ACROCEPHALUS doma je cvetočo idilo pred menoj pope- strilo še petje kosca. Pričel sem ga oponašati in kmalu zatem se dvigne iz trave in v nizkem letu prileti do grma tik pred menoj. Ker sem bil očitno dober oponašalec in sem mirno čepel v visoki travi, se mi je kosec približal na doseg roke. Ob mojem gibu je odskočil nazaj v zeleno kritje in nadaljeval svojo mono- tono pesem. Nisem ga hotel več vznemirjati, zato sem nadaljeval pot po čudoviti cvetoči preprogi, zadnjih večjih vlažnih travnikov v severovzhodni Slove- niji. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor ČRNA LISKA Fulica atra COMMON COOT -On 20th October 1996 at Vrata in the Julian Alps (2140 m) V želji, da bi občudovala gamse, sva se 19. 1 O. 1996 odpravila na Bivak II v Vratih. Popoldan, po mirnem in sončnem dnevu, so vrhove prekrili megleni oblaki. Noč je bila zelo vetrovna in hladna, saj je zmrzovalo tudi znotraj bivaka. Ko sva zjutraj prav potihem odprla vrata, naju je namesto gamsov presenetila črna liska Fulica atra. Hodila je po zasneženem pobočju dvajset metrov od bivaka na nadmorski višini 2140 metrov. Ko naju je zagledala, je odletela čez dolino Vrat oziroma do koder je segal najin pogled. Na istem pobočju sva kasneje v soncu opazovala jato snežnih vrabcev Montifri- gilla nivalis. Tomaž Mihelič in Barbara Andrijanič, Gradnikova 63, 4240 Radovljica KAMENJAR Arenaria interpres TURNSTONE - On 24th September 1996 at Cerkniško jezero 24. 9. 1996 sem na Rešetu na Cerk- niškem jezeru med skupino malih in spremenljivih prodnikov opazila zanimi- vo ptico. Sprva sem, misleč da je le "navaden" rdečenogi martinec, ptico foto- grafirala, ko pa je zletela, sem začela dvomiti o pravilni determinaciji. K sreči so posnetki uspeli in tako sem brez dvoma lahko ptico določila kot kamenjarja. Ose- bek je bil mladosten. Po pregledu sezna- mov ptic Cerkniškega jezera sem ugotovi- la, da je to prvo opazovanje te redke ptice na Cerkniškem jezeru. Jana Kus, Tržaška cesta 51 , 1111 Ljubljana. 130 XVII- 77 - 1996 KUKAVICA Cuculus canorus COMMON CUCKOO - Phoenicurus ochru- ros as bost on 11 th July 1996 near Ljutomer Gospod Franc Jagrinec i2 Spodnjega Kamenščaka 61 pri Ljutomeru je dne 11. 7. 1996 ves iz sebe po telefonu sporočil, da je s trama izpod strehe domače hiše z gnezdom vred padla na tla mlada kuka- vica in naj si nemudoma pridemo dogo- dek OQ'ledat in poskrbeti za nebogljenega mladica. Napotili smo se v Sp. Ka- menščak. Res je bila mlada kukavica; a kam sedaj z njo? Da je ne bi pokončale domače mačke, smo jo dali kar v za- vrženo ptičjo kletko in pustili odprta vrat- ca, da bi jo lahko krušni starši hranili. Toda najprej moramo ugotoviti : kateri? Ze po nekaj minutah s polnim kljunom prileti šmarnica Phoenicurus ochruros in v veliki kljun nenasitne kepe perja odda hrano. Nato šmarnica s krmljenjem ne- moteno in neutrudno nadaljuje. Tako je mladič ostal v kletki in ga tudi nismo hoteli več motiti. V vasi je mlada kukavica postala nevsakdanja zanimivost in več ljudi si jo je prišlo ogledat. V naravi so taki dogodki ponavadi očem skriti. Gospod Jagrinec je kasneje povedal, da je šmar- nica kukavico hranila še nekaj dni. Toda neko jutro je bila kletka prazna in tudi šmarnic ni bilo več videti. V se kakor pohvale vredno delo g. Jagrinca, ki je znal poskrbeti za mlado kukavico in njeno preživetje v najbolj kritičnih dneh, ko zapušča svoje pretesno gnezdo. Ivo Vrhar, Ptujska 7, 9240 Ljutomer; Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor VELIKI SKOVIK Otus scops ~ EURASIAN SCOPS OWL - Stuffed w:1- specimen in a public house on 12th October 1996 at Prekmurje 12.10.1996 je skupina Društvo za opa- zovanje in proučevanje ·ptic Slovenije tavala po Goričkem. Po večurni hoji smo Karmen, Damijan, Jgkob in pisec notice zašli v gostilno pod Svedrinim bregom v dolini Velike Krke. Dekleta in fantje smo se pomenljivo nasmihali pomanjkljivo oblečeni in razgaljeni lepotici s stenskega koledarja, ki je zrla naravnost v nas. Ko sem se drugič nasmehnil, sem naključno obrnil glavo za zorni kot na desno in mahoma me je minilo trenutno na- XVII - 77 - 1996 vdušenje: pod kremplji ustreljenega kra- gulja je sedel nagačen veliki skovik! Dama za šankom je povedala, da so ga ustrelili nekaj kilometrov JV, tam med Markovci in Adrijanci. To naj bi bilo pred letom ali dvema. Aktualno stanje in poznavanje edine preostale subpanonske populacije velikega skovika iz Goričkega, poznano predvsem v dolini Ledave, bo treba torej dopolniti in v čim krajšem času popisati njene ostanke. Verjamem, da nam v prihodnji gnezditveni sezoni za to ne bo zmanjkalo časa; da bo le več-pojočih kot gostilniških skovikov. Borut Stumberger, 2282 Cirkulane 41 BREGULJKA Riparia riparia ~ SAND MARTIN - New nesting ~ holes along the river Mura: 52 near Cm urek, 12 at Krog in 1996 Breguljka je v Sloveniji izjemno redka gnezdilka, zato je odkritje vsakega nove- ga gnezdišča ornitološko in naravovar- stveno pomembno in razveseljujoče. 30. 5. 1996 sem obiskal delujočo gramoznico Konjišče v Vratji vasi pri Cmureku, v gozdni loki tik ob reki M uri. Več gramo- znih jam je zalitih, jame na južni strani pa so ribiči že preuredili v ribnike in zraven postavili ribiško barako. Na delu gramo- znice, ki je tik ob reki Muri, sem že od daleč zagledal peščene stene, breguljke v zraku pa so misel na kolonijo čedalje bolj potrjevale. Napotim se proti peščenim stenam. Nisem se mogel povsem približati, ker je bil vmes širok pas vode. A bilo je dovolj, da sem naštel 52 lukenj, v katera so priletavale in izletavale breguljke. Ker po sledovih sodeč vsi rovi niso bili zasedeni, sem velikost gn~zdeče kolonije ocenil na 20 - 25 parov. Sele tedaj sem opazil na desnem delu nenavadno porušeno steno in kmalu ugotovil, da so jo pričeli sanirati. Na srečo sta zadnje deževje in visoka podtalnica začasno ustavila dela v gra- moznici. Seveda sem naslednji dan ne- mudoma poklical podjetje Komunala iz Gornje Radgone, ki upravlja z gramozni- co, in se s tehničnim vodjem in predstav- nikom vodarjev dogovoril za ogled kolo- nije breguljk. Nihče od zaposlenih v gramoznici ni vedel zanje, pa tudi poznali jih niso. Rezultat dogovora je bil, da se ACROCEPHALUS sanacija peščene stene nadaljuje po 1. septembru, tehničnemu vodji g. M. Banfi- ju pa se moram ob tej priložnosti zahvaliti za razumevanje in ohranitev kolonije breguljk. Drugo manjšo kolonijo z 12 luknjami sem odkril 13. 6. 1996 v delujoči gramo- znici Krog. Prav toliko parov je gnezdilo v manjši peščeni steni, ki se je ze močno zaraščala s ščavjem. Kolonija je bila od ribiške barake oddaljena borih 30 metrov. V gramoznici Petišovci sem tega dne srečal tudi domačina in zanimivega sogo- vornika, ki breguljke dobro pozna in jih tukaj imenujejo "kalasturi". Pripovedoval mi je, da je v tridesetih letih, ko je bil še fantič in je živel v Hotizi, reka Mura redno odnašala breg, tudi po sto metrov širok pas zemlje hkrati. V strmih peščenih brežinah pa je takrat gnezdilo več sto parov "kalasturov". Franc Bračko, Gre- gorčičeva 27, 2000 Maribor RJAVA CIPA Anthus caifjpestris TAWNY PIPIT - On 17 April 1995 at Krapje in northeastern Slovenia V severovzhodni Sloveniji po doslej znanih podatkih rjava cipa ne gnezdi. Tako se s to redko selivko na tem prostoru srečujemo dokaj poredko. No, eno takih srečanj sem doživel 17. 4. 1995 na velikem zoranem polju pri vasi Krapje v Pomurju. Edino ozek zelen rob kolovoza sredi agro- kulturne rjave stepe je kazal znamenja komaj porajajoče se pomladi in prav po tem zelenem otočku je stopical majhen rjav ptiček. Podoba majhnega bitja sredi opustošene pokrajine, ki je zaradi svojega ravninskega značaja delovala še bolj groteskno, se mi je globoko vtisnila v spomin. Po njegovem vedenju, barvi perja in dolgih nogah sem takoj pomislil na eno izmed cip. Na srečo ptica ni bila plašna in sem se ji lahko približal na razdaljo treh metrov. Nato sem nadaljeval pot med polji in z daljnogledom zaman iskal morebitne no- ve preletnike. Omenjeno opazovanje rja- ve cipe je prvi znani podatek o tej vrsti na območju reke Mure, Franc Bračko, Gre- gorčičeva 27, 2000 Maribor 131