H, TELEFON 93 808 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur " četrtletna 2 250 nr polletna 4 400 lir celoletna 8 11)0 ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk” Za SFRJ AlJTI DZS Liuhljalna. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni / bankf v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 *ir beseda - Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletk Publlcitk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
vnaprej Trst 11-5374