Poštnina plačana v gotovini.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXVL Ljubljana, 10. februarja 1939.	Štev. 2.
Izhaja mesečno. — Leto 1939. — Naročnina: 50 Din letno.
ca^.
Sv. oče papež Pij XI. umrl.
Danes, 10. februarja 1939, ob 5.31 zjutraj, je izdihnil svojo dušo papež Pij XI. v 82. letu starosti, ko je pravkar dopolnil 17 let svojega izredno bogatega pontifikata.
Papež Pij XI. bo v zgodovini veljal za enega največjih vladarjev katoliške Cerkve. V izredno pomembni dobi je bilo njegovo delovanje prav tako izredno mnogostransko in uspešno.
Izvoljen za papeža 6. februarja, slovesno kronan 12. februarja 1922, je bil Pij XI.:
a)	vnet učitelj vernikov, ki je poleg številnih važnih pisem zlasti o Katoliški akciji izdal vrsto okrožnic škofom in vernikom sveta:
1. »Ubi arcano«, 23. 12. 1922, o smeri in načrtu njegovega papeževanja po geslu: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem .
2. »Studiorum Ducem«, 29. 6. 1923, ob 600 letnici kanonizacije sv. Tomaža Akvinskega.
3. Ecclesiam Dei«, 12. 11. 1923 ob 300 letnici mučeništva sv. .Tozafata.
4. »Infinita Dei misericordia«, 25. 5. 1924. oznanja sveto leto 1925.
5. »Quas primas«, 11. 12. 1925, uvedba praznika Kristusa
Kralja.
6. »Herum ecclesiae<, 28. 2. 1926, o katoliških misijonih.
7.	expiatis«, 30. 4. 1926, ob 700 letnici sv. Frančiška asiškega.
8. Iniquis afflictisque«, 19. 11. 1926, o težavnih razmerah Cerkve v Mehiki.
9. Mortalium animos«, 6. 1. 1928, o pravi verski edinosti.
10. »Miserentissimus Redemptor«, 8. 5. 1928, o zadoščevanju presvetemu Srcu Jezusovemu.
11. *Rerum orientalium«, 8.9.1928, o delu za zedinjenje cerkva.
12. »jM en s nostra«, 20. 12. 1929, o pomenu duhovnih vaj.
13. Dimni illius Magistri«, 31. 12. 1929, o krščanski vzgoji.
14. »Časti connubii«, 31. 12. 1930, o krščanskem zakonu in krščanski družini.
15. »Quadragesimo anno«, 15. 5. 1931, o krščanskem družabnem redu.
16. *Non abbiamo bisogno«, 29. 6. 1931, o Katoliški akciji.
17. tNova impendet«, 2. 10. 1931, o gospodarski krizi.
18. »Lux veritatis«, 25. 12. 1931, o 1500 letnici efeškega cerkvenega zbora.
19. »Caritate Christi impulsi«, 3. 5. 1932, o češčenju presv. Srca Jezusovega.
20. »Acerba animi«, 29. 9. 1932, o preganjanju Cerkve v Rusiji in Mehiki.
21. > Quod nuper«, 6. 1. 1933, o 1900 letnici odrešenja.
22. >Ad catholici sacerdotii«, 20. 12. 1935, o duhovništvu.
23. »Vigilanti cura«, 29. 6. 1936. o pomenu	kina.
24. »Mit brennender Sorge«, 14. 3.	1937, o	položaju katoliške
Cerkve na Nemškem.
25. »Divini Redemptoris<<, 19. 3. 1937, o brezbožnem komunizmu.
26. »Ingravescentibus malis . 1. 10. 1937, o sv. rožnem vencu.
b)	radodaren delivec nebeških zakladov, ki je
1. trikrat odprl jubilejna vrata svetega leta: 1925 za redno sveto leto, 1929 za svoj zllatomašni jubilej, 1933 ob 1900 letnici našega odrešenja;
2. prištel med svetnike in blažene veliko število takih, ki	so vsemu katoliškemu svetu mili,	n. pr.	Terezija	Deteta
Jezusa; župnik Janez Vianney; Janez	Bosco;	kardinal	Robert
Bellarmin, spovednik sv. Alojzija; Peter Kanizij, ki je izdal prvi katekizem; ponižni kapucinski brat Konrad Parzhamski; luršika Bernardka; Ludovika Marillac, ustanoviteljica usmiljenk;
bl. Katarina Laboure; angleška mučenca Tomaž More in John Fisher; Andrej Bofoola itd.
c) moder vladar, ki je z izredno energijo rešil »rimsko vprašanje« in sklenil z mnogimi državami konkordate: z Letonsko 1922, s Poljsko 1924, z Litvanijo 1927, z Italijo 1929, z Romunijo 1932, z Nemčijo 1933, z Avstrijo 1933, z Jugoslavijo 1935; sklenil diplomatske dogovore s Francijo 1926 in s Portugalsko 1929, ter modus vivendi s Češkoslovaško 1928: diplomatska zastopstva je pomnožil od 28 na 37;
č) vešč pospeševatelj vede in umetnosti, ki je preuredil študij na papeških visokih šolah s konstitucijo »Deus scientiarum. Dominus« 24. 5. 1931; ustanovil ruski zavod; pozidal vatikansko pinakoteko; novo univerzitetno poslopje Grego-riane; dal organizirati svetovno misijonsko razstavo 1925, katere bogati izložbeni predmeti so v novo ustanovljenem misijonskem muzeju v Lateranu, in razstavo katoliškega tiska 1936; ustanovil papeško znanstveno akademijo z Motuproprio >In multis solaciis« 28. 10. 1936;
d) papež Katoliške akcije, katera bo po njegovih navodilih in jasnih razlagah šele v bodočnosti prinesla vidne sadove in s tem dokazala, da je božja Previdnost vodila Pija XI. pri snovanju Katoliške akcije, kakor je vodila njegovega prednika Pija X. pri prenovljenju evharističnega življenja.
Naj sprejmejo njegovo dušo v svojo sredo svetniki in blaženi, katere je na svetu povzdignil k časti oltarjev!
Papež Pij XI. počivaj v miru Kristusovem!
I. Molitve za rajnega sv. očeta.
1. V vseh cerkvah škofije naj zvoni tri dni zapored zjutraj, opoldne in zvečer, in sicer s trikratnim prestankom. Zvoni naj tudi po vseh cerkvah ob papeževem pogrebu, in sicer četrt ure.
2. Prihodnji torek, dne 14. februarja, naj se v vseh župnih in kuratnih cerkvah opravi slovesna maša De Requie z absolucijo ad tumbam. Vernikom naj se to v nedeljo, dne 12. februarja, oznani in naj se povabijo k službi božji. V kra-
jih, kjer so oblastva, naj se ta povabijo. Te službe božje naj se udeleži tudi šolska mladina. Kjer je zaradi krajevnih razmer bolje, da ima šolska mladina posebej službo božjo, naj se to zgodi.
3. V Ljubljani se bodo svečane zadušnice za sv. očeta opravile prav tako v torek, dne 14. februarja, in sicer v stolnici ob desetih, v drugih župnih in samostanskih cerkvah pa ob urah, ki jih določijo cerkvena predstojništva, kar naj se vernikom oznani.
4. Vsak duhovnik, ki ne bo imel kakega zgoraj imenovanega rekviema, naj eimprej zasebno daruje eno sv. mašo za rajnega sv. očeta.
5. Vse papeške proslave, cerkvene in izvencerkvene, določene za nedeljo, 12. februarja, odpadejo.
II.	Molitve za srečno izvolitev novega papeža.
1. Cerkvena pobožnost za srečno izvolitev novega papeža naj se izvrši v vseh župnih in kuratnih cerkvah v nedeljo, 19. februarja 1939. V ta namen naj se popoldne izpostavi sv. Rešnje Telo eno uro. Po končani uri molitve naj se izmolijo litanije vseh svetnikov, v katerih se izpusti verzikel in molitev za papeža in se namesto poslednje izmoli molitev za izvolitev papeža (Cerkveni molitvenik str. 264). Kjer se te dni vrši pustna pobožnost, naj verniki vse tri dni posebej molijo v ta namen.
2. Vsi duhovniki naj vse dni volitvenega zbora kardinalov, to je od 24. februarja dalje, v sv. maši molijo molitev za srečno izvolitev novega papeža (ex Missa pro eligendo Summo Pontifice). Druge orationes imperatae se tačas izpustijo.
III. Po izvolitvi novega papeža.
Takoj ko se z gotovostjo izve izvolitev novega papeža, naj se vernikom to naznani s slovesnim zvonjenjem v župnih cerkvah. V nedeljo potem naj se glavno cerkveno opravilo zaključi z zahvalno pesmijo in molitvijo za papeža.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1939.
t Gregorij, škof.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karol Čec).