PRIMORSKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVII. St. 45 (7833) TRST, torek, 23. februarja 1971 r Mm vodi nixonova politika v INOOKINI ? iz PASTI vpast NIHAJOČE in labilne ^tralnosti Laosa je torej ^ težavno doseženi in težko uresničeni spo-^ 8112 Ženeve so 8. februar-L?'®ptale ameriško-saj gon-ki so v posmeh vsem j^®®rodnopravnim načelom ZaPrepaščenosti vse sve- ^ toJri'VnOS,5i vkorakale v juž-te nemirne države, ^etni a usoda Kambodže je tjj. ^ Vadi Laos: obe opera-^sPadata v isto logiko, v lo-Uj, tako imenovane «vietna-Je», ki je pravzaprav le skovanka, pod krinko ka- kiivaHUŠa Nixonova vlada pri-n,ajlx>lj grobe imperia-in neokolonialistične jZ e' Paralelizem med Lao-^ 111 Kambodžo je na dlani, DfcjA® Vddi jasno, da ne bodo ti v T Goriški strategi dose-so d^u ndč več kot to, kar v Kambodži, so bili rezultati in-Kambodže? «Svetišča ta ^Sovcev«, proti katerim * bila naperjena vojaška W ^ a’ 80 ostala, kjer so dokazujejo siloviti bobu. 56 danes okrvavi j ajo kam-saj„. Vik Več kot deset tisoč kolaboracionističnih J® še vedno v tej drža-je bila invazija, po • ^“cona, “časovno in tj .i??®110 omejena». Pučistič-lo v Phnom Penhu, ki <t0valo> da bi jo prekini-581110111 kraju, da bi 1»^™8tsko prekinili ves pro-to kii njei- To je kilometre kjej ^hetre široko področje, 1,1 sw ^“Plotajo poti, steze lito ^ Ce- Treba bi bilo voja-t(toje asesti zelo obširno pod-^ kar bi potrebovali lo^^če in tisoče dobro obo-htož, ta prekinitev «Ho-Sa^ °ve poti« pa bi trajala °sta|B °Hko, dokler bi na njej invazijske čete. Kako ho rw,s “časovno in zemljepis- i*fflenostjo>>? Se Američanov je naj-Sč0v>r®ala s posrečeno pri-'*^ovi ZUnanjega ministrica vSB^tnamske revolucionarne J^RUjen Thi Binh, ki se 16 dni nudi v Italiji. . - namreč, da so Ameri-*>>0 Usica, ki je padla z v past, ko pa se So ^ti, postavi še drugo to Isto past. Dejansko 'Sb?? logično nadaljevanje prav zato pa se kNi? yprašanje, kaj pa po Si? Menda Severni Viet- ^tj^.Prašanje je toliko bolj Sj vjr'?0’ ker nas odgovor VjoT^redno sooča z mož-jAjjto^tje svetovne vojne. jtotive so zares drama-^*6ke ato pa je dolžnost vseh, ^1, vjr, l^sameznika, organiza-to da zastavijo vse svo-Sjl - da bi končno v Wa-pj»iotiU P^vladala zdrava zavest, kam te vo-Pustolovščine utegnejo • Prav v tej zvezi ne mimo obiska predsed-^ J11 zunanjega ministra £ v ZDA: Z** bi bil, |n Moro brez sle-?toll f^Jl8 in brez diplomat-toov^Tmul, pa čeprav ob spo-^tn na6el korektnosti, ki 110 odnosom med zavez-državama, jasno in od-Povesta svojemu gosti-O 'ki 86 demokratična Ita-. J6 zrasla na temeljih ,u Ja boja proti naoi-jjj.be more In ne bo nihala z naklepi Bele ZAKLJUČENO URADNO POTOVANJE PO ZDA Colombo in Moro obiskala U Tanta Govorili so samo o položaju na Bližnjem vzhodu WASHINGTON, 22. — Predsednik vlade Colombo in zunanji minister Moro bosta še danes odpotovala iz ZDA, tako da se bosta jutri oto 13.45 vrnila v Italijo, ko bo posebno letalo «Alltalia» pristalo na letališču Ciampino. Današnji zaključni dan obiska je bil v ozračju razgovora med Co-lombam, Morom ln U Tantom. U Tant je italijanska državnika sprejel v 38. nadstropju poslopja OZN, kjer ju je odpeljal v svojo pisarno, kjer se je z njima zadržal preko pol ure. Govorili so izključno o Bližnjem vzhodu in se je kasneje Izvedelo, da je U Tant umerjeno optimističen glede Jar-ringovega posredovanja. Izmenjali so stališča o poteku pogajanj tudi v vidu zadnjih vesti iz Kaira to Jeruzalema. Predsednik vlade ta zunanji minister sta ponovila italijansko stališče, ki je za mimo rešitev spora ter tudi zato pripravljena, da nudi vso pomoč. Italija se zavzema za politiko OZN to zaradi tega ne izključuje možnosti, da bi poslala svoj vojaški oddelek, kolikor bi to prišlo v poštev pri izvajanju jamstev, ki jih preučujejo štiri velesile, zato da bi utrdili mirne odnose med Arabci to Izraelci. Današnji dan obiska Mora to Co-lomba v ZDA se je pričel dopoldne v občinskem poslopju, kjer ju je pozdravil župan John Ltodsay, ki jima je izročil kopijo mestnih ključev. Nato so odšli v palačo občinskega sveta, kjer je zapel pevski zbor srednjih to višjih šol to kjer je župan govoril o tesnih vezeh med New Yorkom ta Italijo. Oo-lombo pa o pomenu New Yorka za modemi svet. Po obisku pri U Tantu je Moro priredil predstavnikom šestih držav Evropske gospodarske skupnosti pri OZN svečano kosilo; Colombo pa je priredil kosilo na čast pomembnih finančnikov. Danes odhod Tepavca v Moskvo BEOGRAD, 22. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepa-vac odhaja jutri na vabilo sovjetskega zunanjega ministra Gromika na uradni obisk in prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se bo za- držal do konca tedna. Na tem potovanju bodo Tepavca spremljali pomočnik državnega tajnika Jakše Petrič, načelnik politične uprave v državnem tajništvu za zunanje zadeve za vzhodno Evropo Luka Vu-količ, vodja kabineta Aleksander Demajo in vodja oddelka v državnem tajništvu Milan Vereš. Razgovora z ministrom Gromikom se bo udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič. Državnega tajnika Mirka Tepavca je danes dopoldne pred odhodom na uradni obisk v Moskvo sprejel predsednik republike Tito. PRAGA, 22. — Predsednik češkoslovaške vlade Strougal je danes z letalom odpotoval na Madžarsko, kjer se bo zadržal na krajšem uradnem obisku. ČEDALJE VEČJE TEŽAVE ZA INVAZIJSKE SILE Ameriško ■ sajgonska operacija je na robu propada Laoški partizani so zadali nove udarce napadalcem Skoraj popolnoma uničen sajgonski bataljon - Okrepljena dejavnost osvobodilnih sil tudi v Južnem Vietnamu in Kambodži - Bela hiša «ni pretirano zaskrbljena» SAJGON, 22. — Ameriško - saj-gonski vojaški operaciji na laoški h tleh grozi popoln propad: v zadnjih treh dneh so partizanske sile zadale invazijskim enotam take udarce, kot jih še ne pomnijo v zgodovini indoki tajske vojne. Bataljon sajgonskih kolaboracionistov, ki' je branil postojanko kakih deset kilometrov v notranjosti laoškega o-zemlja in 16 kilometrov severno od državne ceste številka 9, po kateri se premika glavnina invazijskih sil, je bil skoraj popolnoma uničen, številni ameriški helikopterji, ki so skušali pomagati Sajgoncem, pa so t bili sestreljeni. Dejansko je ofen-j živa v Laosu povsem blokirana, in-I vazijskim silam pa grozi popolno obkoljenje s strani partizanov Pa-tet Laa. Uničena sajgonska postojanka leži na področju, ki so ga preimenovali v «pristajališče Rangersov*. Bazo so osvobodilne sile dva dni obstreljevale, nato pa so partizani vdrli v oporišče in planili na saj-gonske vojake. 90 odstotkov bataljona, ki je štel 450 mož, je bilo uničenih: petdeset vojakov je bilo ubitih, sto ranjenih, 250 pa pogrešajo, kar pa v bistvu pomeni, da so padli ali da so jih zajeli. Tisti, ki so ostali živi, so se le s težavo prebili skozi partizanski obroč (pri tem .jih je vodil neki častnik a-meriške vojske) ter se zatekli v drugo sajgonsko bazo, ki je en ki- lometer oddaljena od prve. V Khe San, v severnem delu Južnega Vietnama, kjer je izhodiščna baza invazijskih sil. so začeli dovažati ranjence. Piloti ameriških helikopterjev. s katerimi so prevažali ranjence, poročajo o »ogromni zmeda® in o splošni demoralizariji invazijskih sil. Te so, kot rečeno, u-stavljene na pol poti med južno-vietnamsko - laoško mejo ter mestom Čepone, Id je bil glavni cilj operacije v Laosu. Zamisel, da bi odprli novo fronto na področju tromeje med Južnim Vietnamom, Laosom in Kambodžo so za sedaj o-pustili verjetno zaradi tega, da bi se izognila novim porazom. Pa tudi v Južnem Vietnamu so •iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiimviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimu V TEU TEDNU NA DNEVNEM REDU NEKATERA KLJUČNA VPRAŠANJA Trenja v vladni koaliciji, zlasti glede zakona o davčni reformi Včeraj se je pričel sindikalni teden boja ■ Odločna izjava načelnika socialistične skupine zbornice Bertoldija o davčni reformi in izvajanju protifašističnega zakona RIM, 22. — Danes se je pričel teden sindikalnega boja proti vladnemu zakonskemu predlogu o davčni reformi na pobudo zveznih tajništev CGIL, CISL in UIL, ki hočejo tako podčrtati globoko ne- že odkrito govori o krizi med strankami levega centra. Socialdemokrati in zlasti finančni minister Preti vztrajajo, da je treba zakon sprejeti tako, kot je bil sestavljen, vodstvo socialistične stranke pa je zadovoljstvo delavcev v zvezi z j pooblastilo parlamentarno skupino, vladnim zakonom. Že danes so bile v številnih podjetjih skupščine, na katerih so med delovnimi urami razpravljali o poteku parlamentarne debate in o sindikalnih stališčih. še ta teden se bodo tajništva sindikalnih organizacij ponovno sestala. Prav gotovo se bodo dogovorili za skupno tiskovno konferenco, zelo možno pa je, da bo prišlo do splošne vsedržavne stavke in do velike manifestacije v Rimu. V zvezi s tem vprašanjem je položaj na splošno dokaj napet in se iiniiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinfiii VČERAJ POVORKA PO REGGI0 CALABRII Okraj «Sbarre» še vedno nezaseden Ostri napadi na nadškofa, ko je v nedeljo obiskal okraj Sbarre REGGIO CALABRIA, 22. — Promet je bil v osrednjih ulicah prekinjen za dobro uro, ko je prišlo do nedovoljene povorke, ki jo je organiziral tajni koordinacijski odbor. 2e včeraj so razširili letake, v katerih zahtevajo od parlamentarcev, deželnih, občinskih to pokrajinskih svetovalcev, da podajo ostavko kot protest, ker je bil Oatanzaro izbran 2a glavno mesto dežele. Prve skupine so se pričele zbirati okrog 9. ure na Trgu De Nava, ki pa ga je policija iz preventivnih razlogov že prej zasedla. Demonstranti so odšli v skupinah po 5 do 10 oseb v Ulico Colombo, kjer se je sestavila povorka. V bližini Trga Italia se je povorka ustavila, ko je policija z zvočniki opozorila na prepoved ministrstva za notranje zadeve glede javnih zborovanj. Trobenta je že dala znak za »napad*, vendar policiji ni bilo treba intervenirati, ker so se demonstranti povečini mirno razšli, razen na Trgu Garibaldi, na katerem je policija uporabila hidrante. Položaj v Reggio Calabrii je torej nespremenjen, ali bolje rečeno v določeni meri normalen v središču mesta, že sedem dni pa ni noben policist niti karabinjer vdrl v okraj Sbarre, ki se je proglasil za avtonomno republiko in ki je obdan z močnimi barikadami. V nedeljo je okraj obiskal nadškof Ferro, ki je odšel v cerkev S. Marie dl Loreto, kjer ga je čakal župnik Alampi to nekaj tisoč ljudi. Prebivalstvo ga je zelo grdo sprejelo. Najprej so mu kričali, nekateri pa so mu metali majhne kovance v obraz. V sakrestiji je eksplodirala soi-zllm bomba, ko si je nadškof oblekel mašna oblačila. Miru ni bilo, ko Je pričel pridigati to je bilo v cerkvi kolikor toliko mimo samo, medtem ko Je daroval mašo. Tudi v cerkvi pa Je prišlo do nezaslišanega dejanja, ko je nekdo vrgel steklenico s smrdljivo teko- hiše, da si, kot nekoč Hitler Evropo, zasužnji ves azijski Jugovzhod. Italijanska vlada ima sredstva pritiska; naj jih torej uporabil T, M. čtoo. Nadškof je nato v zakristiji sprejel več skupin prebivalcev in se je v okraju zadržal do večernih ur. Danes je rimski »Osservatore Romano* zelo pohvalil nadškofa, kateremu posveča kurziv z naslovom «Pastir». Nadškof sam pa je danes poslal župniku Alampiju pismo v katerem pravi, da je včeraj res bilo nekaj časa ozračje napeto, da pa je to treba razumeti, saj so ljudje razburjeni po tolikih žrtvah. Nadškof tudi dodaja, da se je lahko sestal z različnimi skupinami ljudi in da je ugotovil, da jim gre za pravico in za solidarnost. V okraju Sbarre ni luči. Včeraj so bili brez telefonske zveze in so telefon popravili šele danes. MOSKVA, 22. - Načelnik politične uprave sovjetske armade general Jepišev je napisal v »Izvestjah* članek ob jutrišnji obletnici njene ustanovitve. V članku trdi general, da se ne sme podcenjevati vojaška nevarnost in med drugim o-menja, da se v ameriškem tisku na različne načine piše o možnosti da se dogovori z drugimi strankami o bistvenih spremembah zakona. V tej zvezi se je danes sestal predsednik socialistične parlamentarne skupine Bertoldi s predsednikom demokristjanske skupine Andreottijem. Izvedelo se je tudi, da sta govorila o davčni reformi Še prej je Bertoldi govoril z novinarji in jim je dejal, da sedaj ne gre za to, da 1 i videli, ali hočemo, ali nočemo krize. Vprašanje je treba obrniti in je treba dejati, da se mora govoriti o vsebini in na splošno o politiki reform ne pa te politike podrejati bojaznim o neki krizi. Socialisti nočejo krize, saj je očitno, da ni mogoče sestavljati vsakih šest mesecev vlade. Toda obstajajo pa nekatera ključna vprašanja, ki jih je treba rešiti in med njimi sta davčna reforma ter stališče večine o javnem redu in o izvajanju zakona proti fašističnim škvadram. O tem se bo razpravljajo v senatu še ta teden. Bertoldi je zaključil, da se bo o teh in okrog teh vprašanj ugotovilo če še obstaja večina, ki je sposobna, da jih rešuje. Jutri ob 9.30 se sestane vodstvo KD, na katerem bosta poročala senator Bertola in poslanec Buzzi o reformi univerz ter o šolski reformi. Sedaj dokončujejo besedilo zakonskega predloga o reformi stanovanjske politike, ki ga je prejšnji teden vlada sicer že odobrila, ni ga pa še predložila parlamentu. Pojutrišnjem se bo minister za javna dela Lauricella sestal s sindikati, ki so mnenja, da v zakonu niso upoštevane vse njih zahteve. Tako gre za vprašanja o lastnini ali o najemnini ljudskih stanovanj, ki se zgradijo z državno podporo. Govori se tudi o možnosti, da bo izvršni odbor PSDI izvolil za tajnika stranke Tanassija, saj ima njegova struja 16 od 31 mest v izvršnem odboru. S tem pa bi ponovno prišlo do zelo možnih resnih vladnih zapletljajev, saj Tanassi odgovarja za obrambno ministrstvo in bi po nekaterih mnenjih moral to ministrstvo zapustiti, kar bi odprlo vladno krizo. Poslanec Lupiš pa je danes zastavil drugačno tezo in pravi, da ni nič čudnega ter tudi nič izrednega, da je voditelj neke stranke istočasno tudi v vladi, da tako odgovarja tokovom notranje dialektike v stranki ter istočasno tudi nujnosti, da ne pride do sporov v koaliciji. Resno sporno vprašanje predstavlja tudi Morov in Colombov obisk v ZDA ter še zlasti izjava Rogersa o italijanski notranji politiki ter trditev, da mu je Colombo zagotovil, da bo ostala trdna vlada levega centra. Okrog tega bo prišlo nujno do parlamentarne debate in je Ingrao danes izjavil novinarjem, da bodo komunistični poslanci že jutri zahtevali od vlade, da takoj odgovori na poslanska vprašanja o izjavah ameriškega državnega tajnika Rogersa. Ingrao pravi, da gre za vprašanja, ki ne dopuščajo nobenega odlašanja. O rezultatih potovanja hočejo čuti od vlade odgovor tudi liberalni poslanci. Ministrstvo za zdravstvo je izdelalo zakonski predlog, ki prepoveduje kajenje v javnih lokalih za predstave in v javnih prevoznih sredstvih Končana stavka tiskarjev komerdainih tiskarn RIM, 22. Včeraj se je končal dolgotrajni sindikalni spor s tiskarji komercialnih tiskam, zaradi katerega niso izhajela, oziroma z velikimi težavami, najrazličnejše revije in drugi periodični tisk. Nova delovna pogodba bo veljala dve leti in predvideva zvišanje plač za 95 lir na uro, oziroma 16.878 lir mesečno ter vrsto drugih normativnih izboljšav. partizani zaostrili pritisk predvsem i Optimizem Bele hiše ne prepriču-na področju Ke Sana in Quang I je opozitorjev Nixonove politike v Trija na severu države, kjer so osredotočene ameriške sile, ki pomagajo Sajgoncem pri operaciji v Laosu. Po poročilih ameriškega poveljstva v Sajgonu so partizani sprožili več kot petdeset napadov v različnih krajih Južnega Viatnama. Rezultati napadov niso znani, vsekakor pa so bili štirje ameriški helikopterji sestreljeni (včeraj so jih Američani zgubili osem). V Hueju je ameriški helikopter po pomoti bombardiral ameriške položaje: en vojak ZDA je bil ubit, trije pa ranjeni. Včeraj pa so partizanske sile napadle veliko ameriško letalsko oporišče v Da Nangu ter uničili najmanj eno letalo. Nič boljši ni položaj za Američane v Kambodži, kjer so partizani včeraj uspešno napadli sajgonska o-porišča na cesti med Saigonom in Phnom Penhom, ki je sedaj spet zaprta. Kakih dvajset kilometrov od kamboške prestolnice pa so čete kamboške enotne fronte napadle nekaj vojaških čolnov, ki so prevažali gorivo in orožje po reki Mekongu. En čoln so potopili, drugega pa močno poškodovali. Končno še vest iz severnega Laosa kjer so oddelki Patet Laa zavzeli štiri vladna oporišča blizu Som Thonga. Sporočilo o tem .je dal sam laoški obrambni minister, ki je dejal, da so partizani napadli tudi drugo vladno postojanko v neposredni bližini Long Chenga, kjer je baza ameriške obveščevalne službe in zloglasnih »gverilcev Meo*. Minister je tudi sporočil, da skuša šest »komunističnih* bataljonov obkoliti laoško kraljevo prestolnico Luang Prabang. V takem položaju je nekoliko čudno izzvenela izjava glasnika Bele hiše Zieglerja, do katerem »operacija v Laosu uspešno napreduje*. Ziegler je dejal, da ameriška vlada ni »pretirano zaskrbljena* zaradi odpora, na katerega je naletelo letalstvo ZDA, ter dodal, da je zavezniška ofenziva dosegla cilj. da v številnih krajih blokira »Hošiminho-vo pot*. Sajgonske sile «se dobro obnašajo*, odpor pa .je bil predviden. Glede partizanov je Ziegler dejal, da so imeli močne zgube ter da so jim invazijske sile uničile skladišča hrane in municije. ■iniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii,, Izrael je zavrnil egiptovske predloge ni pa odgovoril Jarringovemu memorandumu Telavivska vlada vztraja pri stališču, da ne bo umaknila čet s Sinaja, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum TEL AVIV, 22. — Golda Meir in zunanji minister Eban sta začela danes pripravljati odgovor na noto, ki jo je kairska vlada poslala posredovalcu OZN Jarringu. Ta odgovor je v bistvu negativen: Tel Aviv sicer «z naklonjenostjo jemlje na znanje* nekatere aspekte e-giptovskih stališč, odklanja pa vse konkretne predloge ter vztraja pri načelu, da ne bo umaknil čet s Sinajskega polotoka, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum. V telavivsfcih uradnih krogih poudarjajo, da vlada ni odgovorila na Jarringov memorandum, pač pa na egiptovski odgovor švedskemu diplomatu. To početje obsoja danes kairski tisk, ki označuje sklep izraelske vlade kot »manever*, ki naj bi ji dovoljeval, da sploh ne odgovori Jarringu. Odkrit negativni odgovor memorandumu posredovalca OZN bi namreč utegnil privesti do napetosti med Washingtonom, ki je pred kratkim izrekel priznanje in zaupanje v švedskega diplomata, in Tel Avivom. Današnji »Al Ahram* poudarja, da Izraelu ne pritiče, da bi odgovarjal kairski noti, pač pa da bi moral odgovoriti vprašanjem veleposlanika Jarringa glede pripravljenosti kairske in telavivske vlade, da spoštujeta resolucijo varnostnega sveta OZN. Tupamari izpustili brazilskega konzula MONTEVIDEO, 22. - Včeraj so uragvajski gverilci «tupamari* po več kot sedmih mesecih izpustili ugrabljenega brazilskega konzula v urugvaju Aloysia Diasa Gomideja. Že davi je konzul zapustil Montevideo to odpotoval v Rio de Janei-ro z ženo. Po vesteh, ki jih je posredovalo brazilsko poslaništvo, so kverilci izpustili konzula potem ko je urugvajska vlada spet podelila nekatere ustavne svoboščine (ki so bile odvzete za 40 dni), in pa po zasebnem pogajanju z Gomide-jevo ženo. MOSKVA, 22. — Agencija Tass je sporočila, da je sovjetska vlada imenovala 45-letnega Valentina Fa-lina za veleposlanika v Zvezni republiki Nemčiji, ki bo zamenjal Ca-rapkina, ki bo sprejel druge dolžnosti. Falin je stopil v diplomatsko kariero 1950. leta. Bil je že načelnik sekcije zunanjega ministrstva ter je spremljal Gromika junija 1967 na zasedanju OZN o Srednjem vzhodu po šestdnevni vojni. Indokini. Demokratski senator George McGovem. ki je pred kratkim napovedal svojo kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, je izjavil, da je predsednik s sedanjimi operacijami v Laosu «razočaral» ameriško ljudstvo ter da še vedno verjame v vojaško rešitev indokitaj-ske vojne. McGovem je obtožil Ni-xona, da skuša napraviti iz vlad Južnega Vietnama. Laosa in Kambodže »plačance* ameriške politike. «Mi — je dejal — jih plačujemo, da se ubijajo med sabo, medtem ko umikamo naše vojake*. McGovem je tudi zanikal, da bi operacija v Laosu skrajšala vojno v Indokini. «To je ista strategija, ki smo se .je posluževali v preteklosti, katere edini učinek pa je bil, da smo odprli novo fronto*. Tudi »Svetovni svet cerkva*, ki združuje dvesto anglikanskih, protestantskih in pravoslavnih cerkva, je zavzel danes odločno stališče proti invaziji Laosa. V pismu, ki ga je zunanjepolitična komisija sveta poslala vsem zainteresiranim vladam ter nekaterim skandinavskim državam, je rečeno, da bi invazija Laosa utegnila privesti do nove razširitve vojne. Svet cerkva opozarja, da pomeni operacija v Laosu očit no kršitev človečanskih pravic ter poziva vse vlade, naj sprožijo vse ukrepe, Id bi lahko privedli da miru v tem delu sveta. Jugoslovanski odbor za pomoč ljudstvu Vietnama obsodil napad na Laos BEOGRAD, 22. — Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč ljudstvu Vietnama je proučil na današnji seji delovanje odbora in družbeno - političnih organizacij, članic odbora na področju politične, materialne in druge podpore in pomoti ljudstvom Vietnama, Kambodže in Laosa. Na seji je bil za novega predsednika odbora izvoljen Gustav Vlahov, podpredsednik zvezne skupščine, na mesto dosedanjega predsednika dr. Pavla Gregoriča, ki je zaprosil, da ga iz zdravstvenih razlogov razrešijo te dolžnosti. Člani odbora so obsodili napad ameriških sil na Laos in ugotovili, da ta napad ter napadi in grožnje Demokratični republiki Vietnama u-stvarjajo na tem področju vedno bolj kritično stanje. Razširitev vojne oddaljuje perspektive za miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja in resno ogroža pogajanja v Parizu. To še enkrat potrjuje, da se ZDA niso odpovedale svoji politiki, da z vojno rešijo vietnamsko vprašanje in indokitajskim narodom vsilijo rešitev osvajalca, kar je v nasprotju z življenjskimi interesi ljudstev Vietnama. Kambodže in Laosa. Najnovejši napadalni akt ponovno odkriva pravi obraz ameriške politike vietnamizacije. Jugoslovanski koordinacijski odbor je na današnji seji ostro obsodil razširitev napada na Laos, ponovil zahtevo o brezpogojnem umiku čet ZDA in njenih zaveznikov s področja Indokine ir. izrazil svojo globoko solidarnost z borbo ljudstva Indokine. Odbor je pozval vse družbeno - politične organizacije in občane, da še bolj povečajo moralno - politično podporo in material no pomoč ljudstvom Indokine v njihovi borbi proti napadalcem. B. B. uporabe taktične atomske bombe. V OSREDNJEM MISISIPIJU IN ZAHODNI LUISIANI Cikloni povzročili nad 76 mrtvih na stotine ranjenih in pogrešanih Prometne in telefonske zveze so prekinjene - Mnogo bombaževih nasadov je «tornado» popolnoma uničil JACKSON (Misisipi), 22. - Preteklo noč so močni orkani prizadeli področje ob delti Misisipija, torej osrednji del države Misisipi in zahodni del države Luisiana. Vesti so še zelo pomanjklive, ker so prizadeti kraji popolnoma izolirani. »Tornado* je porušil poslopja, izril drevesa to drogove za električno ter telefonsko napeljavo. Približno deset manjših mest, vasi in naselij je zaradi pomanjkanja elektrike izoliranih, nekaj pritokov reke Misisipi pa je tudi prestopilo bregove, porušilo mostove in poplavilo ceste ter poti. Popolnoma uničena sta manjša kraja Invernese in Cary, zelo hudo pa sta prizadeta tudi Yazoo in Ox-ford. Predsednik Nixon je proglasil deželo za »prizadeto področje* in določil, naj precejšnje število reševalnih skupin skuša pomagati ponesrečencem s helikopterji Rdečega križa. Po zadnjih vesteh, naj bi bilo žrtev najmanj 76, preko 500 ranjencev, na tisoče oseb je moralo zapustiti porušene ali zelo poškodovane domove, neznano pa je še število pogrešanih. Neurje je seveda poškodovalo tudi ogromne nasade bombaža. Na ponesrečena področja se je podalo tudi nekaj tehnikov in izvedencev, da bi pomagali reševalcem. Vsekakor še niso mogli določiti, koliko znaša sicer ogromna škoda. 1'ogled na del udeležencev 7. seminarja za slovenske šolnike, ki se je začel včeraj v Kulturnem domu RZASKI DNEVNIK VČERAJ DOPOLDNE V KULTURNEM DOMU Prva predavanja in uradna otvoritev 7. seminarja za slovenske šolnike Sekretar za kulturo in prosveto SRS in šolski skrbnik poudarila pomen in namen seminarjev - Predvajali bodo tudi film «Na klancu» - Zaključek v 9oboto V Kulturnem domu se je včeraj eačed 7. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem in bo trajal do sobote, ko bo jugoslovanski generalni konzul priredil v Kulturnem domu sprejem aa šolnike in preda^ vaitelije. Začetek predavanj (prof. Danica Golli o temi (za učitelje) »Metodika pouka spisja v osnovni šola«, prof. Janko Plemenitaš pa o temi (za profesorje) »Preverjanje in ocenjevanje učnega napredka») je bdi že ob 8. uri, uradna otvoritev pa je bila ob 11. uri. Poleg šolnikov Slavko Bohanec in predavateljev so se uradne otvoritve udeležili z jugoslovanske stra-ni sekretar za prosveto in kulturo SRS Slavko Bohanec, generalni konzul Boris Trampuž, načelnik urada za narodnosti pri IS SRS Albert Zomada, član mešane jugostovan-sko-italijanske komisije Črtomir Kolenc, svetnik za manjšinsko šolstvo SRS Lojzka Virtič, Boris Li-pužič, direktor zavoda za šolstvo SRS in pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškam prof. Stanko Mihelič, z italijanske strani pa zastopnika deželnega odbomištva za kulturo in prosveto dr. Alfredo Vemier in prof. Egidio Babille, člani mešane komisije prefekt Vinoen-zo Molinari, dr. Guido Gerin in prof. Giuliano Angioletti, šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi, pedagoški svetovalec za italijanske šole na Koprskem prof. Ermanno Visintin in dr. Ivan Baša, svetovalec za slovenske šole pri šolskem skrbništvu. Predavanja so v mali dvorani, uradna otvoritev seminarja pa je bila v glavni dvorani. Seminar je uradno odprl šolski skrbnik, ki je med drugim dejal: »Namen seminarjev (za slovenske šolnike v Trstu in za italijanske na Koprskem) je ohraniti v zdravem ravnovesju kulturnih interesov živo poznanje zadevnih jezikov, izročil, najrepre-zentativnejših avtorjev v smislu duhovnega povratka k izvoru narodnostne skupine. Na ta način poveličujemo odnose medsebojnega spoštovanja: prav na kulturnem področju prihaja do najboljših srečanj, izravnave razlik in rešitve mnogih problemov tudi političnega značaja stopanju, bratstva v imenu višjega človečanstva se ne more uresničiti, če se ljudstva ne spoznavajo zlasti v okviru kulturnih izmenjav in z medsebojno dobro voljo, da odpravijo antipatije in izgladijo razne težave, do katerih prihaja v vsakdanjem življenju.« Ob koncu je šolnikom zaželel, da bi svoje pridobitve s seminarja prenesli na mladino, ki jim je zaupana. Nato je govoril sekretar za prosveto in kulturo SRS Slavko Bohanec, ki se je najprej zahvalil za vabilo in pozdravil udeležence nato pa dejal med drugim: «Z zadovoljstvom ugotavljam, da je šolsko skrbništvo v Trstu ponovno dokazalo pripravljenost za sodelovanje z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo SR Slovenije pri organizaciji in vsebinskem oblikovanjem seminarja. Prepričan sem, da je taka oblika sodelovanja lahko zelo uspešna zlasti zaradi tega, ker omogoča vsem učiteljem in profesorjem slovenskih šol na Tržaškem seznanjanje z najnovejšimi pedagoško didaktičnimi dognanji in izkušnjami naših šol v Sloveniji. Menim, da so ti seminarji v okviru jugoslovansko- i talijanskega sodelovanja na področju šolstva za etnične skupine ena najbolj uspešnih oblik sodelovanja, saj omogočajo največjo udeležbo vseh, ki se zanimajo za napredek slovenskega šolstva na Tržaškem. Ob tem, ko ugotavljam uspešnost sodelovanja med šolskimi oblastmi na Tržaškem in v Sloveniji pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev slovenskih šol na Tržaškem in prav tako pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev italijanskih šol v Jugoslaviji ter uspešno urejanje številnih vprašanj, ki se v šolstvu pojavljajo vsakodnevno, želim izraziti našo podporo upanju vseh slovenskih prosvetnih delavcev, da bi se uredila še nerešena vprašanja položaja profesorjev slovenskih srednjih šol na Tržaškem, pri čemer mislim tudi na zahteve slovenskih prosvetnih delavcev, ki izhajajo iz njihove nekdanje zaposlitve v Jugoslaviji. Prav tako bi rad izrazil nako podporo prizadevanjem slovenskih šolnikov na Goriškem, da bi se uspešno sodelovanje med šol- skimi oblastmi na Tržaškem in v Sloveniji preneslo tudi na Goriško pokrajino, kjer se prav tako šolajo italijanski državljani slovenske narodnosti. Naša želja je, da bi slovensko šolstvo, ne glede na števil-j ne državne meje, ki ločijo Sloven-| ce, bolj uspešno gojilo svoj materinski jezik in svojo kulturo v duhu ustavnih pravic, ki jih zagotavljajo vse države, kjer žive Slovenci. Prepričani smo, da se to v stanju današnjega mednarodnega sodelovanja v Evropi da doseči na osnovi dogovorov, idejne in narodnostne strpnosti, za katero se moramo s skupnimi močmi vseh naprednih sil v svetu vedno zavzemati, in prepričani smo, da lahko dosežemo enakopraven položaj manjšinskega šolstva znotraj posameznih držav. To velja tudi za italijansko manjšino v Jugoslaviji:-) Šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi V imenu šolnikov se Je zahvalila navzočim predstavnikom Oblasti in šolskemu skrbništvu ravnateljica liceja prof. Lavra Abramdjeva, ki je tudi navedla spored seminarja. V okviru seminarja bodo tudi predvajali najnovejši slovenski film »Na klanem. Seja dež. sveta Danes se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o številnih predlogih in vprašanjih posameznih svetovalskih skupin, predvsem pa o reformi visokošolskega študija. Na dnevnem redu je nadalje razprava o zakonskem načrtu, ki določa deželne prispevke študijskim in dokumentacijskim ustanovam v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Stavka v zavarovalnicah pogodba za zasebne tiskarje Nadaljuje se stavkovna akcija uslužbencev zavarovalnih družb, ki zahtevajo normativno-pravno delovno pogodbo. Včeraj popoldne so stavkali uslužbenci vseh tržaških zavarovalnic, ki so zapustili delovna mesta in se v povorki podali po mestnih ulicah. Po sprevodu, s katerim so opozorili mestno prebivalstvo na svoj boj, so se zbrali na sindikalni skupščini, kjer so jih sindikalisti FNA, SNAP-CISL in FILDA-CGIL obvestili o nastalem položaju. Pogajanja v Rimu so bila zaradi nepopustljivosti delodajalcev prekinjena. Odbili so namreč osnovne normativne zahteve sindikatov. Gre, kot znano, za uvedbo pogajanja v posameznih podjetjih o specifičnih vprašanjih, napredovanja pod nadzorstvom posebne komisije uslužbencev, javnost kategorizacije uslužbencev, popolno spremembo organikov, enoten delovni umik za vse in znatno skrčenje delovnega dne. Poleg teh vprašanj so sindikati načeli tudi dolžino dopusta, zdravstvene probleme in drugo. Z zmago se je, medtem, zaključil boj zasebnih tiskarjev. Pridobili so novo delovno pogodbo, ki predvideva 95 lir poviška na uro, odpravo 5. kategorije za uslužbence in druge manjše ugodnosti. Vsekakor je v ta namen bila sklicana skupščina, niimmiiiiiiiiimiiiiHMiiiiiiiiiiiiiimoiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiu SINOČI V VARSTVU TEME, TODA NE BREZ OČIVIDCEV Fašista strgala v Ul. sv. Frančiška tabli Pr. dnevnika* in Gospodarstva* Fašistična škvadrista sta, ko sta bila odkrita, zbežala na sedež fašistične organizacije toda pred vhodom sta ju zasledovalca-delavca prijela in odpeljala na kvesturo Podkvestor dr. Zappone nam je potrdil, da sta aretirana in prijavljena sodišču Mladi prenapeteži, ki se zbirajo okoli fašistične mladinske organizacije »Giovane Italia* so sinoči ponovno poskusili izzivalno akcijo, ki pa se jim je takrat maščevala. Strgali so z zida tabli Primorskega dnevnika in Gospodarstva v Ul. San Francesco 20 in ju odnesli, a ne neopaženo, da bi jim uspelo tudi zbežati. Pojdimo po vrsti. V isti stavbi, kjer je uprava našega dnevnika, je tudi sedež EICLCS (italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, ki je organizirala tečaje slovenskega jezika za pripadnike večinskega naroda v Trstu). Tej ustanovi so pred tremi tedni, ko so odprli vhodna vrata na ulico, strgali dvojezično tablo in opravili v vhodni veži svoje ... fizične potrebe. Od tedaj so slušatelji tečajev slovenskega jezika na preži. Eden izmed članov organizacijskega odbora ustanove je sinoči, ob 19.35 parkiral svoj avto v Ul. Sv. Frančiška, ko je opazil v veži stavbe št. 20, ob knjigami, sumljive sence. Ko so ga ti opazili, so se umaknili in oddaljili. Vstopil je v vežo in šel v sedež društva. Obvestil je slušatelje in se z dvema u-stavil v prvem nadstropju. Res je čez nekaj minut, ko se je avtomatična luč na stopnišču zaprla in je veža ostala v temi, zaslišal, kako neki kovinski predmet udarja ob steno. Stekli so po stopnicah in takoj opazili, da sta biU tabli »Primorskega dnevnika* in »Gospodarstva* strgani s stene in da jih ni več. Stopili so na ulico in opazili sumljivo dvojico, ki se je oddaljevala proti Ul. Carducci. Bila sta to dva fantalina, stara blizu 20 let. Pri svetlobni postaji filobusov na križišču Ul. Carducci z Ulico Battisti sta se srečala z dvema »kameradoma* in jima pripovedovala o »podvigu*. Nato sta prečkala Z zadovoljstvom omenjam Mazzinijevo misel, ki se je svoj čas zavzemal za zvezo ljudstev proti zvezi kraljev. In ta ideal o skladnem na- .................................................................... ZADNJI ZDIHLJAJI PUSTA PRED SEŽIGOM Velik in pester sprevod v Miljah Danes po tržaških ulicah in trgih Miljtki karneval je v nedeljo privabil 40,000 ljudi - Dane* popoldne zaprte trgovine - Sprevod bo krenil * Trga Unita ob 14. uri - Prišle bodo tudi skupine iz Križa, z Opčin in od Banov Danes je pustni torek, konec pustnih zabav in norčij. Popoldne bodo trgovine zaprte, jutri pa se bo na šoiah začel pouk nekoliko pozneje. Pust namreč pušča posledice, ki jim pravimo »maček* in bolj prazne denarnice. A kaj bd o tem govorili in kvarili veselo razpoloženje, saj je pust le enkrat na leto... in enkrat na leto je dovoljeno malo ponoreti. Naši dedje in pradedje vedo povedati, da je bil pust v Trstu pred 60-70 leti bolj vesel, razigran in nagajiv kot je zdaj: vesele skupine pustnih šem, pustni plesi in povorke s kočijami iz katerih so leteli pravi cekini. Pa tudi nekaj let po zadnji vojni .je pust preplavljal tržaške u-lice in trge. Že nekaj let ni več tako: malo mask po mestu, večinoma otroci, ki so jih starši oblekli po svojem okusu in svoji žel.ji. Plesnih zabav je še nekaj, mnogi pa gredo, kot za druge praznike, ven iz mesta. Tudi pust zapušča mesto. Ohranil se .je pač tam, kjer se mu niso izneverili, kjer ima že svojo tradicijo: v Miljah, v Skednju, v Boljuncu in nekoliko še v nekaterih drugih vaseh. Z združenimi močmi in medsebojnim sodelovanjem, pa je nastal pred petimi leti »Kraški pust*, ki se uveljavlja ki dobiva svoj kraški pečat. Po sobotnem pustnem sprevodu na Opčinah je bila največja pustna prireditev na Tržaškem, in sploh v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini, v nedeljo popoldne v Miljah. Miljski karneval se je že močno uveljavil in zaslovel po zaslugi organizatorjev ter skupin, ki nastopajo vsako leto. Tako množičnega in navdušenega sodelovanja ne najdemo daleč naokoli. Tako je v nedeljo nastopalo, aktivno sodelovalo in zabavalo goste in sebe skoraj 1200 oseb. Samo v skupim »Lampos, ki je imela dve godbi, .je nastopalo 250 članov. Zato je miljski karneval tako zanimiv, pester in poln izvirnih idej. Že dolgo nismo videli v Miljah toliko gostov in toliko avtomobilov kot v nedeljo. Nekateri meščani so se pripeljali že dopoldne, od 13. ure naprej pa se je iz Trsta vila proti Miljam nepretrgana kolona avtomobilov. Težko je bilo priti z avtom v Milje, še težji pa je bil povratek, ko so se začeli vračati tudi izletniki iz Istre. Tako je bil dobro uro promet za Trst sploh prekinjen. Računajo, da je miljski karneval, seveda skupno z lepim vremenom, privabil nad 40 tisoč gostov iz Trsta, okolice in tudi z onstran meje. Spored-spre-vod alegoričnih vozov in skupin je trajal dve uri in pol. ker so vse skupine šle dvakrat po določenih ulicah. Ko so po končanem sporedu gostje že jedli in popivali v go- stilnah so se godbe in pustne skupine zbrale na Trgu pred županstvom, da prejmejo nagrade. Prvo nagrado (250.000 lir) je prejela skupina »Ongta*, ki je prikazala gusarje in pripeljala na ulice dve gusarski ladji. Drugo nagrado (200.000 tir) je dobila skupina »Brivido*. ki je na potovanju po svetu združila folkloro s satiro, tretjo nagrado (vsaka po 160.000 lir) si delita skupini »Lampo* in »Bel-lezze naturali*. Prva je prikazala značilnosti dežel in narodov z geslom »Mir na svetu*, druga pa cvetočo pomlad. Naslednje nagrade so prejele skupine »Cavemdcoti*, »Bul-li e pupe*. »Spasimo* in »Trottola*. Glavna današnja prireditev bo pustni sprevod po tržaških uticah in trgih do Skednja. Nastopile bodo skupine iz Skednja ter tri skupine s Krasa, in sicer skupina od Banov z vozom »Kraški naravni park* (velika podgana), skupine Opčine II z »Novim vodovodom ter skupina iz Križa s »Kreganjem v družini*. Sprevod bo ob 14. uri krenil s Trga Unitš po Korzu, Ul. Imbriani, Ul. Carducci, Trgu Garibaldi, Korzu D’Annunzio. Senenem trgu. Ul. Ba-iamonti in Ul. Soncini v Skedenj, k.jer bodo podarili nagrade in se bo pustovanje zaključilo v gostilnah. Jutri pa bodo pusta sežgati... utico in zavila k sedežu mladinske organizacije MSI (Giovane Italia) v Ul. San Lazzaro. Zasledovalca sta ju prehitela in počakala. Prvi je vstopil v stavbo, drugega pa sta zagrabila in mu povedala, da sta ga spoznala. Takoj nato se je iz veže sedeža mladincev MSI vrnil prvi fantalin, da bi »kameradu* pomagal. Zagrabila sta tudi njega in izpod suknje sta prikukali ko-vinasti tabli, ki sta ju s silo strgala s stene. Nista mogla več tajiti, a ju pravzaprav to tudi ni skrbelo. Smejala sta se in nagovarjala ostala dva, naj ju spustita, saj ne bo iz vsega nič. Odvlekla sta ju do ute mestnih stražnikov pri obokih na Ul. Carducci in iz ute telefonirala policiji na št. 113. Avto za «hitre posege* je še precej zamudil. Medtem sta se škvadrista obnašala zelo samozavestno, prepevala sta celo »Giovinezzo* in zahtevala pred stražnikoma, naj ju spustijo. Ko so jima dopovedali, da ju bodo odpeljati na kvesturo, se nista ustrašila, nasprotno, izustila sta le »me ne frego*. Medtem se je dvojici kameradov približal tretji, znani škvadrist in pretepač Gianfranco Sussich. Povprašal je kamerada, kaj se je zgodilo in nato brezskrbno odšel. Fantalina, ki so ju trdno držati, sta mu le izjavila, naj ne bo v skrbeh, ker ju peljejo na kvesturo. Vsekakor pa je bila njuna brezskrbnost neutemeljena. Odpeljana sta bila na kvesturo, kjer so ju zaslišali in pozneje tudi aretirati. Malo pred 23. uro, smo namreč telefonirati na kvesturo, kjer nam je načelnik političnega urada podkvestor dr. Zappone sporočil, da so fantalina aretirati in prijavili sodnim oblastem zaradi poškodovanja zasebne imovine z obtežilnimi okoliščinami. Imen zlikovcev nam ni mogel povedati, ker so zadevo predali sodnim oblastem. Upajmo, da jih bodo objavili danes. Pozneje je ves zadihan pritekel na kvesturo občinski svetovalec MSI odv. Sergio Giacomelli in spraševal: »Kje so? Kje so?» Zapre-paščenemu so povedali, da so ju že odpeljati v koronejske zapore. Pripomnili bi še, da bi morali zlikovca prijaviti sodnim oblastem tudi zaradi »apologije fašizma* (ker sta javno prepevala »Giovinezzo*) v skladu s čl. 4 in čl. 5 zakona št. 645 z dne 20. junija 1952, ki določata kazen na 3 mesece zapora in globo 50 tisoč lir. Prič ne manjka. Poleg delavcev (slušateljev tečaja slovenščine, ki sta ju držala) lahko priča tudi mestni stražnik, ki je sedel v uti. poma. Leta 1943 je ostala vdova ko ,ii_ je mož umrl v nemškem taborišču Koeninzberg in je ostala sama s štirimi sinovi ter se mučila s svojo majhno kmetijo da, je preživljala družino. Bila .je zavedna Slovenka in tako je vzgojila tudi svoje otroke. Leta 1959 je nje no družino zadel hud udarec, ko je v prometni nesreči izgubil življenje sin. Almira je bila dobra in skrbna mati. V njeni družini vedno čitajo Primorski dnevnik in se živo zanimajo za vsa vprašanja Slovencev. Kako je bila Almira priljubljena je pokazal včerajšnji pogreb, ki se ga .je udeležilo veliko število ljudi tudi iz vseh sosednih krajev. Naj ji bo rahla kraška zemlja, svojcem pa naše globoko sožalje. I. č. Prešernova proslava p. d. «Grud en» v Nabrežini Nabrežinsko SPD Igo Gruden je v nedeljo priredilo v društveni dvorani Prešernovo proslavo. Datum te proslave je bil sicer nekoliko pozen, vendar je imelo društvo dve prejšnji nedelji prireditve, katerih ni bilo mogoče prenesti na kasnejši datum in je tako prišla Prešernova proslam na spored šele sedaj. Proslava se je začela z uvodnimi besedami predsednice dr. Barbare Gruden, ki je v nekaj besedah orisala pomen te proslave in pojasnila, da je običajni govor tokrat zamenjala spomenica, ki so jo predstamiki vseh političnih, kulturnih in gospodarskih manjšinskih organizacij poslali ministrskemu predsedniku Colombu. Sledil je nastop otroškega pevskega zbora tKraški slavček», fct je pod vodstvom prof. S. Radoviča zapel narodni v švarovi priredbi Na planincah in Prišla bo pomlad ter Vrabčevo Na širšem Primorju. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo domačo dvorano, je izvedbe sprejelo z burnim ploskanjem, ki ga je petje kakih petdeset otrok res zaslužilo. Govorjeni del sporeda je bil precej okrnjen, ker sta nenadoma zbolela član dramske skupine Marko Kobau in režiser Luciana Terčon. Že omenjeno spomenico je bral Igor Tuta, sledile pa so recitacije osnovnošolskih otrok, ki so bile dokaj skrbno pripravljene in izvedene. Eda Terčon je recitirala sonet Apel in Čevljar, Patrizia Terčič Memento mori in Vera Kukanja Zdravico. Na klavir je nato gojenka nabre-žinske podružnice Glasbene matice Majda Terčon izvedla Schubertov Improviso. Sledili sta še dve recitaciji, ki sta navdušili občinstvo. Igor Tuta je recitiral Slovo od Mladosti, Majda Terčon pa Uvod h Krstu pro Savici. Mislimo, da je občinstvo z največjim zanimanjem čakalo nastop domačega moškega zbora, ki ga prav tako vodi prof. Radovič. Zbor namreč v domači dvorani že dalj časa ni nastopil in vsi so pričakovali, da bo pripravil tokrat kaj novega. Tako je tudi bilo in mimo lahko potrdimo, da občinstvo ni bilo razočarano. Pevovodja Radovič je pripravil zahtevne pesmi in to predvsem take. ki so domačinom všeč. Izvedba pa je bila skorajda brezhibna: napake bi lahko našel le kak izkušen glasbenik. Spored je začela že tradicionalna Vrabčeva Zdravica, sledile so Palestrine O Domine Jesu, Vrabčeva Moje Dekle in Vodopivčevi Moje dekle in Žabe. Predvsem zadnja pesem je žela izreden aplavz, a jo kljub splošni želji zbor ni ponovil, s petjem pa je nadaljeval v veseli družbi še precej časa po predstavi. S.J. MAVHINJE Zadnja pot Almire Štubelj vd. Gabrovec Včeraj smo v Mavhinjah spremili k večnemu počitku Almiro (Mirko) Štubeli vd. Gabrovec. Kot marsikatere Slovenke, je bala tudi Al-marina življenjska pot trdna in na- Legaliziran odbor za postavitev spomenika padlim v Križu Odbor za postavitev spomenika padlim partizanom v Križu je legaliziral svojo dejavnost. Kot je znano bo spomenik postavljen pri Boške tu. Predsednik odbora je Bogateč, tajnik pa Dušan Košuta. S to akcijo se hočejo Križani oddolžiti spominu svojih padlih in opozoriti prebivalce na aktualnost antifašističnega boja, katerega vsebino je zelo strnjeno obnovilo pismo kriške sekcije partizanske ANPI, ko postavlja zahtevo po razpustu fašističnih organizacij, začenši z MSI. Ladislavu Komarju je žena Tatjana povila hčerkico KATJO Srečnima staršema iskreno čestita in želi novorojenki srečno in dolgo življenje. Tržaški oktet Včeraj-danes Danci, TOREK, 23 februarja PUST, MARTA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 17.42 — Dolžina dneva 14.47 — Lu. na vzide ob 5,54 in zatone ob 15.15, jutri, SREDA, 24. februarja PEPELNICA. MATIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 11. najnižja 5,4, ob 19. url 9,3 stopinje, zračni tlak 1016,5 raste, brez vetra, vlaga 68 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj, hojstva, smrti in poroke Dne 21. ln 22. februarja 1971 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 24 oseb. Umrli so: 93-letma Maria Tome vd Criscianl, 74-letni Mario Moro, 86-ietna Maria Bonettl por. Comuzzo, 53.1etnt Francesco Rovis, 83-letna An. tonla Krizmanlc por. Strain, 71-letna Anna Spangaro vd. Bonettl, 67-letnl Vittorio Rumer, 77-letna Giovanna Filipčič vd. MisleJ, 82-letna Maria Dl Giusto por. Visintin. 96-letna Maria Ermlnla Daviera vd. Guerclni, 74-let-ni Pietro Silan, 81-letna Giuseppina Pangoe, 86-letna Vlttorla Lamnich vd. Rason, 60-letni Lulgi Cechich, 79-let-na Isabella Brandula. 87-letna Maria Lovrlha vd. Combattl, 73-letnl Gto. vannl Baudaz, 71-letna Eiena Gra. matlcopolo, 82-letnt Adello Germoglt, 64-letna Albina Posar vd. Zanon, 79. letna Giovanna Glavich, 56-letna Giovanna Roiaz por. Chermaz, 79-letnl Glovannl Degrassl, 70-letnl Alberto Lorenzlnl, dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Busolinl, Ul. P. Revoltella 41, Ptz-zul . Clgnola, Kor/o italia 14, Pren. dlnl, Ul. T, Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.36) AlFEsculaplo. Ul. Roma 15 1NAM, Al Cammello, Drevored XX Settem. bre 4, Alla Maddalena, Ul. lstria 35. Clarl . Crottl, Ul. Tor S. Plero 2, Prosvetni društvi PRIMOREC TABOR Trebče Opčine vabita v nedeljo, 28. februarja 1971, ob 17. uri, v Prosvetni dom na Opčinah, na vokalno instrumentalni koncert mešanega pevskega zbora P.d. Primorec iz Trebč, s sodelovanjem orkestra «MIRAMAR», Trla iz Trebč ln harmonikar-ke, državne prvakinje, DORINE KANTE Dirigenta: OSKAR KJUDER CEZAR MOŽINA Vljudno vabljeni! PD SLAVKO ŠKAMPERLE priredi 27. t. m. ob 20. url PROSLAVO 25-LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA združeno s PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelovali bodo: svetolvanski pevski zbor, Tržaški oktet, otroci osnovne šole, domača dramska družina z Nušlčevo enodejanko Vljdno vabljeni! PD SLAVKO ŠKAMPERLE priredi danes, 23. t. m. ob 15.30 otroško rajanje Vljudno vabljeni 1 Razna obvestila Odbor Krožka absolventov sloves, ■ke trgovske akademije sporoča, da bo redni občni zbor 8. marca 1971 ob 20. url v prvem In ob 20,30 v drugem sklicanju. SPDT priredi izlet v Trbiž 28. i. m. ob priliki zimskih športnih Iger Vpisovanje do 23. t.m. v Ul, Geppa 9 Mali oglasi Iščemo gospodično za prvo zaposlitev v uradu Elettroauto — servisna postaja Autoradlo Voxson Javiti sr pri Elettroauto, Ul. Fabio Se v ero 's SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v PETEK, 26. febr. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. Geppa, na filmski večer, na katerem bo prikazana barvna reportaža o smučarskem tečaju 1971 pri Sv Antonu pri Trbižu: PRVIČ NA SNEGU s posnetki o predsmučarskem treningu in vajah na snegu, ki so jo snemati odborniki. Ob tej priložnosti bo od 19.30 do 20.30 vpisovanje za otroško tekmovanje na 5. ZŠI (merjenje na keglje). Vpisnina 100 lir; samo za otroke letnikov 63/64/65, ki se ne udeležijo drugih tekmovanj. ŠD BREG priredi veliki PUSTNI PLES danes, 23. februarja 1971 na stadionu «Prvl maj*. IGRA PRIZNANI ORKESTER. Za veselo razpoloženje domače vino in klobase. PD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE priredi danes od 15. do 18. ure v društvenih prostorih tradicionalno otroško pustno rajanje PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi danes, 23. t. m. ob 16. uri v prosvetnem domu na Proseku otroško pustno rajanje Vabljeni! SLOVENSKI KLUB valbi na PUSTNI DRUŽABNI VEČER ki bo danes, 23. februarja od 21. ure dalje. Na razpolago bo bufet z domačo jedačo in pijačo. Maske zaželene. Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi najmlajše na pustno rajanje ki bo danes, 23. t. m. od 17. do 20 ure v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6 Vljudno vabljeni vsi I V SREDO, 24. FEBRUARJA VSI NA KONTOVEL DA SE UDELEŽIMO »ŽALNEGA POGREBA* BLAGOPOKOJ-NEGA PUSTA III. Žalni sprevod bo krenil ob 15. url iz hiše žalosti na Kon-tovelu po vaških tol po prose-šklh uticah do poslednjega bivališča Žabje Mlake. Pustni žalujoči odbor Amunšk. dolar Kanadski dolar Brit. štarling Švic frank Franc frank Belg frank Hol. florlnt Nemška marka Avtf. šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142^— 110,— 12,— 172,-170,-23.80 37.50 BANCA Dl CREDITO Dl TRIEBTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI . Ulica F. Filzl *». 10 lal 38101/38045 opravil« vsa bančna posla kupola fu|o valuto Včara|lnfl odkupni davltnl tača|l> Gledališča VERDI Po zaključenih predstavah »Hrestač* in opere »Faust*, ^ doživele prodoren uspeh, bosta » boto na sporedu dve operi: aos ‘ novost someščana Maria in Donizzettijeva opera, ki ***■ # absolutna novost, pa lahko v* tako, saj Je bila poslednjič UP ^ jena v Trstu 1. 1833. Gre ž* £ janko «La Fontana*, za katero J pisal libreto Mario Nordio t" nu Dina Buzzatija ter za »Le c ^ nienze e inconvenienze teatra) > Jo Je napisal Donizzetti leta 1» ■ Bugamellljevo opero bo do Faldl, v glavnih vlogah P* hS* Francesco Macedonio, scene Bregnl. Zbor, ki ima pretežno je uvežbal Gaetano Riccitelll. IncoDV«^ nastopili Glanna Jenco, Gino ter Enzo Vlaro, Vito Susca, j*-, Ronchini in Laura Cavalierl. ^ »Le convenlenze e ------- ^ teatrali* bo dirigiral ®Pans* n| p gent Jezija Lopez Cobos, nastop ^ bodo Daniela Mazzuccato Men t , Glorgio Zancanaro, Anselmo L j Marisa Salimbenl, Arracelly Sergio Tedesco, Alessandro M ^ na, Ledo Freschi, Gianlulgl gro in Giovanni Antoninl. Režija Helmut Kautner, k®*^ fija Suše Preisser v povzelKo . Veghin, scene ln kostumi # movna. Balet In scenska Išivrviš«. DdlCl lil SLClIPn« L p opere «La Fenice» v BenetKa^ sobotno predstavo, ki se 60 Lj) ob 20.30, in ki bo veljala za C v parterju In ložah ter M na galerijah in balkonih, se začenja prodaja vstopnic (tel. V-Predstava za dnevni red, ki ie ^ najavljena za 28. t. m., Je m*a «i di tehničnih razlogov prenese" nedeljo, 7. marca ob 16. url. POLITEAMA ROSSETB . |tf. Jutri ob 20.30 prva fl* medije Rogerja Planchona rt™ m Sketirji* v izvedbi igralske > ^ »Teatro - Insieme*. Prcdstav«^^ izven abonmaja z običajnimi P 6|g za abonente na sezono Teatra„re Filodrammatico 15.00 »Facd* Dio», B. Adams, M. Farfl*r-vedano mladini pod 18. !* , W Aurora 16.00 »I guerrieri*. cl wood Technlcolor $ Cristallo 16.00 »La prim* ^ dott. Danielll, industrlale jjt plesso del giocattolo*. LaU,no & zanca, technlcolor. Prepoved dinl pod 14. letom, , Capitol 16.00 »La moglle ie‘ 0\ttP Sofia Loren, Marcello M*st Technlcolor, ap 7’ Moderno 15.00 »Amore forIv prF Giacomo Agostini, Mal del tives Technlcolor jpo** Vittorio Veneto 16,15 «11 Preti0 to*. Rosanna Podesti, Lan , |l zanca. Prepovedano mladini ~ letom C* Ideale 16.00 «1 cinque f|g'l ,|tlH ne», George Eastman, u Granata. Technlcolor. # Impero 15.00 «Nlni TirabU»cl° * niča Vlttl. Technlcolor ^ Astra 16.00 »I 4 che non morlre*. Frank Sinatra, 01 p|F lobrigida,- Steve McQueen' Lawford Abbazla 16.00 »Commando > Aldo Ray, Vira Silentl. KINO »IRIS* H&Z predvaja danes ob 16. uri barvni zabavni. La PULCE NELL’ORE0^ mascope Igrajo: Rex Harrisom, ry Harris ln Louis J Darovi in prispevki i« ^ Ob 7. obletnici smrti žene Leopold Adam v njen spom' ^ nja 5.000 lir za Dijaško 2.500 lir za šolo spomenik Cerknem. 21. t. m. Je preminil Ivan Baudaž Pogreb bo danes, 23. t jn-iz mrtvašnice glavne bolh**1 Žalostno vest sporočajo Olga z možem Vittoriom I®0* sin Emllio z ženo Lili*00’ in drugi sorodniki. Na Izrecno željo pokojn*^ ne bodo nosili znakov Občinska pogrebna služba. (l ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu oašo drago mamo ln nono ALMIRO (MIRKO) ŠTUBELJ vd. GABROVEC P°*etima zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja to ki so počastiti njen spomin. DRUŽINA GABROVfiC Maivhlnje, Setoe, 33. februarje 1971, VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM V barkovljanskem portiču so zasačili PO ZVIŠANJU PRODAJNE CENE MLEKA \r Živinorejci zahtevajo zvišanje tihotapce z večjo količino cigaret odkupne cene mleka v hlevu Red daljšim (a koristnim) prežanjem je financarjem le uspelo aretirati četve-r‘co obtožencev, od katerih so sodniki 3 obsodili, obtoženko pa oprostili j,- etJ tržaškim kazenskim sodi-2jpj tWeds. Ligabuc, tož. Tavellla, . ■ Chiarelli) se je morala vče-koung0varjati četverica mladih ti-Ijj Prev, ki naj bi po obtožnici. Uri m6 .zastopal javni tožilec po-lujj !"• januarja letos skušali vti- v Italijo 16 kg tujih ci-vrste »Marlboro*. ni v,*®tožni klopi so sedeli 29-let-^junanuele Abbondanza iz Ul. Saret Na * gt. 22-letni Livio Gandusio L?. bjeposava Pirovič iz Ul. Udi- ^^arbariga 16, 40-letni Silve- iz Ul. Udine 20 ter 21 Llenr ^ 20. ^Senti finančne straže % (klp11« unancne straže so se že •J casa zanimali za četverico, še tp-i5, Pa za motorni čoln tržaške a » tast Adalgise Ceschia nji h 9amPanelle 122, s katerim W M^tapci prevažali vtihotap-aatanu ag0' vsakega posebej so čin, ko vedeli, kaj počenja in s je J® b?vi in tako so ugotovili, da bjj gHi v zadnjem času nešteto-na posodo v nepoštene fiat l3nnega Popiča, kjer se je h*. tvO ustavil z ugasnjenimi ža- v ne razne avtomobile, ju 50 finančniki menili, da ima-rj5n. ^kah dovolj otipljivih ele-loVan.v’ ki kažejo na nepošteno de-hi!, otnenjenih, so sklenili, da in pričeli zasledovati in da Prste ™ ^ko končno stopili na je .''frernih urah omenjenega dne ^omobilska patrulja finančnikovi iPaz*'a na skrajnem robu barij takega portiča ustavljen avto^?: ^er so sklepali, da so- %ta v niem pričakujejo čoln z 'idria .enim tovorom, so se pre-iteJj, Približali vozilu in si izpisali k0 evidenčne tablice ter ča-t?razvoj dogodkov. Šofer fia-IjjiJ kmalu nato zapeljal proti Gr-nut v . se v presledku nekaj mi-Pelia] aial v Barkovlje in spet zastali V ^rljan. Finančniki so mu kjjtj Za Petami dokler so mogli, \!itamZaradi živahnega prometa po i'jUhiiarskem drevoredu so večkrat fiat ! s'ed za njim. Končno se je bacjj °krog 21. ure, le ustavil pri ljatiSk V proračun ponovno vpisane postavke za kmetijstvo Občinski svetovalec Marij Grbec in luknjami, ki so na cesti in ki nas je opozoril na del županovega bodo ovirali dela. Ob cesti bodo odgovora po razpravi o letošnjem uredili tudi ustrezno kanalizacijo proračunu, ki zadeva poljske poti za namakanje obcestnih polj. pod Križem, Kontovelom in Prose- j Za to, je dejal župan svetovalcu Grbcu, bomo spet vpisali v prora- An« ooc ___:i::____ • __? Koncert pianistke Neve Merlak-Corrado v Vidmu Na povabilo AGIMUS (mladinsko glasbeno združenje), je nastopila preteklo sredo v koncertni dvorani Ajace v Vidmu naša rojakinja Neva Merlak-Corrado s samostojnim klavirskim recitalom. Slovenska glasbena umetnica si je tokrat izbrala za svoj spored izbor klavirskih skladb Roberta Schu- kom. Gre namreč za zahtevo svetovalca Grbca, naj se uredijo te poti, kakor tudi, naj občinska uprava posveti večjo pozornost kmetijskim splošnih kmetijskih vprašanjih in čun vsoto 285 milijonov lir, in mislim, da bodo zadostovali. Končno je župan govoril še o poudaril, da je za ta vprašanja bolj pristojna pokrajina. Pri trčenju pefih avtov: 12 oseb ranjenih Pri dveh avtomobilskih trčenjih bilo znano, za kaj naj bi ta znesek ; p®P°ltine 118 Področju Kil: fia Ki L n«t»l v KTffitna je bilo ranjenih kar 12 vprašanjem. Grbec je župana opozoril na dejstvo, da je iz občinskega proračuna izginil tudi neuporabljeni znesek za reševanje kmetijskih vprašanj. Župan mu je na to odgovoril, da res ni vključil v proračun zneska za kmetijske dejavnosti, ker mu ni porabili. Da bi ta znesek ostal v proračunu samo »simbolično*, pa bi se mu zdelo neumno. Pozneje je župan točneje preučil ljudi. Pri prvi nesreči na križišču med državno oesto in ono proti Marami so trčili trije avtomobili, pri če- ta vprašanja m prišel do zaključka, mer je bllo , TnM11 ^ ko je v zasebnem pogovoru pove- simca lm fiat m in kadet ^ dal svetovalcu Grbcu, da so doto- njencl „ 7(Hetna Letlzla ^ čem posegi možni m nujni, pred-, u ^ jo idrtaJ1 v krmlnsld ^ vsem na področju, ki smo ga prej nlSnlcl ^ 30 dm; prvo pomoč so omemb. Prvo delo, ki ga mora občina o-praviti, je krožna cesta, ki se spušča s Kontovela in povzpne na_____________ drugi strani na grič. Uresničili so Fomasin. jo v dolgih letih, treba jo je samo j . . dokončati. Drugo delo zadeva ce I ^ botoišnlco pa šo odpe- sto na polovici brega, ki gre od ljaU pomenica Rossija in ženo 40-letno Erminijo, ki bosta okrevala o 8 dneh. Od sedanjih 74-80 lir bi radi prišli na 100 - Zahtevo utemeljujejo z zvišanjem proizvodnih stroškov v zadnjem letu za okoli 20 odst. «Mlekarji so ga že podražili — nam je prejšnji dan povedal kmetovalec — mi pa, ki so se nam pri reji živine stroški podražili, doslej nismo še nič ukrenili. Bolj kot potrebno je, da se tudi mi odločimo za podražitev mleka pri odkupu.« Ce se vse draži, naj še mleko. Gospodinje sicer zmajujejo z glar vo, češ kam to pelje. Toda živinorejci imajo tudi prav, vsaj toliko kot mlekarji in industrijci z mlekom, če ne celo več, zakaj prav gotovo več tvegajo kot prekupčevalci. Zagrozili so celo s stavko, če odkupne cene ne bi zvišali. Tako je prišlo do petkovega sestanka odbora pokrajinske zveze rejcev goveje živine, ki po vsej po-krajdnl zahtevajo zvišanje odkupne cene mleka v hlevu. Svojo zahtevo utemeljujejo z 20 odst. zvišanjem proizvodnih stroškov v razdobju od leta 1969 do začetka leta 1970. Živinorejci ugotavljajo, da utegne priti do zastoja in zmanjšanja v proizvodnji te tako potrebne in večkrat skorajda nenadomestljive hrane, če ne bo primemo plačana. Ob zaključku sestanka so pooblastili predstavnike združenja, naj pri pristojnih uradih dosežejo zvišanje cene mleka, kakor so to že uspeli v ostalih pokrajinah naše dežele. Kaj to pomeni v vsakdanjem računu naših gospodinj? Mlekar jim je prve dni februarja (če se — seveda — poslužujejo takšne oblike nakupa) povedal, da se je mleko podražilo od 120 na najmanj 130, če ne morda celo na 135 Ur. Mleko v steklenicah pa se prodaja v trgovinah od 140 do '60 lir. Pridelovalci mleka bi radi zvišali odkupno ceno od sedanjih 74—80 Ur na 100 Ur za liter. Slabo ravnanje z otroki v nevropsihopedagoškem zavodu v Medeji? Socialdemokratski pokrajinski svetovalec Tullio Zorzenon je včeraj poslal pokrajinskemu predsedniku dr. Chientaroliju interpelacijo, v kateri prosi pojasnila o govoricah o stanju nevropsihopedagoškem zavodu v Medeji. Otroke naj bi v tem zavodu pretepali; v nekaterih primerih naj bi bili otroci tudi ranjeni. Istočasno omenjeni svetovalec ugotavlja, da manjkajo ustrezne učilnice ter prostori za otroško zabavo v zimskih mesecih (nimajo telovadnice); nadzorno in zdravstveno osebje nima ustrezne kvalifikacije. Do tu interpelacija. Zavod v Medeji je zaseben. Upravljajo ga duhovniki. V njem se zdravi precej duševno bolnih otrok med njimi tudi taki, ki jih tja pošiljajo javne u-prave. V zadnjem času je ta zavod dobil tudi nekaj denarja iz deželnih skladov, da bi izboljšal oskrbo o-trok, ki so tu v varstvu. Cineforum v Gorici V okviru predstav za cineforum v Gorici bodo jutri, 24. t. m. predvajali v kinodvorani tStella matui-tinav v Gorici film «Tišina in krik» (11 silenzio e il grido). ki je delo madžarskega režiserja Miklosa Jan-csdja. Film govori o vlogi revolucije v zgodovini s posebnim ozirom na odnose med zatiralci in zatiranimi, ki tudi postanejo zatiralci, kadar pridejo na oblast. Dogodki na platnu so prikazani s hladno abstrakcijo. PO UVEDBI SODNEGA POSTOPKA OFENZIVA DESNICE PROTI PROF. BASAGLII Solidarnost KPI, PSIUP in Združenja za boj proti mentalnim boleznim z utemeljiteljem sodobnega načina zdravljenja umobolnih Popolno solidarnost z bivšim ravnateljem goriške psihiatrične bolnišnice prof. Francom Basaglio, ki ga sodstvo namerava obdolžiti nenamernega umora, sta na skupnem sestanku izrazili pokrajinski federaciji KPI in PSIUP, kakor tudi zveza m boj proti mentalnim boleznim v Trstu. Federaciji obeh delavskih strank sta preučili oblike boja za zdravstveno reformo in s tem v zvezi ugotovili, kako fašistična in konservativna desnica v zadnjih letih napada modeme in dobre načine zdravljenja v goriškl psihiatrični bolnišnici, ki jo je minister za zdravstvo označil za vzor na vsedržavni ravni. Federaciji izražata popolno solidarnost s prof. Basa-glio, ki je skupno s svojimi sodelavci neupravičeno obdolžen. Njihovo delo je bilo deležno številnih priznanj zaradi pomembnih družbenih uspehov. Obe tajništvi bosta podpirali delo prof. Basaglle ln nje. govih sodelavcev, da bi bila goriška kiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VESTI Z ONSTRAN MEJE Cerkljanski laufarji so spet naokali umobolnica vedno na čelu modernih oprijemov pri zdravljenju bolezni. Tržaška zveza za boj proti mentalnim boleznim pa obsoja dosedanji odnos do umobolnih kot do «do-končno izgubljenih«, kakor tudi za-tiralnl ln nečloveški odnos do bolnikov v tradicionalnih umobolnicah kjer Imajo «normalno številne primere nasilnih smrtih in kjer zaradi uveljavljenih sistemov povzročajo vedno tudi psihološko in civilno smrt«. V primeru umora na Oslavju ne gre za obdolžitev prof. Basaglle — nadaljuje tiskovno sporočilo — ampak za obsodbo na široko uveljavljenega načina zdravljenja v Inozemstvu, ki mu pa v Italiji naspro. tujejo. Obtožba zato prizadene vse zdravnike in bolničarje, ki so ee odločili za osvoboditev psihiatričnih zavodov ter za ozdravljenje bolnika in njegovo povrnitev v družbo. nudili 69-letnemu Danteju Fornasi-nu, njegovi ženi 57-letnl Rozi Bres-san ln hčeri Tereziji, ki je šofirala fiat 128, ter končno še Carmeli sto na polovici brega, ki gre Proseka k Križu in veže vse vmesne vinograde. To poljske poti skoraj ni več, a bi jo morali urediti. Delo na cesti, je zagotovil župan, bo najprej preučeno, nato pa z naglico uresničeno. Cesta bo morala biti tudi dovolj široka za sedanje potrebe. Pri tem bo občina morala suhimi zidovi Druga prometna nesreča se je pripetila v Bračanu med giulio in renaultom pri čemer je bilo ranjenih pet Furlanov, ki se bodo morali zdraviti od 5 do 15 dni v krminsM bolnišnici ali pa so Jim nudili samo prvo pomoč. Čemu v Zakraju težave s poukom tujih jezikov ? V Zagraju je občina uvedla tečaj tujih jezikov za osnovnošolske otroke. Župan je učitelj in pripada skupini tistih vzgojiteljev, ki si pri nas prizadevajo, da bi že v ljudski šoli poučevali tuje jezike. Nekateri učitelji si zelo prizadevajo, da bi v goriške šole uvedli pouk slovenščine. Pri tem pa so naleteli na veliko težav. V majhni občini ob Soči pa je županu in odbornikom to uspelo. Zbrali so trideset otrok tretjega razreda osnovne šole in pričeli s poukom tujih jezikov. Naleteli pa so na popolno nerazumevanje šolskih oblasti in šolski skrbnik je celo prepovedal uporabo šolskih prostorov. Zaradi tega se pouk vrši v dvorani' občinskega sveta. Zupan se je obregnil ob to odločitev šolskega skrbnika in ugotovil, da daje šolska oblast prostore šol na razpolago za najrazličnejše tečaje, predavanja in druge prireditve. V zvezi s to prepovedjo šolskega skrbnika je deželni svetovalec PSI UP Rizzi poslal predsedniku deželnega odbora interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila o tem nelogičnem posegu šolskih oblasti. Partizani in aktivisti NOB: 3pomnite se Cerknega ! upoštevati težave s ....................mn.............. 7 II. DEŽELNEGA KONGRESA ZADRUŽNIKOV V VIDMU Zadružno gibanje naj bo osnova za demokratizacijo javnega življenja Poletto podal poročilo vodilnega odbora Zadružne zveze Deželna konferenca o zadružništvu bo 26. in 27. marca Na Goriškem negujejo pustne običaje S^ne.iziave sta dala tudi Ab-Pirr,®. ,'n Gandusio, medtem ko J5 je ,y.toeva enostavno povedala, 6v, ^ lla le prijateljica obtožen-.1todnjnP® to vedela kaj počenjajo, jj so zaslišali tudi brigadir-i V f*nančne straže Antonia m%o , ki je Zelo natanko in Nt, (j. Prial vso zasledovalno ak-»f. "enutka, ko so prvič za-'J« tih,» 128 pa do same areta- ■C -Pcev- sfe|n'tožilec dr. Tavella je pred-Ktonje ,Posamezne obtožence na-% žaJtozn>: za Magni ja 2 melj ra in 700 tisoč lir denar-? 15 za Abbondanzo 2 meseca d 15 za Abbondanzo 2 meseca !. zap°ta ter 875 tisoč lir jtoš ir, ,yazto. za Gandusia 2 me-? pif0J. tisoč lir denarne kazni, Črniko ,° pa oprostitev zaradi PkJa dokazov. Branilci, od-i!5e Dn* zzi’ Verri in Amodeo pa (Cšai^togovaii za najnižjo kazen, iltoje Manjkanja dokazov ter ker a- kazniv°- TNik". So obsodili Magni ja in Pogojno na 20 dni za-‘vO tisoč lir denarne kazni, V prisotnosti delegatov organizacije Federcoop iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, je bil v soboto na trgovinski zbornici v Vidmu deželni kongres Združenja zadrug in vzajemnih blagajn iz Furlanije - Julijske krajine. Kongresu je predsedoval dr. T. Angeli. Predsednik trgovinske zbornice Marangone je v imenu ustanove pozdravil prisotne kongres iste ter izrazil svoje zadovoljstvo spričo tega, da se .je kongres zadružnega gibanja prvič vršil v okviru trgovinske zbornice. Ta namreč pobli-že spremlja probleme zadružništva ter je tudi vključila enega predstavnika zadružnega gibanja v svoj vodilni odbor. V začetku kongresnega dela je spregovoril dosedanji predsednik dr. R. Gregori, ki je naglasil, da so oblasti od prvega kongresa pred tremi leti dalje priznale zadružništvu vlogo pomembnega dejavnika za gospodarsko - socialni razvoj dežele ter sprejele vrsto zakonskih načrtov v njegovo korist. Sledilo je poročilo vodilnega od bora, ki ga .je podal tajnik Poletto. Poletto je naglasil potrebo, naj bi se politične, sindikalne in gospodar ske sile v večji meri kot doslej zavzele za tesnejšo vključitev zadružništva v živl.jen.ie deželne skup nosti ter s tem vnesle v to skupnost izrazit doprinos demokracije in antifašizma. Kongre&isti so pozdravili sklep deželne uprave, ki je oklicala za 26. in 27. marec Deželno konferenco o zadružništvu. Na tej konferenci, ki bo kakor napovedano v Vidmu, bo do poudarili zlasti vlogo zadružniš tva v sodobni civilni družbi in še posebej v naši deželi. Poletto je nadalje naglasil, da se zadružništvo pripravlja na to, da bi preko novo sestavljenih conskih odborov za gospodarsko - socialna vprašanja sodelovalo pri sestavi o-snovnih smernic novega deželnega načrta za gospodarsko - socialni razvoj Furlanije - Julijske krajine in deželnega urbanističnega načrta, da bi zagotovili obema važnima dokumentoma proti monopolitični prispevek deželnega zadružništva. Zadružniško gibanje se namreč zavzema za to, da bi v .javnih in gospodarskih posegih prevladale težnje, ki stremijo za odpravo obstoječih neskladij in za rešitev perečih socialnih problemov v Furlaniji - Julijski krajini, predvsem pa brezposelnosti in izseljevanja, je zaključil Poletto. Sledila je razprava, v katero so posegli številni delegati. Odbornik deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSE Ferrante je načel vprašanje kmetijskega razvoja in kritično ocenil nekatere posege ERSE. Predsednik tržaškega odseka Federcoop Sorini je naglasil potrebo po novi finančni politiki za zadružništvo ter opozoril na koristnost organizacije Fincooper (Consorzio Finanziario Nazionale). Govornik je nadalje povabil deželne oblasti, naj bi izglasovale zakone, ki bi res mogli krepiti zadružne oblike sodelovanja v Furlaniji - Julijski krajini. Svetovalec pri Delavskih zadrugah Giacchetti je v svojem pose gu povabil vse zadružne in sindikalne sile v deželi, naj bi se na vseh ravneh zavzele za postavitev enotne politične osnove za demokra- tizacijo Delavskih zadrug. V ta namen je govornik predlagal poseben sestanek med predstavniki zadružništva in sindikatov v deželi. Giacchetti je na koncu predlagal tudi, naj bi ponovno poskusili uresničiti naši deželi enoten konzorcij za nabavljanje blaga, da bi tako lahko računali na manjše stroške in zato tudi na večjo konkurenčno sposobnost prizadetih zadrug. Predsednik tržaškega konzorcija gradbenih zadrug Dejuri se je nato zavzel za izboljšanje zakonodaje kar zadeva področje ljudskih gradenj ter povabil zadružno zvezo, naj bi se primerno pripravila na deželno konferenco s tem, da bi se pred njo sestala na posebnem shodu. Predsednik deželnega odseka Zve ze kmetijskih zadrug Andrian je razčlenil nekatere težave in razločevanje, s katerimi se mora boriti zadružno gibanje v kmetijstvu, nakar je predstavnik, osrednjega ravnateljstva zadružne zveze Banchieri povzel glavne misli z II. kongresa. Govornik je tudi opozoril na instrumente, s katerimi razpolaga zadružno gibanje v državi, in ki so predvsem zavarovalnica U rti pol, konzorcij Coopitalia, kmetijski konzorcij AICA in finančni konzorcij Fincooper. Na koncu je Banchieri naglasil, da je vlada v zadnjem času prevzela nekaj pomembnih ukrepov v prid zadružništvu, kar priča o uspešnem uveljavljanju zadružnih oblik sodelovanja v državi. Zadružno gibanje, je zaključil Banchieri, se z drugimi demokratičnimi silami zavzema zlasti za nolittko reform, ki jo danes ogroža nanovo porajajoči se fašizem. i. G. Goriška je s pustnimi običaji, katerih izvor sega v davno preteklost, precej bogata. Treba pa je reči, da se je v zadnjih desetletjih marsikaj izgubilo. Podeželje je doživelo izredno velike spremembe. Ljudje se selijo iz kraja v kraj in po vaseh ostajajo pretežno stari ljudje. Z njimi seveda izumirajo tudi davni običaji. Razveseljivo pa je, da so se marsikje v zadnjem času zavedli njihove vrednosti kot atraktivnih narodopisnih in kulturnih ter turističnih prireditev. Temu ustrezno so potem usmerili tudi akcije za njihovo o-hranjanje. Žal marsikje nimajo u-strezne materialne pomoči, da bi lahko izpolnili svoje načrte. Ob tem je posebej zanimivo in tudi vredno pojasnitve, da so nekatere zlagane prireditve, ki so jih poskusili pone kod uveljavljati kot izvirne pustne norčije, kmalu izumrle. To je spodbudno, da ne bi resničnih narodopisnih vrednot mešali s potvorjenimi. Vsekakor velja v našem zapisu posebej omeniti Cerkljanske laufar-je. Nasini bralcem je gotovo znano, da so laufarji med najbolj izvirnimi ter značilnimi pustnimi šemami na 'Slovenskem. Pravijo, da izvirajo še iz poganskih časov. Resnica pa je, da sega ljudsko izročilo o njih več stoletij nazaj. Le med obema vojnama so bile prepovedane. Po zadnji vojni jih je obnovil domačin Peter Brelih, in sicer pred petnajstimi leti. Tedaj je nastopalo le manjše število mask; iz leta v leto pa so ga skladno z ljudskim izročilom povečevali. Zdaj jih je kar čeden sprevod in tudi v nedeljo sta se pojavili dve novi. Laufarji se pojavljajo vsako leto že v drugi polovici januarja. Značilno je, da obiskujejo posamezne Cerkljanske vasi najprej ob nedeljah v manjšem številu, nakar jih je vedno več. V polni sestavi pa se pojavijo šele na pustno nedeljo, ko se pred tako imenovano laufarko-mando zbero za pustom in njegovim bratom v lepem sprevodu ter potem obidejo naselje. Slednjič se ustavijo na trgu v mestecu, kjer sodnjki očitajo pustu krivdo za vse, kar je bilo slabo storjenega v preteklem letu. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko se je zbralo na trgu več tisoč ljudi, da so prisostvovali sprevodu. Finale prireditve pa bo danes (na pustni torek), ko bodo ponovili sprevod ter potem pusta, ki čaka na izvršitev kazni, tudi pokopali. Ceremonijo bodo izvedli v popoldanskih urah. Med ohranjenimi prireditvama, ki jih zadnja leta pridno goje ter razširjajo, naj omenimo še pustne norčije v Drežnici na Kobariškem ter na Banjški planoti. Tudi v nedeljo je bilo v obeh krajih precej živahno. Obisk pustnih šem po posameznih domačijah so potem združili s plesi. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriškl občini se je od 15. do 20 februarja rodilo 28 otrok, umrlo je 11 oseb, poročili so se trije pari in pet so jih oklicali. ROJSTVA: Denise Valente, Milena Laurenclc, Luisa Baccaglini, A-lessandra Caratozzolo, Sabina Ar-ru, Alessandro Marino, Antonio De Fiiippi, Eiisabetta Interina Barbara Trevisan, Davide Michelag, Paolo Slone, Masstmiltano Skok, Nico-la Komlc, Luca Marini, Massimo Braidottin, Stefano Sgubin, Cristia-na Gasparini, Paola Benvenuto, An-tonella Lauriti, Giuseppe Tavone, Luca Carbone, Francesca Viatori, Devide Hlede, Michele Valentinčič, Andrea Albiero, Masslmiltano Pal-li, Alessandro Dimatteo ln Fabiana Sala. SMRTI: gospodinja 86-letna Filo-mena Fioranti, vd. Gorlato, upokojenec 79-letnt Damenlco Vallon, u-pakojenec 76-letni Lodovico Kogoi, invalid 73-letni Federlco Bralda, 63-letna Maria Zlili, upokojenec 67-letmi Temo Spanghero, upokojenka 79-tebna Maria Cossio, upokojenec 63-letnl Prlmo Battistuitta, gospodinja 86-letna An na Bellettich; 82-letnl Giovanbattlsta Nioolausig, 16-letna Anna Sellinl. POROKE: zidar Giuseppe Marega ln bolničarka Luisa Trevisan; pleskar Walter Vignola in Graziel-la Demori; trgovski potnik Arman-do Maccechini in uradnica Claudia Maurenzi. OKLICI: nogometaš Glorgio Blasi ch in uradnica Maria Albina Zor-ba; mehanik Antonio Gratton in prodajalka Silvia Tomani; inženir Luigi Sambo in gospodinja Rina Moratti; univerzitetni študent Paolo Miccani in zdravnica Costanti-ni; prodajalec Renzo Malfatti in prodajalka Marisa Tosatto. Prijetno pustovanje prosvetarjev iz Štandreža Veliko pustovanje, ki ga je pripravilo preteklo soboto p. d. «0. Zupančič« iz štandTeža v Prosvetni dvorani v Gorici je uspelo nad vse pričakovanje. Poleg tistih, ki so pravočasno dvignili vabila pri poverjenikih, je prišlo zvečer še mnoge drugih, ki niso mogli v dvorano, ker je bilo premalo prostora za vse. Odbor društva se ob tej priliki zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so pripomogli k tako dobremu uspehu, pa tudi starejšim članom, ki so se v tako velikem številu odzvali povabilu. PUST V TRŽIČU «Cantada» in sprevod alegoričnih vozov Danes bo v Tržiču tradicionalni pustni obred »Cantada«, na katerem bo prebral svoj testament «šjor An-gioletto*. Popoldne ob 14.30 bo sprevod 13 alegoričnih voz iz raznih krajev goriške in videmske [»kraji ne. Takoj po sprevodu bo mimohod otroških mask. Razsodišče bo najboljšim vozovom prisodilo nagrado Uspel smučarski izlet na Lokve Slovensko planinsko društvo je preteklo soboto popoldne organiziralo smučarski izlet na Lokve, ki je bil prvenstveno namenjen mladim tečajnikom s tečaja na Lažni. Vendar so se ga zaradi lepega vremena in dovolj snega na smučiščih u-dedežili tudi številni starejši smučarji in starši. Na Lokvah je bil obisk tudi dru gih smučarjev precejšen in delovale so vse tri vlečnice. Za najmlajše je prišel še prehitro čas odhoda, ki .je bil določen za 18. uro. Ker smo že pri smučanju naj o-menimo, da so se goriški smučarji-narašča.jmki dobro odrezali tudi na pokrajinskih smučarskih tekmah pretekli četrtek v Trbižu. V veleslalomu .je med deklicami zmagala Gisella Graziato iz Gorice s časom 54”7, na 8. mestu pa je bila Katjuša iz 4, S, f “dele‘ rila smučarskega (ecaja SPD na Laznf. -Upokojenec 1* Pevme je padel s kolesa Prejšnji večer se je ponesrečil upokojenec 61-letni Jožef Sfiligoj iz Pevme. Padel je s kolesom, in marali so ga odpeljati v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo ter odrgnjenja po obrazu in po rokah. Pridržali so ga za 5 dni na zdravljenju. Na križišču San Polo in državne ceste v Tržiču sta direktno trčila srednje velik voz in moped. Giu-sepna Lolita, starega 19 let, doma iz Tržiča, so zaradi številnih ran na telesu in okončinah pridržali v bolnišnici za 25 dni, voznika avtomobila 29-letnega Alfreda Sorga iz Ronk pa za sedem dni. (liiiiHimiiiiitimiimMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiitiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiitiiMiitiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiii SESTANEK PSI IN SZDLS V NOVI GORICI Povečati sodelovanje na obmejnem področju Delegaciji sta se razgovarjaii tudi o slovenski manjšini - Nujnost odprtja prehoda L kategorije pri Vrtojbi • Odpreti prehod v Ul. sv. Gabrijela V Novi Gorici sta se v nedeljo sestali delegaciji občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in goriške federacije Socialistične stranke Italije. V novogoriški delegaciji, ki ji je načelo-r/al predsednik občinske konferen pe SZDLS dr. Rot, so bili še zvezni poslanec Štefan Cigoj, republi-tki poslanec Šinigoj, novogoriški župan Rudi Šimac in tajnik SZDLS Velikonja. Goriški delegaciji je načeloval tajnik federacije Dellago; v njej so bili še član CK PSI Deve-tag, podpredsednik pokrajine Wal-tritsch, člani izvršnega odbora stranke Bagat, Bonadonna, Cellie, Del-l’Orco in Salvini. Na sestanku, ki sledi decembrskemu v Gorici, so govorili o obmejnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem sodelovanju. Pogovarjali so se tudi o narodnostnih manjšinah tostran in onstran državne meje. Posebni poudarek so dali problemom slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v mejah italijanske republike. S tem v zvezi je bila ugotovljena važnost, to jo imajo narodnostne manjšine za sporazumevanje med narodi in državami. Zaradi tega so sklenili še bolj okrepiti medsebojne stike in vse oblike sodelovanja na meji. V debato, ki je sledila poročilom dveh načelnikov delegacij, je poseglo več prisotnih. Ugotovili so, da je marsikdaj želja po sodelovanju na meji večja od možnosti, ki jih nudijo centralne oblasti. Ugotovili so, da ni pri nas na Goriškem problemov, ki bi ovirali še tesnejše sodelovanje, čeprav smo že na »naj* bolj odprti meji v Evropi*. Zaradi tega bo treba stike v krajevnem merilu še bolj okrepiti. Razgovor je tekel tudi okrog u-pravno - gospodarskih problemov, ki se tičejo obeh Goric. Podrobneje so proučili vprašanje mednarodnega prehoda prve kategorije pri Vrtojbi, kjer se bosta srečali italijanska in slovenska avto cesta, ter vprašanje boljšega stika med Gori co in Novo Gorico z odprtjem bloka v Ulici sv. Gabrijela. Govor je bil tudi o drugih možnih oblikah gospodarskega sodelovanja. Ob zaključku sta šefa delegaci, izrazila mnenje, da je bil pogovor koristen in da bodo v bodočnosti poglobili že načete teme. Prihodnji sestanek bo v drugi polovici marca v Gorici. Traktor zapeljal z mosta: šofer mrtev Včeraj dopoldne je traktor s prikolico zavozil z mošta čez Vršo ter padel 10 m globoko. Pri padcu v izsušeno strugo se je ubil šofer 26-letni Giorgio Muchiut iz Medeje ter se hudo poškodoval njegov oče 56-letni Carlo, ki je sedel na pri količi. Zdi se, da je ravno nd mostu nastala okvara na pogonskem mehanizmu med zadnjima kolesoma1 in da šofer vozila ni mogel obvto-dati. Nesreča se je pripetila tako nahitroma, da voznik ni utegnil skfC čiti s traktorja, ki je predrl ograjo in padel na dno struge. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E..M.A.C, is GORICE GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Peter Ustinov ROMANOV in JULIJA komedija v treh dejanjih v četrtek, 25. t. m. ob 20.30 Abonma za mesto petek, 26. t m. ob 20.30 Abonma za okolico v Katoliškem domu v Gorici. VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO: Avtobus št. 1 voz! skozi: Vrh odhod ob 19 45, Rupo, Peč Avtobus št. ! vozi skozi: Doberdob odhod ob 19.45 — Poljane. Avtobus št. 3 vozi skozi: Jam-lje odhod ob 19.45 - Dol, Gabrje, Sovodnje, Stamdrež. Avtobus št. 4 vozi skozi Pev-mo odhod ob 19.35, Oslavje, Steverjan, Dvor odhod ob 19.45 — Bukovje, Podgora. S P Z vabi na otroško maškarado ki bo danes, v torek Ob 15. uri v PROSVETNI DVORANI v GORICI, Verdijev korzo 13 Program: Nastop dramske družine P. d. «0. Zupančič« z enodejanko ((Luknja v namiznem prtu« Srečolov — Zabavne otroške igrice in kratkometražnl otroški film. S Zaželene so pustne maske. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gori« je danes ve« dan ln ponoči dežurna lekarna Pom torni-Bassi, Ul. Rastello 26, tel. 3349. V TRŽIČU Danes ves dan in pano« je odprta lekarna «Alla Salute« dr. Fab-bris, via Oosulich 117 — teh 72480. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE V TR. BIZU. Slovensko planinsko društvo vabi tiste, M se nameravajo udeležiti v nedeljo, 28. t. m. zimskih športnih iger v Trbižu (spored je objavljen v Primorskem dnevnik« od 21. t.m. na 7. strani) naj se Javijo še danes na sedež« SPD za vpis in ureditev vseh formalnosti. VERDI: 17.00-22.00: «Vamoe a ma-tar companeros«, Franco Nero in T. Milian. Kinemaskop v barvah, CORSO: 17.00—22.00 «La vergine e lo zingaro« ,F. Nero in J. Shira-kus; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO: 16.00—22.00 «Hu-la Hula«, C. Lee ln R. Walker; angleški film v barvah. VITTORIA: 17.00-21.30 «Le minl-verglni«, V. Rays ln C. Pahlan; francoski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.15—21.30 «La spletata legge del ribelle«, D. Wamer ln A. Karina; kinemaskopski film v barvah. Triii EXCELSIOR: 15.—22. ((Mezzanotte d’amore», Romlna Power in Ai Bano. PRINCIPE: 15.00 «La califfa«, Ro my Schneider ln Ugo Tognaoaš, Barvni film. AZZURRO: 15.—22. ((Anonlmo vene-ziano«, F. Bolkan In T. Musante. J\ovu <,orua SOČA (Nova Gorica); «A11 Baba sveta krona«, francoski barvni film — ob 18. in 20. KANAL: Prosto. SVOBODA (Šempeter): »Odpadnikova ljubica«, italijanski barvni film — ob 18. In 20. DESKLE: ((Katarino Je lepo ljubiti«, francoski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. RENČE: «Jaz ljubimec*, bebko- danski film — ob 1930. PRVACINA: «Skrivnostna ceremonija«, ameriški barvni film — ob 1930. Nebesni vohuni znak nezaupanja med ZDA in SZ Noč in dan krožijo po vesolju najrazličnejši vohunski sateliti, ki motrijo na vse, kar se na Zemlji dogaja, seveda predvsem na področju SZ oziroma ZDA V začetku 1965. leta so v ZDA razvili film, na katerem se je videl pešec v Moskvi, posnet iz ptičje perspektive. Posnetek je bil napravljen iz vesolja «S primernim filmskim materialom se morejo z višine 200 km napraviti posnetki, na katerih se ne razločujejo le avtomobili, pač pa tudi njihove evidenčne tablice* — zatrjuje H. Zimmer, šef oddelka za radioastronomijo in za opazovanje satelitov v zahodnoberlinskem a-stronomskem observatoriju. Na neki fotografiji, ki jo je posnel satelit, — trdi Zimmer — se je mogla razločiti celo prižgana cigareta v roki sovjetskega stražarja. Skoraj izključeno je, da bilo šlo za napako. Obe velesili — ZDA in ZSSR — se med seboj «opazujeta». In to s tolikšno zavzetostjo kot še nikoli. ZDA potrošijo v ta namen na leto okoli 1700 milijard lir v naši valuti in kar 136.114 njenih državljanov ali ^najemnikov* je v tej službi. Kremelj pa potroši v ta namen še več, okoli 2.000 milijard lir v naši valuti in ima na najrazličnejše načine zaposlenih v ta namen kar 150.000 ljudi. Vohuni letajo danes po vesolju. Večkrat na mesec se z letalskega oporišča Wandenberg — 200 km severno od Los Angelesa — izstreljujejo opazovalni sateliti, seveda vsi v primerno krožnico. Izkazalo se je, da je najprimernejša krožnica tista, ki gre čez tečaje, kajti v tem primeru pride v poštev za opazovanje vsa zemeljska obla. Z oporišča Wandenberg vzleti vsaka dva tedna v vesolje umeten satelit vrste »discoverer*. Z oporišča Cape Kennedy pa so doslej izstrelili 263 vohunskih satelitov. Od 458 ameriških satelitov, kolikor so jih izstrelili od 1958. leta dalje, jih je okoli 65 odst. — vojaškega značaja. Od 155 »umetnih nebesnih teles*, kolikor jih je bilo izdelanih tako na vzhodu, kot na zahodu leta 1967, jih je 30 ostalo brez imena, kar pomeni, da so imela svoje tajne naloge, skratka, da so bila vohunska »umetna nebesna telesa*. ZDA so, po lastnih izjavah, leta 1966 izstrelile 44 »vsemirskih stražarjev*. Tedaj so sateliti skoraj vsak teden po eden zgoreli v gornjih plasteh zemeljske atmosfere. Danes je življenjska doba posameznih satelitov daljša, najmanj 17 dni. Zaradi tega je 1968. leta krožilo okoli Zemlje 26 umetnih satelitov. Sovjeti, ki v tej tihi vojni niso ostali Američanom dolžni, pošiljajo s svojega oporišča ob Aral-skem jezeru najmanj 40 vohunov-robotov v vesolje na leto in vsak napravi najmanj 40 krožnih poti, t.j. 40krat prefotografira severnoameriško celino. Na fotografiji, ki je bila posneta z višine 120 km, se je moglo razločno videti, da je bil pred neko vilo nekega ameriškega predmestja pred nedavnim pokošen travnik, da ima ta vila telefonski priključek, da je lastnik vile tudi lastnik avtomobila, da je pot, ki vodi v garažo, posuta s peskom, da se ha vrvi suši perilo, da imajo ljudje, ki stanujejo v vili, televizor itd. »Ne pretiravam, če trdim, da je danes povsem možno, da bi človek iz vesolja bral časopis na Zemlji* — je izjavil neki ameriški strokovnjak. Ameriški sateliti so davno pred prvim kitajskim a-tomskim poskusom, že leta 1964, opazili v puščavi Sinkjang kolone ljudi, ki so gradile ceste, delavska naselja in oskrbovalna središča. Ugotovljeno je tudi bilo, da je 5 teh gradbišč dejansko kamuflaža, katere namen je bil zavesti ameriške vohunske satelite. Danes »nebeški* vohuni vrste «823» s pomočjo rentgenskih inštrumentov ne kontrolirajo le Sovjetske zveze, pač pa tudi Kitajsko in — Francijo. V juniju 1958. leta je bilo v Wa-shingtonu sklenjeno, da bodo začeli izdelovati umetni satelit «ve-la», ki bo težak 760 kg in ki bi krožil okoli Zemlje na višini 96,500 km. Izključni namen tega »vohuna* je bil, kontrolirati atomske poskuse. Prvi tovrstni satelit je bil dokončan in izstreljen šele 1963. leta. Britanski znanstveniki so tedaj očitali Ameriki, da si je z vesoljskim vohunstvom prilastila nezakonito prednost pri odkrivanju zemeljskih rudnih bogastev. Ameriške družbe bodo pokupile za neznatno ceno velikanska ozemlja, ki jih geologi še niso raziskali in niso zato »zanimiva*. Edino Američani morejo na osnovi fotografij iz vesolja vedeti, s čim ta področja razpolakajo, koliko je v njih nafte, rud itd. S pomočjo infra rdečih žarkov se ne razlikujejo le pšenična od riževih polj, pač pa se razlikuje tudi bolno klasje od zdravega. Najmodernejši sateliti s serijsko šifro «949» snemajo fotografije z infra rdečimi žarki in nato filmski material pošiljajo na Zemljo tako, da odvržejo »pakete*, ki jih lovska letala prestrežejo v zraku. Posebna izvedba satelita «949» je satelit «770». Ta z radarjem snema kartografske posnetke vsega sovjetskega in kitajskega ozemlja. Radarska naprava sestoji v principu iz dolge tanke antene na gornjem členu nosilne rakete. Njeni žarki prodirajo tudi skozi goste oblake. Na znak z Zemlje po treh ali štirih tednih satelit odvrže nad Pacifikom «zabojček», ki ga prestrežejo ameriška lovska letala. Radarske naprave odkrijejo krožnico »zabojčka*, ko je še visoko nad Zemljo. In tedaj vzletijo v tej smeri letala, ki v zraku ujamejo «zaboj». Seveda je to možno, ker se pri 15.000 metrih višine odpre oranžno padalo, tako da prihaja vohunski material na Zemljo razmeroma počasi. Kakovost fotografij iz vesolja ni le tajna, pač pa še več kot tajna. Zna se n.pr., da družba Northrob izdeluje 70-mm kamero z žariščno razdaljo objektiva od 508 cm, ki bi mogla razločno posneti 3-metr-ski objekt z razdalje- 320 km. Satelitske kamere pa so baje še boljše. In vendar.sateliti,.ki iz ..vesolja fotografirajo objekte na Zemlji, še niso najbolj pomembna vohunska sredstva. Ameriški umetni sateliti «feret» morejo z višine 160 km »prisluškovati* običajnemu telefonskemu pogovoru in nato ves pogovor prenesti sprejemnim postajam v Koliforniji, na Havajih, ali v New Hampshiru. Približno 56 kg težke krogle s svojimi krožnicami od 145 do 400 km od Zemlje močno ovirajo »sovražnikove* kratkovalovne oddaje. Kako je razvita ta vohunska tehnika, bo pokazal naslednji primer: Ko je pred nedavnim Severna Koreja zrušila neko vohunsko letalo, je bila kot razlog navedena kršitev nacionalnega zračnega prostora. Nixon je trdil, da to ni res. Pa ne samo ameriške, pač pa niti sovjetske niti severnokorejske radarske naprave niso registrirale kršitve zračnega prostora. Vse radarske naprave so kazale isto — nič. Z drugimi besedami, z elektronskimi napravami se more ugotoviti celo to, kaj »sovražnikove* sile vidijo na svojih radarjih. Iz tega izhaja, da moremo danes kontrolirati že to, kar kontrolira nasprotnik. Sovjetski umetni sateliti so baje izdelani tako, da izvršujejo naloge, kakršne vršijo ameriški sateliti vrste «770» in «920». Gre za vohunske satelite, opremljene s fo-tokamerami. (Nadaljevanje na 6. strani) TONE SVETINA milil n milil im mil n iiiiiiiiii Hlinil n m«« m Zaman ga je mati pregovarjala. Zaklel se je, da bo ostal na braniku vere in kapitala in da bodo vsi spoznali Valjhuna. Naslednjega dne je Bogdan z dvema agentoma aretiral Melito. Prepadeno je strmela vanj in osupla drhtela, ko Ji je natikal na roke lisice. Gospa Bergel se je razburila, da je dobila živčni napad. Zmerjala jih je po nemško in naloga za aretacijo niti pogledala ni. Stopila je med Melito in njega in ga poskušala odriniti od hčerke. Eden od agentov pa jo je pahnil vstran, da jo je zaneslo na sredo kuhinje. Bogdan Ji je rekel uradno: «Ne razburjajte se, gospa! Rad bi pomagal, pa ne morem. Vaša hčerka je osumljena kot agitatorka OF. Zelo ste privrženi nemški oblasti. Več vemo o vas, kakor si mislite.» Ironično se je zasmejal. «0 ti, ničvrednež zanikrni! Kaj počenjaš z mojim otrokom in kaj nam očitaš? Vso vojno se skrivaš. Bodi preklet od trenutka, ko si prestopil prag naše hiše!» je zaihtela gospa in se sesedla na stol. «Gremo! Delam po zapovedi višjih!« je ves iz sebe dejal Bogdan. «Mami,» je zajokala Melita in solze so jo zalile. «Ne boj se, Melita!« se je gospa Bergel nenadoma znašla. «Takoj bom šla na nemško komando, in kmalu boš doma. Tale predrznež bo drago plačal svojo nesramnost.« Vrata so še zaloputnila s treskom. Gospa Bergel Je sto- PRED ZAČETKOM GRADNJE PREDORA SKOZI UČKO Razvoj Istre je odvisen tudi od cestnega omrežja Predor naj bi bil dograjen leta 1973 - Stroški bi znašali 270 milijonov dinarjev Prometna povezanost Istre s Hrvaško in po njej s celo Jugoslavijo pomeni tudi novo usmeritev njenega nadaljnjega gospodarskega razvoja, ki je sicer odvisen od njenega ugodnega zemljepisnega položaja, od bogastva kopnega in morja, od lepote pokrajine, tradicije, izkušenj in delavnosti njenih prebivalcev. Ta prometna povezanost pa pomeni tudi nov razvoj za osrednjo Istro, za katero mnogi menijo, da je izredno vsestransko bogato a v splošnem neizkoriščeno področje. Povezovanje Istre s Hrvaško z ustreznim cestnim omrežjem bi torej pomenilo nove možnosti tako za samo Istro kot za celo Hrvaško. Prav zaradi tega je nastopil trenutek, da zgradijo tako cestno zvezo, ki naj bi Istri zagotavljala razvoj in Hrvaški odprla novo pot na morje. Potrebna ja torej cesta, ki bi povezovala posamezne kraje v državi, omogočila najučinkovitejšo vključevanje v mednarodne prometne zveze, zagotavljala ekonomičen, zanesljiv, trajen in reden prevoz in omogočila do največje mere ekonomski razvoj področij, skozi katera je speljana. Če vse to upoštevamo, je kaj lahko ugotoviti, da je edina smer, Da je komaj 22-letnemu Marinu Cassettiju uspelo tako zgodaj vzbuditi zanimanje večjih galerij, je pač jasen dokaz, kako z njim raste važen dejavnik v razvoju tržaškega slikarstva. Po prvi razstavi mu je drugo z naslovom tželel sem si Pariza» priredila že galerija Torbandena. Tam se je pred nedavnim spet predstaml z osmo razstavo najnovejših slik, ki so vzbudile resnično pozornost. Večstranski katalog z barvnimi reprodukcijami ter z uvodom kritika Marussiga, je namenjen obenem za skorajšnjo razstavo v galeriji Spazzapan. V katalogu pa slikar tudi sam objasnjuje vsebino novih del, ki se od prejšnjih abstraktnih znatno razlikujejo prav po svoji vsebini. Polni jih namreč živo utripajoča prisotnost mladih žensk. Podaja pa le-te s prefinjenim čutom za življenjsko vedrost tako, kakor da bi živele za dragocenimi koprenami tenčic, prepletenimi z vihrajočimi trakovi prozornih barv. Izhaja torej ta posrečeni priključek abstraktnih izkušenj slikarja na novo predmet-nost, ki si dosledno utira pot v trenutnem likovnem strujanju u-metniškega sveta, iz prvotne uporabe lepljenja primemo izrezanih trakov iz svilenega papirja na barvane podlage. S tem pa doseže Cassetti čudovito pronicanje svetlikanja barv podlage, kakor ga ni moč doseči z običajnim tankim nadslikanjem v olju, kaj šele v temperi, ki jo slikar rad uporablja. Je pa Cassetti ta način izpopolnil do skrajnih možnosti, kajti vlepljeni papirnati trakovi se sko-roda nevidno zlivajo z barvnimi plastmi v enovitost ploskve podob velikih mer, ki jim pa končno umetniško vrednost določa izredna barvna skladnost, ki se stopnjuje ponekod v žarečo opojnost, «Borec» 1. štev. 1971 Revija Borec nadaljuje lepo tradicijo, da vsako številko tako rekoč posveti enemu ali več slovenskim umetnikom. V prvi letošnji številki je pod rubriko LIKOVNA ki bi zadostila vsem tem pogojem, smer skozi Učko. Torej Učka mora pasti, čeprav je doslej s svojim masivom po vojni zelo otežkočala razvoj Istre, saj je delovala kot nekakšna ovira v širši svet. Cestno omrežje je v Istri relativno dobro razvito, vendar so ceste na splošno stare, poleg tega pa so se razvili sedaj drugi kraji, tako da so tisti, ki so nekoč bili pomembni in so bili s cestami dobro povezani, postali bolj ali manj nepomembni in je tudi stara cesta postala nefunkcionalna. Dve glavni prometni smeri: Pulj — Reka in Pulj — Trst se odvijata po cestiščih, ki so zgrajena na podlagi starih tehničnih karakteristik, ki le težko zadoščajo vsem potrebam. Sicer ni mogoče reči, da ni bilo po vojni nič storjenega v Istri za modernizacijo cest. Ukrenili so mnogo, toda še vedno premalo, da bi bile zadovoljene vsakodnevne zahteve ekonomskega razvoja Istre, še manj pa za to, da bi se Istra primerno in koristno povezala s Hrvaško. Prav zaradi tega je razumljivo, da Istra posveča največjo pozornost pravno cestno prometnim vprašanjem. UMETNOST članek, posvečen slikarju in grafiku DRAGU VIDMARJU. V vsej reviji je razvrščenih 11 njegovih del z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Poleg tega so še en lesorez Iveta Šubica, eno olje Gabrijela Stupice in eno olje Vladimira Lakoviča. V reviji je izbor pesmi iz druge izdaje zbirke Kosmačevih partizanskih pesmi «Na dnu je dam, ki bo izšla letos pri Partizanski knjigi. Pod naslovom Prvi odred NOV Jugoslavije na Bližnjem vzhodu je odlomek iz knjige Srečka Vilharja in Alberta Kluna nNarod-noosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki*. Sledi odlomek iz knjige Jožeta Vidica tBeg z morišča*. V reviji sta še dva aktualna članka iz jugoslovanske problematike: Toneta Krašovca «Nemimi gospodarski tokovi* in Branka Rudolfa »O vprašanju religije v naši stvarnosti* ter zapis Lojzeta Štradiota tSpomini prvih ljudskih poslancev iz Slovenije na 29. novembra leta 1945». OVEN (od 21.3. do 20.4.) Začetek bo težaven, zato pa bo zaključek uspešen. Previdni bodite do novih prijateljev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kaka težava bo, posebno če imate odgovorno mesto. Branite svoj družinski mir pred vsiljivci. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uveljavili boste svoje sposobnosti. V družini nemir, ki bo posledica nesporazuma. RAK (od 23.6. do 22.7.) S taktom se izognite sporu. V družini ne bo vse, kot si želite. Zato pazite na svoje živce. LEV (od 23.7. do 22.8.) Opravka boste imeli z računi, ki jih niste poravnali. Večer izkoristite za oddih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neprevidnost bi znala zavreti vaše dosedanje uspehe. Ne vzbujajte ljubosumja. Osnovno vprašanje pri gradnji katerega koli cestnega omrežja je povezovanje tega omrežja s cestami zaledja, v našem primeru s cestami Hrvaške. V regionalnem načrtu so že začrtali smeri prometnih poti po najsodobnejših kriterijih, tako da ne bodo zadovoljile le potrebe državnega cestnega povezovanja, pač pa tudi potrebe mednarodnih cestnih zvez. Glavne cestne zveze, tako imenovane hitre zveze, so: Trst — Koper — Buje — Bader-na — Pulj — Labin — Vranje — predor skozi Učko — Reka. Ena izmed najvažnejših zvez pa je smer Baderna — Pazin — Vranje — predor skozi Učko — Reka, ki po najkrajši poti povezuje notranjo Istro z notranjostjo države po eni strani in z obalo po drugi strani. V načrtu pa sta še dve važni prometni smeri: Buzet — Ponte Porton — Novigrad in Vod-njan — žminj — Pazin — Livade — Rižanska dolina. Vendar, da bi že začrtano cest-no omrežje kar najbolj pripomoglo k ekonomskemu razvoju Istre, bi morali vzporedno z gradnjo novih cest na novo zgraditi tudi že obstoječe ceste Koper — Baderna — Pulj in Pulj — Labin — Reka ter turistično cesto na zapadni obali od Savudrije do Rovinja in smer Fažana — Pulj — Medulin — Premantura. Celotna istrska cestna mreža je torej usmerjena proti Učki — gorskemu masivu, skozi katerega je edina možna pot za prometno zvezo s cestnim omrežjem Hrvaške. Predor skozi Učko bo dolg 5.250 m, na nadmorski višini od 300 do 501,4 m. V širino bo meril 10,5 m, za promet dovoljena višina pa bo 4,5 m. Cestišče bo v predoru široko 7,5 m, opremljen pa bo tudi s pločnikoma za pešce. Na vsakih 200 m bodo zgradili niše, v katerih bodo namestili protipožarne naprave, telefone in druge signalne naprave. Celoten predor bo prezračevan. Skozi predor pa bodo speljali tudi vodovodne cevi, električne in telefonske kable in drugo. Dograditev predora skozi Učko bo po predvidevanjih stala približno 270 milijonov dinarjev, z deli pa bodo začeli še letos. Predor bodo dokončali leta 1973. Seveda v sedanjem položaju Istra sama ne more plačati stroškov za tako zahtevno zgradbo. Toda tega tudi nihče ni pričakoval, prav zaradi tega pa sta sprejeli stroške za prodor nase republika in federacija, ki sta brez napora zagotovili dve tretjini vseh finančnih sredstev. Zadnjo tretjino pa naj bi zbrale politično-terito- I rialne skupnosti v Istri, občine J Opatija, Reka in Lošinj, delovne j organizacije s tega področja in j prebivalstvo z osebnimi prispevki. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vplivne osebe se bodo zanimale za vas. Prijateljska družba se bo pomnožila. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zadoščenje na delu, toda brez finančnega rezultata. Naj vas kaka čustvena motnja ne spravi iz ravnotežja. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Sreča je na vaši strani. Nepredviden dogodek bo prinesel nemir v vašo družino. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pri delu boste imeli vso pomoč, kljub temu ne bo vse prav. Zadoščenje od ljubljene osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne prevzemajte novih odgovornosti, ker bi jih ne zmogli. Zadovoljivo razpoloženje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločno se postavite po robu človeku, ki vas skuša spodnesti. Prijetno srečanje. iiiitiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiimiiiiiiiiiimia IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Marino Cassetti pri «Torbandena» fiiitiiiiiiiiititiiaii m mil i mi n iiiiimiiiiiiiaiimiaiiiiiiiiiiiiiHiMiiiii amili iiiiiiiiiiiii ti im tiiiiiiiiiiii mil tiiiiiii HOROSKOP Pustne prireditve v slikah Na sobotni pustni prireditvi «Kraški pust* se je skozi Opčine sprehodila tudi dokaj nečedna in v primeru hudo polemična »žival* iz bližnjega »nacionalnega parka*, mestnega smetišča. Dobila jž nagrado. Žival so »zredili* pri Banih. M .v:.1 V soboto zvečer je bil v vseh prostorih Kulturnega doma že tradicionalni ples, ki ga prireja naš d«6' V nedeljo popoldne so se v Kulturnem domu zbrali na pustnem rajanju otroci. Bila je tolikšna bil je tolikšen živžav, da nikoli tako. V Miljah se je v nedeljo popoldne zbralo v pustni povorki kakih 40 tisoč ljudi. pila h kuhinjski omari, vzela stekleničko baldriJanovih kapljic in si jih nakapala na sladkor. Potem Je stopila k mizi, kjer je še pred nekaj trenutki sedela Melita in pisala dnevnik. Zvezek je ostal odprt, stran na pol popisana in pero pomočeno v črnilnik. Prebrala je zadnji odstavek hčerkinega pisanja: ((Ljubim jesen, čeprav je ženski običajno bližja pomlad. Ljubim gozdove, ko plamenijo kot ognji v jeseni, ko življenje umira. Ko se listje preliva v tisočerih barvnih odtenkih, takrat me prevzema otožnost in se vdajam melanholiji. Rada gledam jesen. Golo drevje, mrtvo listje na mokrem tlaku, težko, sivo nebo in žalost je v moji duši...« Nagic se je odločila, da bo poiskala majorja Wolfa. Ustavili so se v prazni ulici in vstopili v sivo poslopje. Bilo je mnogo hodnikov in mnogo vrat. Betonske stopnice so vodile navzdol. Agenta sta šla pred Melito, Bogdan za njo. Osvobodila se je strahu in osuplosti. Sklenila je, da bo molčala, naj počno z njo, kar hočejo. Obstali so. Vrata, okovana z že-lezjem, so se škripaje odprla. Agent jo je pahnil v samico. Padla je po tleh in obležala, ne da bi se premaknila. Objela jo je vlažna in lepljiva tema. Kmalu je drhtela od mraza. Strah jo je bilo tihote v prostoru, katerega razsežnosti ni poznala. Tema se je zgoščala okoli nje. Dojela je, da je sama v sobi, ker ni bilo slišati nobenega šuma. Skušala se Je umiriti. Spomnila se je skojevcev, s katerimi Je bila povezana, akcij, v katerih je sodelovala, ko so trosili letake in se sestajali. Kdo naj bi Jih izdal, je vrtalo v njej. Ce so zaprli tudi druga dekleta in fante, kdo ve, kako se bodo obnašali? Skrbelo jo Je, če niso zvedeli kaj o Blisku ali o Ani. Vse Je pretehtala in ponovno sklenila, da ne bodo izvlekli iz nje ničesar. Na noč se je Bogdan vrnil. Večerja mu ni teknila. Bil Je nemiren in grožnje gospe Bergel so ga vznemirjale. Zato se je odločil, da bo čim hitreje Izvlekel iz Melite vse, kar bi mu utegnilo glede Ane koristiti. Potem Jo bo spustil. Nestrpno je čakal agenta, ki sta bila pri večerji. Ko je zaslišal njune korake, se je zamaknil v sveženj aktov, kot bi že dolgo študiral kočljivo zadevo. ((Imenitno se bo pozabavati s to trmoglavo punco,« je mislil Bogdan in opazoval agenta, M sta lagodno slačila plašče in jih obešala. «S to no bo posebnega dela, krhka je videti kot porcelan! Natakniti si moraš glaze rokavice, da je ne okrušiš,« je dejal prvi agent drugemu, opominjajoč ga na njegove mesarske roke z dolgimi prsti. Nekoč je bil pomivalec krožnikov in jedilnega pribora v nekem hotelu. Ukazal jima je, da jo gresta iskat, sam pa se je razdražen skušal zbrati, da bi nastopil dovolj samozavestno. Pripeljala sta jo in Jo posadila na stol poleg njega. Potem ji je pomivalec naravnal v obraz veliko, slepečo luč. Bogdan se je zazrl vanjo vzvišeno resen. Solze na licih so se ji bile že posušile, vendar so sledovi ostali. Oči so ji sijale sovražno, mirno. Ustnice je imela zategnjene in glavo je držala pokonci in uporno. Vedel je, da ga prezira, zato jo je hotel ponižati in spraviti na kolena. Nekaj časa je molčal, ker se še ni odločil, kako bi začel, ali prijazno ali z grožnjami. Agenta sta sedela ob strani in naveličano čakala. Začel je zvijačno in zlepa: ((Kakšen slučaj in kakšna nerodnost, da si se tudi ti, Melita, srečala z roko pravice! Mlada si in nerazsodna. To te nekoliko opravičuje, vendar ne docela. Srečo si imela, da si prišla meni v roke, ker te poznam, in se bomo lahko pametno in prizanesljivo pomenili s teboj. Dali smo ti nekaj časa za premislek in zdaj bi želeli, da nam nekaj poveš o sebi in o sestri.« Dekle, ki ga je opazovalo s pogledom, polnim prezira, ni niti trenilo z očmi. Ko je Bogdan prenehal govoriti, je molk napolnil sobo in spravljal Bogdana v bes, ki ga je le s težavo prikrival, še enkrat ji je ponovil, zdaj že ostreje, vprašanje o Ani: kdo je prihajal v hišo, s kom se je družila, zakaj je odšla v partizane in nazadnje tudi nekaj o letakih na šoli. Vročična radovednost mu je zaplala po žilah in mu pognala v glavo rdečico. Melita, ki Je takoj uganila, da jo je pripeljal sem samo zaradi Ane, se mu je pomilovalno nasmehnila. Tega njenega smeha ni mogel prenesti. Planil je pokonci in začel vpiti: »Drugačne ljudi smo naučili govoriti. Ne razjezi me in ne izzivaj, dokler imam v sebi še kaj potrpljenja in 11 nja!» Pobledel je in brčice pod nosom so se mu začd*® Tedaj je Melita odgovorila: «Nič ne vem, zato ne morem ničesar Več na izvlekel iz nje ne z lepo ne z grožnjami je, da ga je z molkom ranila in ponižala. Ukazal je, naj jo privežeta k stolu. Agenta sta vS jo zgrabila za roke. Ni se bramla. Kot senca je šla J med njima. Ni se upirala, ko sta jo položila na s101 privezala z jermeni. Glava ja je visela navzdol in lasje ji vsuli na oči. «Govori!» je rezko zavpil Bogdan, se sklonil k svoji mizi in izvlekel pasji bič. Stopil je k njej in jo hrbet. Melita je vzdrhtela, toda od nje ni bilo glasu. S®1' krat jo je udaril z nerazumljivo ihto, dekle pa Je 1 molčalo in si ponavljalo: molči, molči, molči! Bogdan je izgubil oblast nad seboj. Tresel se je P° telesu in vpil z visokim, histeričnim glasom: ((Poslušaj me ti, seme zakrknjeno! Ce ne stegne® te bomo slekli do golega in ti na trebuhu privezali ione® ^ no podgano, da ti do jutra prezre pri živem telesu sti drob!« Dekle Je molčala in negibno ležalo. «Vem, poznam te! Računaš na Nemce. Preden ^ pritisnila kljuko na pravih vratih, se bodo s tvojim j gostile ribe v reki. Bog naj mi bo priča, da boš prv8’ spoznala Valjhunovo jezo!« ^ Njegove besede so šle mimo nje kot splašene ptic®* < jemala resno, kot ga ni jemala resno, ko je še pri nj#1 razlagal Ani svoje slabokrvne misli in bolne ideje. , $ «Ali poprimeva midva, Valjhun?« je vprašal topono®* ko je opazil, da gospodu podrhteva bič v rokah i® W zatika beseda. Odrezavo Ju je zavrnil, da ni potrebno, ker se J® da bi jo onadva le utegnila spraviti do besed in bi ™ pala zmage. lan toi Vic A A C C N P P P H T; S 4i S 5re Jen M Con Hov M>C Ate Pal, Uvc Jan J* Časi Haa 8, 1«; r-, flot »a »m. Al Pi Pi Pr Sc Mi Tr V, % N eti S | & & S A I k s Ai Ai Ci * N, Pi P ti 0 & V li li * p« Po J S Po Pe 'tl m •ti «0 «1 k k k H 4: Ja k «1 k »i o P PRIHODNJE KOLO - Foggia; CagUari — u.Catarna — Sampdoria; Mitij ■“ Juventus; Napoli — Fioren-V,- ’ ™)Ina — Varese; Torino — 1Cenza: Verona - Lazio. BL s M Arezzo -Atlanta lesena -Como _ Novara . p^rmo Jr Nina Taranto {falanta %itova žaro IZIDI - Mantova — Bari - Livorno Monza — Massese — Brescia — Modena Catanzaro — Casertana — Temana 4:0 2:2 1:1 0:0 1:1 1:1 3:1 0:0 3:0 1:1 ŠPORT ŠPORT ŠPORT V A SKUPINI NOGOMETNE C LIGE Pomembna zmaga «rdečih» Presenetljiv uspeh Monfalconeja v Trentu %iena S Sa Monza No fe Slo Sana LESTVICA 22 10 11 1 30 12 31 22 12 5 5 26 15 29 22 11 7 4 24 14 29 22 9 7 6 19 16 25 22 8 8 6 19 14 24 22 7 10 5 18 15 24 22 9 6 7 18 20 24 22 8 7 7 22 16 23 22 7 9 6 19 22 23 22 6 11 5 18 23 23 22 7 7 8 19 20 21 22 7 7 8 19 23 21 22 7 6 9 21 19 20 22 5 10 7 20 21 20 22 7 6 9 14 16 20 22 5 10 7 13 18 20 22 3 11 8 14 21 17 21 3 10 8 10 16 16 21 3 10 8 15 23 16 22 2 8 12 11 25 12 K PRIHODNJE kolo 4; p 7~ Arezzo; Casertana — Pi-Atjtanzaro — Como; Livorno Masse.80^3; Mantova — Perugia; 6»r~ lesena; Modena — Ta-«a Monza — Novara; Reggi-“rescia; Ternana — Paler- A SKUPINA s = U: IZIDI j. 'artdria — Sottomar. Pia °Va — Derthona Pto plf • ~ Treviso W tna ~ Lecco Solfc ~ Udinese Monft] ~ Legnano Trjfi,f-lcone - 'Trento Ven^-na - Rovereto ■'SS.VS. LESTVICA >ana ■ §r- V> S? 2:0 2:1 2:1 1:0 2:0 0:0 3:1 2:1 3:2 1:0 So fe1 Vij,es® C*8 SS 22 12 10 0 27 5 34 23 13 8 2 30 12 34 23 14 5 4 35 18 33 23 11 8 4 35 20 30 23 8 11 4 26 19 27 23 6 14 3 15 11 26 23 9 8 6 26 8 26 23 9 7 7 33 27,25 23 9 5 9 23 22 23 23 7 9 7 24 23 23 23 6 9 8 22 25 21 23 6 8 9 19 31 20 23 7 6 10 16 21 20 23 4 12 7 15 25 20 23 5 10 8 15 20 20 23 4 9 10 14 20 17 23 4 9 10 10 20 17 22 4 8 10 12 27 16 23 2 10 11 18 25 14 23 4 4 15 15 31 12 PRDl0DNJE K0L0 |Wjn8na — Verbania; Lecco — »a],.8' Legnano — Padova; r1 Pat^e " Soibiatese; Parma — Snor'8’ Rovereto — Venezia; Beggiana; Sottomarina j.8aza: Treviso — Alessan- V..J^dlneSe ~ Trento- 1 X X X X X 1 X 1 X X 1 1 s« rSta" Mantova S5-VJS2L Monza K^rtno IVlasscse h bi«* " Brescia [C*!! T* Modena 5*««in» Cataniaro Snu ~~ Casertana 5*noa^ "Ternana Shl" Spal — Rimini Parma U^Ote' U ^ l#-504.500 Ur j35.900 lir TRIESTINA - ROVERETO 2:1 (1:0) TRIESTINA: Chendi, Rigo, Marti-nelli, Del Piccolo, D’Eri, Pestrin, Tumiati, Ciclitira, Truant, Scala, Fregonese. ROVERETO: Cantagallo, Donzel-li Barelli, Nardello, Battiston, Boc-chini, Giavara, Aldi, Silva, Giorgi, Manganotti. SODNIK: Ambrosio (Neapelj). STRELCI: v 17. min. Fregonese, v 80. min. Tumiati, v 90 min. Silva. Triestina je končno zabeležila zmago in se znova nekoliko oddaljila od vročega dela lestvice. Nedeljski nasprotnik in prikazana igra pa nikakor ne smeta vzbujati kakšne sanje o prerodu moštva, ki še vedno igra zelo nekvalitetno in sloni predvsem na podvigih nekaterih posameznikov. V prvi vrsti je treba omeniti Fregoneseja, ki je bil tudi v nedeljo adut in je z izrednim dosežkom prebil led. Za zmago ima torej največ zaslug tokrat napad, ki je bil najboljši del ekipe. Ciclitira je bil sicer v slabem dnevu, namesto njega pa se je poleg Fregoneseja izkazal tudi Tumiati, ki se je vrgel v boj z zanj značilno požrtvovalnostjo in odlično pomagal levemu krilu. Tudi Scala, ki je v zadnjih nastopih nekoliko razočaral, je tokrat zaigral na zadovoljivi ravni, odličen pa je bil predvsem Pestrin, ki je poleg previdne igre v obrambi, tokrat pokazal tudi precej smisla za napad. Obramba pa je kljub pomanjkljivosti nasprotnega napada še enkrat pokazala veliko napak: Chendi je bil nezanesljiv vsakokrat, ko je bilo treba zapustiti vrata, čeprav mu je za gol treba priznati, da ni imel pomoči s strani tovarišev. Tudi Rigo je potrdil vtis, da telesnim zmažnostim ne more dodati tehničnih, D’Eri pa je vse preveč previden in ne zna pomagati pri graditvi igre, tako da sta tudi tokrat Martinelli in Del Piccolo nosila celotno breme. Gostje so zapustili zelo slab vtis, čeprav je v njihovih vrstah nekaj dobrih igralcev, kot prosti branilec Nardello in vratar Cantagallo. Chendi je tokrat pokazal svoje stare napake in že v 2. min. povsem napačno posredoval pri krosu, ki ga je izvedel Giavara. Triestina pa je kmalu prevzela pobudo in po neuspešnem Pestrinovem poizkusu prešla v vodstvo. Fregonese je v 17. min. preigral dva nasprotnika in nato iz skoraj nemogoče pozicije presenetil Cantagalla. V drugem polčasu so gostje bili zelo blizu izenačenju, ko je Nardello od daleč prisilil Chendija na zelo težko parado, toda tokrat je vratar s plastičnim skokom dvignil žogo nad prečko. Kmalu nato pa je Triestina podvojila prednost s Tumiati jem, ki je izrabil Fregonesejev predložek in sredi kazenskega prostora premagal Cantagalla. Lepo priložnost je imel nato Scala, ki je prestregel žogo, katero je Cantagallo odbil po ostrem Martinellijevem strelu, vratar pa je branil tudi njegov strel od blizu. Gostje so prav v zadnji minuti znižali razliko: Aldi je izvedel kros, Chendi je tudi zaradi Manganottijevega prekrška izgubil sicer nenevarno žogo in Salvi jo je potisnil v nezavarovana vrata. * * * Na vrhu lestvice so po nedeljskem kolu dokončno ostala tri moštva. Venezia je namreč po razburljivi tekmi premagala Parmo in tako obsodila to moštvo na anoni-mat na sredini lestvice. Reggiana, Alessandria in Padova pa so brez posebnih skrbi zmagale na domačih tleh. Proti vsakemu pričakovanju je imela največ dela Padova, ki je samo v drugem polčasu prisilila k predaji borbeno Derthooo, katere zadnji nastopi dajo vtis, da se moštvo lahko dvigne z dna lestvice. Udinese je v Reggio Emilii zaigrala povsem podrejeno vlogo, Alessandria pa je že v prvih 30. min. izkoristila napadalno taktiko Sottoma-rine in spravila zmago na vamo. Senzacijo dneva pa je vsekakor pripravil Monfalcone, ki je z visokim izidom zmagal v Trentu. Že sama zmaga predstavlja veliko presenečenje, tri gole Comettiju pa niso zadale niti najmočnejše ekipe prvenstva. S to zmago je Monfalcone morda napravil prvi korak proti rešitvi, čeprav bo imelo tržiško moštvo še veliko dela, ker niti ostali tekmeci za izpad ne izgubljajo časa. Legnano je namreč iztrgal točko v Solbiateseju, Piacenza in Ver-banda pa sta z zmagama nad Tre-visom in Seregnom prišli do sredine lestvice. Tudi na dnu se je torej število tekmecev skrčilo: medtem ko je Sottomarina tudi kvalitetno skoraj že obsojena, se za edino mesto v C ligi potegujejo Monfalcone, Derthona in Legnano. uk ATLETIKA VANCOUVER, 22. — V dvoranskem tekmovanju v Kanadi je Snežana Hrepevnikova dosegla zelo pomembno zmago v skoku v višino. Jugoslovanska atletinja je preskočila letvico v višini 185 cm in s tem premagala vse svoje nasprotnice. Prihodnjo soboto bo Hrepevnikova nastopila v New Yorku. SMUČANJE KRANJSKA GORA, 22. - V jubilejnem tekmovanju za pokal Vitran-ca je v slalomu osvojil prvo mesto Francoz Gerard Bonnevie, v kombinaciji pa je bil najboljši njegov rojak Pouteil Noble. • • • SUGARLOAF, 22. - Po zmagi v veleslalomu je Italijan Gustav Th<5-ni spet prvi na lestvici za svetovni pokal. Thoni ima sedaj 140 točk, sledita mu Francoza Duvillard in Patrick Russel, ki imata po 125. !| ODBOJKA V MOŠKI B. C IN D LICI NAMIZNI TENIS LJUBLJANA, 22. - Ljubljanska Olimpija je osvojila naslov ekipnega državnega prvaka v namiznem tenisu. V odločilnem srečanju je premagala ekipo Vjesnika iz Zagreba 5:3. Izidi posameznih dvobojev so bili naslednji: Vecko - Sti-pančiči 2:0, Rak - šurbek 0:2, Kor-pa - Čordaš 2:0, Vecko - šurbek 1:2, Korpa - Stipančič 2:1, Rak -Čordaš 0:2, Korpa - šurbek 2:0, Vecko - Čordaš 2:0. Bor — Tombollni 3:0 (15:10, 15:13, 15:5) BOR: Orel, Veljak S. in K., Plesničar, Uršič, Vodopivec. TOMBOLINI: Danomi, Tacconi, Politi, Bini, Papini, BoJzomi. SODNIK: Nicoletti (Padova); stranski: Treu (Gorica); zapisnikar Padovani (Trst). V 15. kolu druge lige so odboj-karid Bora slavili letošnji 13. uspešni prvenstveni nastop in dosegli četrto zaporedno zmago. To pot niso zmagali z običajnim 3:1, ampak s čistim 3:0 in so sobotnega nasprotnika odslovili v nekaj več kot 50 minutah igre. Tako našim fantom ni kaj očitati, ker je doma ostalo še par točk. Nekoliko drugače pa je bilo z igro, ki so jo pokazali. Najprej moramo omeniti, da Toro-bolini iz Loreta ni šesterka, ki je sposobna zaigrati na ravni naših odbojkarjev. Temu primerna je bila V ŽENSKI ODBOJKARSKI B LIGI Borovke osvojile dragoceni točki Breg; Sokol in Zarja pa niti seta ODBOJKA KAMNIK, 22. — V odbojkarskem tekmovanju za pokal OZS v Kamniku je prvo mesto osvojila šesterka iz Kanala, ki je v dveh dnevih izgubila samo eno srečanje. Bor in Kras zmagala 3:0 Breg poražen z enakim izidom kajpak tudi zbranost «plave» vrste, | ga.. Pritisk «plavih» je bil sicer še ko je stopila na igrišče. Bilo je nekaj časa uspešen, vendar so se bolj kot očitno, da se bodo gostje po prt deseti točki zopet ustavili in vsej verjetnosti poslovili od druge' set je pripadel Acegatu. BOR - FARI ULTRAVOX 3:1 (15:7, 14:16, 17:15, 15:12) BOR: Švagelj, Bolčina, Artač, Kalan, Ozbič, Hrovatin, Bezeljak, Pečar. FARI: Mombelli, Tosin, Mor, Ta-gliabue, Panada, Ferraroli, Pelati, Creminati, Lombardi, Rovida. Rezultat je vsekakor zadovoljiv, saj so s to zmago borovke osvojile dve dragoceni točki, tako da njihov položaj na lestvici ni več kritičen. Vendar pa ne moremo biti zadovoljni z igro naših deklet, ki so zaigrale pod običajno ravnijo. Edina izjema je bila Lučka Pečarjeva, ki je zaigrala res odlično, tako v napadu kot v obrambi. Mislim, da ni napak če trdimo, da je teamo rešila ona. FARI se je pokazal kot izredno borbena ekipa z dobro obrambo a z nekoliko slabšim napadom. Tekma se je začela z zamudo, ker je ekipa iz Brescie prišla skoraj pol ure kasneje na igrišče. To ;e nekoliko vplivalo na njeno igro, saj so dekleta v prvem setu nudila oorov-kam le medel odpor. Drugi niz je bil izenačen. Ekipi sta se v vodstvu stalno menjavali. Pri stanju 15:14 za FARI smo bili priča kar devetim menjavam servisa, ko je FARI osvojil še zadnjo točko. Odločilen je bil tretji set. Bor je zgubljal že s 7:1, ko je začel nasprotnika zasledovati. Borovke so povedle z 9:7, nato se je pa začela borba za vsako žogo. Igra je bila zelo izenačena, kar kaže tudi rezultat 17:15 za Bor. V zadnjem delu igre so borovke povedle že z 9:2, ko so končno popustile. FARI jih je dohitel in izenačil na 12:12, ko je prepustil pobudo domačinkam, ki so tako osvojile tekmo. Z nedeljsko zmago so si borovke dokončno zagotovile obstanek v ligi. Prihodnja tekma na sporedu bo slovenski derbi med Borom in Bregom. To srečanje bi moralo biti na sporedu v soboto zvečer, ker bo pa tedaj telovadnica stadiona <1. maj* zasedena, še ne vemo točno, kdaj bodo tekmo odigrali. INKA * * * MINELLI - ZARJA 3:0 (15:3, 15:8, 15:9) ZARJA: S., M. in D. Križmančič, Bandelj, Kufersin, Žagar, Pernarčič, Terčon, Taida. MINELLI: Ciani, Sighinolfi, Giu-liani, Cappelli, De Pietri, Zoboli, Brandoli, Pilardi, Martinelli. SODNIKI: Baran, Margeri, Guar-reschi. Vse po predvidevanjih v sobotni tekmi ženske B lige med Minellijem in Zarjo. Minelli je na domačen igrišču gladko odpravil gostje, mo- ral pa se je pošteno potruditi, posebno v zadnjem setu, da je ugnal trdožive Bazovke. Dekleta Zarje so uspešno gradila igro, servisi so še kar zadovoljili, nekoliko pa je pešalo prestrezanje močnih nasprotnikovih servisov ter kritje bloka. Minelli je zanesljiva ekipa, ki lahko meri na prvo mesto lestvice. Imel je izredno močne servise, v obrambi pa so se domačinke odlikovale s skrbnim kritjem vseh vrzeli. Zarjašice so v prvem setu zaigrale nezbrano in dokaj živčno, saj jim je uspelo zbrati komaj 3 točke. V tem setu je prevladala utrujenost po skoraj 6-umi utrudljivi vožnji. V drugem setu je bilo nekoliko drugače. «Belo-rdeče» so igrale kot prerojene, borile so se za vsako žogo in se odlikovale tudi v napadu, žal pa jim je uspelo doseči le 8 točk. Tudi tretji set je bil izenačen. Zarja je igrala zadovoljivo, prikazala je nekaj lepih akcij, kljub vsemu pa je morala podleči nasprotnicam. Moramo omeniti, da je trener Zarje v zadnjem setu menjal običajno postavo, rekli bi uspešno, čeprav je v začetku seta vladala med igralkami precejšnja zmeda. Makri * * * COMA MOBILI — SOKOL 3:0 (15:6, 15:2, 15:3) SOKOL: Švab, Gabrovec, Zidarič, Škerk, Petelin, Colja, Rebula, Furlan, Legiša. COMA MOBILI: Vezzelli, Messo-ri, Cucconi, Sala, Čarakova, Guer-ra, Raimondi, Musiani, Adani. SODNIKI: Fornasar (Videm) ter Marcon in Padovani (oba Trst). V nedeljo sta se v Nabrežini v okviru ženskega odbojkarskega prvenstva B lige srečali ekipi Sokola in COMA Mobili iz Modene. Srečanje je bilo skrajno nezanimivo in neborbeno, kar jasno kaže že sam rezultat. Označevalo ga je visoko število zgrešenih servisov in izredno nezanesljiva igra. Kar smo napisali, velja za obe ekipi. Gostje se namreč niso znaš le na igrišču na prostem in temu lahko pripisujemo veliko število neopravičljivih napak, ki so jih zagrešile. Blestela je edino Bolgarka Čarakova, ki je znala svojo ekipo povesti do gladke zmage. Sicer pa so dekleta iz Modene pokazala, da resno merijo na povratek v prvo ligo, kjer so nastopale pred nekaj leti pod imenom Cabassi. Nasprotno pa se domačinke niso in niso mogle znajti. Tega dejstva pa ne moremo pripisovati ie igrišču, ampak predvsem sobotnemu plesu, ki se ga je udeležila skoraj -sa e-kipa. Dekleta so bila na igrišču še utrujena in niso mogla najti pravega tempa. Nekoliko so zaigrala le v prvem setu, a je bil rezultat kljub temu zelo nizek. Tokrat je bil Na-brežinkam naklonjen tudi sodnik, ki je, verjetno ne namenoma Sokolu večkrat spregledal napako v postavi, medtem ko je napake nasprotnic vestno piskal. Kljub temu pa rezultat govori jasno: potem ko je ekipa v zadnjih tekmah igrala dobro in obetala velik napredek, pomeni ta tekma korak nazaj, ki ga bodo morale igralke takoj popraviti, če bodo hotele ostati v B ligi. V nedeljo bo Sokol gostoval v Ferrari, kjer se bo srečal z ekipo Li-do di Spina. S. J. * • « OMA - BREG 3:0 (16:14, 15:11, 15:10) BREG: Klabjan, Hmeljak, Slavec, Foraus, Kofol, Zobec, Turko, Sancin, Pavletič. OMA: Brovedani, Lucchesi, Co-ciancich, Colarich, Puzzer, Ferrari, Grassi, Quattrocchi, Goina, Ca-valieri. SODNIK: Ciocca iz Trevi6a. V nedeljo je ženska ekipa Brega morda dokončno pokopala vse svo je upe na osvojitev prvega mesta v C skupini ženske B lige. Vzroki so različni in kar zadeva ta odločilni poraz tičijo v ekipi sami. Porazu je botrovala največ neresnost nekaterih igralk, ki se niso zavedale važnosti tega tako pomembnega srečanja. Zaman je trenirati dvakrat ali trikrat na teden skozi več mesecev, če se potem ne morejo odreči nekaj uram zabave v prid ekipi sami. Nedeljska tekma je dokazala, da bi Breg lahko zmagal in je le odpoved v odločilnih trenut-kih igre nekaterih ključnih igralk kriva, da so Brežanke odšle poražene z igrišča. Rezultat 0:3 bi bil prav lahko popolnoma obraten. _ Prvi niz se je začel precej izenačeno, OMA je nato povedla 12:8 in Breg je z nekaj lepimi akcijami dohitel in prehitel nasprotnika na 14:13 in potem še zapravil set žogo. Po treh čisto nenevarnih žogah je set nerazumljivo zgubil. Isto se je ponovilo tudi v drugem nizu. Izenačenje na začetku, potem Brežanke povedejo z 8:6 in 10:8. Ko je že bilo videti, da bodo izenačile vsaj stanje v setih, so spet popustile, tako da je stanje že bilo skoraj brezupno 2:0 za OMA. V tretjem in zadnjem setu je OMA takoj povedla s 7:0. »Plavim* dekletom je uspelo z učinkovitim blokom povesti pri rezultatu 8:7. Tu pa se je spet zataknilo in do konca seta in tekme so Brežanke zbrale le še dve točki. Škoda, res škoda. S. K. odbojkarske lige. Čudno pa se nam zdi to, da so gostje prispeli v Trst samo s 6 igralci. Prav toliko igralcev je imel, iz upravičenih razlogov, tudi Bor in po vsej verjetnosti je bila to ena redkih prvenstvenih tekem, ko smo videli pri delu le polovico igralcev, kolikor jih dovoljujejo odbojkarska pravila. Nekoliko bolj mučno pa .je bilo seveda za igralce igrati pred skoraj prazno dvorano. Šesterka, ki po svoji kakovosti sodi med 15 najboljših v Italiji, resnično zasluži nekoliko več podpore od strani gledalcev, kot je je bilo v soboto. Res je bila pustna sobota, vsekakor pa .je bilo pričakovati nekoliko večji obisk. Začetni udarec je žreb naklonil gostom, kar so skrbno izkoristili in povedli. To je borovce nekoliko podžgalo, postali so bolj pazljivi in prevzeli vajeti igre v svoje roke vse do 8:2. Tu pa .je bilo bolj kot o-čitno, da so bili naši fantje le telesno prisotni, z mislijo pa so že bili na posameznih delovnih mestih novinarskega plesa v Kulturnem domu. Tombolini je to nepazljivost izkoristil in se približal na 1 točko razlike. Po ne preveč blesteči igri so nato »plavi* osvojili prvi niz. Začetek drugega seta je potekal tako, kot je bilo resnično tudi pri čakovati. Precej slabši gostje iz Loreta pa so nepazljivost domačinov izkoristili ob vsaki priliki in stanje 10:5 za Bor se je mahoma spremenilo v 13:10 v njihovo korist. Ko so Tržačani uvideli, da res ni potrebno igrati več kot tri sete, so se zbrali in upanje Tombolinija za vsaj ta delni uspeh, se ni uresničilo. Zadnji niz je bil pravi monolog Bora. Točke so se vrstile kot na tekočem traku. Pri stanju 13:2 so se gostje nekoliko zdramili, toda ta poživitev jim je prinesla le borih 5 točk. F. G. * * * Ekipa Krasa je v soboto slavila v Miljah proti goriški šesterki Au-daxa gladko zmago s 3:0 (15:5, 15:5, 15:12). • • • ACEGAT — BREG 3:0 (15:10, 15:3, 15:7) ACEGAT: Pllsco, Štolfa, Pintarel-li, Riccardl, Matteucci, Del Bianoo, Giurgievlč, Zancola. BREG: Dino, Vojko, Franko ln Vojteh Lovriha, Škrinjar, Boris, Vladi in Valter Žerjal. Tudi v sedmem kolu moške odbojkarske D lige je ekipa Brega doživela poraz. Acegat je bil za Brežane premočan ip jih je s svojo igro popolnoma nadkrilll. Igra Acegata je potrdila naše mnenje, da je ta ekipa najmočnejša v letošnjem turnirju, saj Igra hitro in zaradi višine igralcev tudi zelo učinkovito odbojko ob mreži. Ti tolčejo s strani in s centra, Obramba je pri tem vedno budna in na mestu, tako da je zelo težko ranljiva. Proti takemu nasprotniku je imel Breg seveda le malo upanja na pozitiven rezultat. Ekipa je bila tokrat še močno oškodovana zaradi odsotnosti kar treh igralcev: Grgiča, Svetine in Slavca; Brežani so tako morali na igrišče z rezervnimi igralci In pri tem moramo omeniti krstni nastop Dlna Lavrihe, id je bil med najboljšimi na igrišču. Brežani so bili na splošno zelo statični, kar je treba pripisati neodgovornosti nekaterih Igralcev, ki so se podali na razne pustne plese Igra Brežanov je bila zelo raztrgana in je slonela le na Izrednih podvigih posameznikov, kar pa seveda še zdaleč ni zadostovalo za tako močne nasprotnike. Nastop je bil povsem negativen in točke pra vilno odražajo razmerje moči na Igrišču. Prvi set je bil še precej borben ter izenačen in naš napad je kar uspešno zaposloval nasprotnikovo obrambo. Isto je pa delal tudi nasprotnik, ki se je proti koncu »odlepil)) in je s hitrimi akicjami popolnoma zmedel obrambo Bre- V drugem setu pa popoln potom, saj se niso mogli nikoli zoperstaviti hitrim napadom Aoegata, ker so bili vedno prepočasni, bodisi v Maku, bodisi v obrambi. V tretjem setu so se Brežani nekoliko «prebudi 11», saj so četo vodih s 4:1. Nato pa je Acegat zopet brez večjih težav zaključil set in s tem tudi zmagal. Tekmo je brezhibno sodil Caput-to. Zanimivo je, da je federacija poslala kot drugega sodnika Cassa-nlja iz Gorice, ki je po našem mnenju najboljši sodnik D lige. Res škoda za zapravljena talenta na tako «ubogi» tekmi. S. R. V Gorici propagandni turnir za mladenke v namiznem tenisu Športno združenje Dom v Gorici priredi jutri, 24. februarja, ob 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici (Verdijev korzo 13), ženski propagandni turnir v namiznem tenisu za začetnice. Vodstvo združenja vabi na ta turnir vsa dekleta iz mesta in okolice. Vabljena so dekleta, ki so že igrala namizni tenis in bi se želela vaditi v tej športni panogi. Na turnirju bodo dekletom na razpolago vaditelji. SPDT sporoča, da bo od četrtka dalje, v Tržaški knjigarni na razpolago tekmovalcem ciklosti-lirana pola s končnim pravilnikom, z obvestili, startnim vrstnim redom itd. Priporočamo posebno predstavnikom društev, da polo dvignejo, ker bo na dan tekmovanja v veliko pomoč. NAMIZNI TENIS PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Neizkušenost usodna za mlado ekipo Sokola V nedeljo se je začelo namiznoteniško ekipno prvenstvo za naraščajnike, na katerem nastopa tudi ekipa nabrežinskega Sokola. V lanski sezoni so se namreč nabrežinski naraščajniki uvrstili zelo visoko in to celo v državnem meriu. Ekipo je sestavljala dvojica Fabjan - Do-brila, ki pa sta letos že prekoračila starostno mejo. Sokolove barve sta tako zastopala komaj 12-letna Radovič in Pertot ki sta imela za nasprotnika nekoliko močnejša, predvsem pa kako leto starejša igralca tržaške Julie. Pri tako mladih tekmovalcih pa se tudi razlika enega samega leta močno pozna. Poleg tega pa v nedeljo nabrežinska igralca nista zaigrala kot običaino. Morda je bila temu kriva zgodnra ura, morda pa trema, ki sta jo kot novinca gotovo imela. Rezultati pa jasno kažejo, da Tržačani niso zmagali s preveliko lahkoto. Zato tudi v povratnem srečanju, ki bo v nedeljo v Trstu, na sedežu Julie v Ulici Coroneo, lahko pričakujemo napete in, seveda za tako kategorijo, tudi zanimive tekme. Izidi: JULIA - SOKOL 4:1 Petagna - Radovič 0:2 (9, 12) Eccardi - Pertot 2:0 (7. 11) Petagna, Eccardi - Radovič, Pertot 2:0 (18, 19) Eccardi - Radovič 2:1 (9, —20, 11) Petagna - Pertot 2:0 (16, 18) S. J. iiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiiiiimiiNf 1. - 2. - 4. - 5. — 6. - 1. Tedo 2. Bellouet 1. Decimale 2. Tramonto 1. Stulli 2. Labadie 1. Fleur 2. Solvalla 1. Radiča 2. Marinellos 1. Icari 2. Tiller 1 2 2 1 1 1 1 X 1 2 1 2 KVOTE 12 - 2.127.344 lir 11 — 28.906 » 10 - 4.067 » iiiiiiiiiiiiniiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinnmiiimuiiMiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiitiiiiiiiiiNI NA TROFEJI GIORDANI V CLAUTU Selma Micheluzzi (SPDT) tretja v teku na 5 km M. Dolhar osvojil v slalomu trofejo Bearzotti 12. mesto V nedeljo je bilo v osrčju Kar-nije, v Clautu, zanimivo tekmovanje v teku na 15 km moški in 5 km ženske. Odlična organizacija Sci CAI Pordenone in krasno vreme sta pripomogla k dobremu uspehu trofeje Giordani. Proga je bila nenavadno težka, saj so vanjo vnesli vse mogoče tehnične težave, poleg tega se je od začetka do konca vila po ledenem snegu. Označiti jo moramo za izredno naporno, saj smo zabeležili več zlomov smuči (po strmih spustih) in več diskvalifikacij. V moški konkurenci je zmagal Alfredo Festa (5. leg. GG.FF.), ki je opravil 15 km v 51’45". Tekmovala sta samo dva Tržačana (CUS -univerzitetni klub) in se uvrstila: 30. Prešel Robert 1.18T3”, 33. Bacci Dino 2.06’47”. V ženski konkurenci je tekmovalo šest karnijskih deklet in predstavnica SPDT. Rezultati so sledeči: 1. Puntel Sara 20’02” (Polisportiva Timau Camia), 2. Della Pietra Paola 23*52” (Centre Coni Paluzza, 3. Micheluzzi Selma 31*21” (SPDT). Trofejo Giordani pa so odnesli karabinjerji iz Trbiža. F. B. * * * V Studeni Alti pri Pontablju je bil v nedeljo slalom v moški konkurenci, veljaven za trofejo Bearzotti, v organizaciji SS Pontebbana. Za tekmovanje se je vpisalo 114 smučarjev, startalo pa jih je le 78. Da je bilo tekmovanje zares izredno težko dokazuje podatek, da je bilo diskvalificiranih 37 tekmovalcev in jih je torej na končni lestvici le še 41. Slalom je označevala izredno strma proga, bolj podobna skakalnici kot progi za slalom, vzdolž te pa so organizatorji postavili zelo nelogično vrsto vrat. Proga je celo potekala preko ožjega mostu, pod katerim teče cesta! Sneg je bil popolnoma zledenel, podlaga pa ostro nagubana. Od naših tekmovalcev sta nastopila Danilo Mužina, ki je bil po prvi vožnji diskvalificiran zaradi spusta vratc, Miran Dolhar pa je z vztrajnostjo izpeljal oba spusta in se na končni lestvici uvrstil na 12. mesto. Rezultati: 1. Buzzi Luigino (SS Pontebbana) 96”3’, 12. Miran Dolhar (SPDT) 111**2*. Dolhar nam je s to tekmo dokazal, da se približuje dobri kondiciji. škoda le, da je tekmovalna sezona skoraj pri kraju. sm. • a' Je. naj Jo odvežeta in spravita v klet. Ko sta Jo M^do^1110 nieSa, se Je obrnil, da se nd srečal z njenim St (jJ1' Oblekel je plašč in odšel domov. Občutil Je, da je 1? ^ udarce, toda težko prenašati molk, ki vrača udarce S Hip , a- Tako ga je bolelo, da se ni pritaknil ničesar, S]a. rJj Ponujala mati, in da ni odgovarjal na njena vpra-je v svojo sobo, se vrgel na posteljo in razmišljal >. kako bi zlomil Melito. o* »ia Stoje jutro je Hilda Bergel prek svojega znanca prl-š Sko komando. Ko je povedala dežurnemu oficirju, t^^i J^°rJa Wolfa v zaupni zadevi, so jo prijazno sprejeli. Wutobsk° v P1*8™0 Pisarno, kjer je čakala, da ga bodo Sl. S0 Poklicali. Čakala je nestrpno kot pri zobnem zdrav-k81 sta6*18*10111® so se vrata sunkovito odprla. Pred njo je ^*Sii oficir, Jo prodorno pogledal in se prijazno na- Hilda Bergel, kajne?» ^e’ 86 Priklonila in prikimala. Jbi je, gospa, da sem vas spoznal!« i. Ji je roko. Sedla sta. 80 Je sem vas spoznal, gospa. Lepa mati, lepe hčerke, j. ?ovcJ v zvezi z Ano?« je dejal v skrbeh. * tta 8 mu Je ° MeUtl ^ Bogdanu. Pozorno Jo je poslu-P°1 priprtimi očmi. Potem Jo Je precej podrobno li * W 111 povedala mu Je, da ga Je Ana odklo- 4»Zljubii 86 rad z njo poročil. Wolf je takoj razumel ln * le J?1' da bo opoldne Melita doma. Mati se Je zadovoljna, j hitro in dobro opravila, prisrčno poslovila od WolXa. k bil J® sedel v avto in se odpeljal na policijo. Prijetno CJ?*8 njfrri'rJen in presenečen, da se mu Je tako hitro po-P^jjptoka obračunati s tem tepcem, ki ga ni niti poznal, o, 86 Je zadnje noči z Ano in ljubosumje Je vzpla. in oba agenta so pravkar začeli Jutranje zaeliše-vagj -1® Je bilo slabotno. Temni kolobarji so se Ji zarisali ’ to bolečine so jo žgale vso noč. Včerajšnja Igra ^hševanja se Je ponovila. Agenta sta Melito ravno privezala na stol, ko je major močno potrkal in vstopil. Bogdan Založnik je ob pogledu na nemškega višjega oficirja, ki ga je ošinil s hladnim pogledom, vzdrhtel, ker je zaslutil, da bo nekaj narobe. Bič v rokah mu je postal neskončno odveč, vendar ga ni mogel odvreči. Obstal je in z njim oba agenta. Vsi trije so kot otrpli čakali, kaj bo. «Vi ste Bogdan Založndk?« je dejal major rezko in vzvišeno ter ga premeril od nog do glave. «Da,» Je zajecljal v odgovor in vozel sline se mu Je nabral v goltancu. «In vi?» je pokazal na oba agenta in enostavno preslišal imeni, ko da ju ni. «Kaj delata?« je nadaljeval s svojimi rezkimi, kratkimi in grozečimi vprašanji, kot bi streljal. Bogdan je začel jecljajoč pojasnjevati Melitin primer. Ko pa Je omenil Ano in partizane, so se majorju jezno zabliskale oči. Surovo ga je prekinil. «Po čigavem nalogu ste aretirali državljanko nemške narodnosti vi nori pes?« Bogdan ni vedel kaj reči. Začel Je mencati in se prestopati, govoril pa je nekaj o agitacijskih listkih. Majorja je njegova drža in premikanje zdražilo. Vpil je nanj kot na rekruta prvi dan na vežballšču «Stojte mimo, če govorite z oficirjem nemške armade! Prilepite roke k bedrom in ne premikajte se!« Bogdan Je obstal brez moči in utihnil. Roke Je skušal pritisniti k telesu, vendar Je bila njegova drža nerodna in klavrna, in major se je zaničljivo nasmehnil. Wolf se je obrnil k agentoma: «Kaj gledata tako neumno? Vidva nora, debela prašiča! Odvežita dekle, hitro!« Policista sta se pognala kot vzmeti in hitro odvezala dekle. Ko sta bila gotova, sta se postavila v «mimo» kot dva lesena svetnika in čakala, kaj se bo še zgodilo. Melita je vstala in si vsa presenečena popravila lase. Preplašeno je gledala v majorja in mislila, da sanja. Doumela Je, da se stvar obrača njej v prid in onim trem v slabo. Major se Je obrnil k njej, srditost mu je zginila z obraza, kot bi jo umil, Prijazno se je nasmehnil; «Vaša mati je bila pri meni in ml razložila vso zadevo. Na kratko ml povejte, kaj so hoteli od vas!« Povedala mu je, da so hoteli podatke o sestri in da ona nič ne ve. «Laže, gospod! Ve, da je odšla v partizane,« se je skušal vmešati Bogdan. Wolf je vzkipel: ((Držite svoj umazani gobec in ne vtikajte se v stvari, ld vas ne brigajo, vi bedak, in ne motite mojega pogovora z gospodično!« Melita je povedala Wolfu, da jo je ustavil na cesti in da mu je dejala, da jo je sam pognal v partizane, ker je izginila potem, ko ]o je prišel domov opozorit, da jo zasleduje gestapo. Wolf se je zresnil in njegov izraz je postal neusmiljeno oster. ((Poslušajte! Ali drži, kar pravi dekle?« Bogdan Je prebledel in nenadoma so se mu začele tresti noge. ((Odgovorite na vprašanje!« ((Laže, gospod major!« (»Opozarjam vas,» je dejal major, «te stvari bomo preiskali. Ce drži, kar pravi dekle, da ste Jo opozorili, je to zločin zoper nemško državo. Izdaja službene tajne in osebno izkoriščanje položaja. Lahko vas postavimo k zidu in ustrelimo po najkrajšem postopku. Ali razumete to, vi, bedak?!« Bogdan se je bolestno nakremžll. «Ali so vas tepli?« je vprašal major. Pogled mu Je obvisel na biču in nato na dekletu. Na vratu so bili vidni sledovi mučenja. Dekle je molčalo, le razmaknilo je obleko in pokazalo razsekano kožo. «Kaj ste počeli z dekletom?« ((Komunistka Je, skojevka,« se je skušal izgovarjati Bogdan in nemočno zmignil z rameni. «Mol6ite! Ali sem vas kaj vprašal o tem? Ona Je Nemka 1 To si zapomnite, vsi trije prasal, enkrat za vselej! Poskrbel bom za to, da si boste zapomnili! Dajte mi bič!« je ukazal Bogdanu. «Vi pa lezite na klop!« je dejal agentu z mesarskimi rokami. Ta ga je gledal osuplo, kot da ga ne razume. ((Razu- mete nemško? Ali veste, kaj je povelje? Ce ne ubogate, vas vse tri postrelim kot pse!« Agent je legel. Major je pomignil drugemu policistu in mu pomolil bič: «Naštejte mu deset krepkih!« Vsakokrat, ko je bič tlesknil po hrbtu, je tepeni zaječal. Ko Je dobil deset udarcev, je major ukazal, da zamenjata vlogi. «Krepko jih vrnite prijatelju, ld je bil tako neusmiljen z vami!« Bogdan Je stal pri mizi in mrzel pot ga je oblival. ((Lezite, Bogdan Založnik!« ga je ledeno oplazil majorjev glas, ko je drugi nehal zdihovati. Legel je na klop in čakal. ((Naložita mu vsak deset krepkih na zadnjico, da se mu ne bo več ljubilo misliti z njo!« Vsakokrat, ko je bič zažvižgal po zraku, ga je speklo, kot bi ga zarezali z nožem v živo meso. Čeprav je sklenil, da bo sramoto molče prebolel, ni šlo brez ječanja in vzdihov. Major se je smejal, ko je pomivalec posode mlatil po njem. «Tako. Pravici je zadoščeno. Ce komu od vas postopek ni bil všeč, se lahko pritoži na tramvaj-komando. Ali je jasno?« ((Jasno, gospod major!« so zavpili vsi trije hkrati. Wolf se je zresnil in se naredil važnega. Prevzel ga je občutek zadoščenja. ((Bogdan Založnik, dajte mi spis o tej zadevi! Vse, kar imate napisanega!« Ko mu je Bogdan prinesel listine, jih ni niti pogledal. Prezirljivo se Je nakremžll in zmečkal papir v pesti. Onim trem pa Je rekel: »Postavite se v vrsto in poslušajte! Prijavite svoj prostovoljni odhod na partizansko ozemlje v štiriindvajsetih urah! Komur predlog ni po godu, ga lahko pošljemo v kazenski bataljon na Vzhod. Glede vas, gospod Založnik, bom zadevo še preiskal in premislil. Lahko vas postavim pred vojno sodišče, še to vam povem, če se temu dekletu ali gospe mami zgodi kakšna malenkost, boste vsi trije viseli. Tu pa imate svojo prijavo, da si obrišete z njo svojo preplašeno rit!« Z igralsko kretnjo mu je vrgel v nos zmečkano prijavo in pomignil dekletu, da sta odšla. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mlečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 9.600 lir. mezna številka v tednu Poštni tekoči račun RIMOR Stran 6 23. februarja 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir .Mali pri 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nJ1, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socielž Pubblicita Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT•Trtl TRŽAŠKI DNEVNIK Deželna konferenca KPI o «šolstvu, reformah, načrtovanju» Beseda o vlogi slovenske šole in «odprti univerzi» v Trstu Deželni referent za šolstvo Angelo De Piero je poudaril tudi misel, naj bo skupna naloga komunistov v deželi jamstvo beneškim Slovencem za šolanje v materinščini V veliki dvorani ljudskega doma v Trstu je bila v soboto deželna konferenca na temo «Šola, reforme in načrtovanje*, ki jo je priredila šolska komisija pri deželnem komiteju KPI Furlanije - Julijske krajine Na konferenci se je zbralo okoli tristo študentov, srednješolcev, članov občinskih odborov posameznih občin, učiteljev, profesor jev, kulturnih delavcev in parlamentarcev, za mizo predsedstva pa so bili deželni podtajnik KPI Mario Colli, šolski referent Angelo De Piero in član CK KPI ter predsednik šolske komisije KPI Giovanni Berlinguer. Uvodno poročilo je imel Angelo De Piero, ki je strnil stališča komunisti "V do vprašanja šolske reforme. Vključil jo je v okvir splošnega gibanja za korenite družbene spremembe, v katerih je šolstvo člen, ne pa osamljeno področje. V tem smislu je analiziral vprašanja, kot so prevozi, družbene storitve in šolske strukture, ki jih je treba popolnoma obnoviti. Izhajal je iz stališča, da mora postati šola zares učikovita, odprta ljudskim množicam in povezana s stvarnimi interesi prebivalstva. V tem smislu je predlagal komunistom politično platformo, ki med drugim predvideva ustanovitev «študijskih centrov*, v katerih naj bi se poenotile (in v drugi stopnji diferencirale) strukture in programi višjih srednjih šol. Gre za predlog, ki ga je že uspešno u-resničila deželna uprava Doline Aosta, po katerem bi imele vse višje srednje šole enoten program prvi dve leti (in skupne razrede itd.), na kar bi se dijaki opredelili za različne smeri humanističnega ali tehničnega značaja. «študijski centri* bi odpravili razpršitev sredstev in približali šolstvo krajevnim stvarnostim. V tem pogledu je De Piero poudaril potrebo, da se povezuje šola z ljudmi in sloji, kakor tudi s kulturno stvarnostjo iz katere izvira. Posebno vlogo je pripisal De Piero boju komunistov za učinkovito reformo slovenskega šolstva, ki mu je posvetil dobršen del svojega poročila. Kot Videmčan je De Piero na prvo mesto postavil nujnost akcije, da se šolski sistem (od otroških vrtcev dalje) izpopolni s tem, da se zagotovi Slovencem v videmski pokrajini šolanje v materinem jeziku. Poudaril je, da mora postati, prav v naši deželi, slovenska šola «vodilni zgled», kako naj šola ustreza potrebam skupnosti, v katero se zrašča. «Slovenska šola v naši deželi*, je dejal, «ne sme biti slab prevod italijanske šole, s svojim razrednim osipom, z nasilnim avtoritarizmom in odmaknjenostjo od kulturnih tradicij, ki so pri Slovencih še izrazitejše*. Slovenska šola naj skratka ustreza narodnemu duhu in zgodovini slovenskega naroda in naj upošteva tudi vlogo mostu s kulturo celotnega slovenskega naroda, kakršna je dandanes*. De Piero je nazadnje svetoval komunistom, naj se v univerzi in izven nje borijo, da bi tržaški vse-učiliški center postal zares ^deželnega* in «odprtega» značaja, se pravi, naj izraža težnje deželnega prebivalstva naj da ustrezno težo Z VOLITEV NA TRGOVINSKI ZBORNICI Valmarin potrjen za predsednika pokrajinskega odbora za obrtništvo Za podpredsednika izvoljen Ciriello - Senci bo zastopal odbor pri vzajemni bolniški blagajni prisotnosti slovenske narodne manjšine in furlanskega prebivalstva, obenem pa naj bo čimbolj odprta kulturnim in znanstvenim tokovom sosednjih narodov in družbenih skupnosti. Sindikatom, delavcem in drugim pa je De Piero priporočil, naj se zavzemajo, da bi slovensko šolstvo bilo izpopolnjeno tudi tako, da se zajamči ustrezno strokovno in tehnično šolanje vseh vrst, kajti «ni naloga slovenske šole, da ustvarja samo srednji tehnični in uradniški kader, temveč da svoj vpliv uresničuje tudi do delavskega rezre-da, ki je najbolj izpostavljen asimilacijskim načrtom*. Sledila je živahna razprava do poznega večera, ko je diskusijo zaključil član CK KPI Giovanni Ber-liguer in nakazal osnovne smernice dejavnosti komunistov Furlanije - Julijske krajine, pa tudi v Italiji, na tem področju. • Včeraj popoldne se je v tr-žiški ladjedelnici sestal enotni odbor za koordinacijo v tržišlu ladjedelnici s predstavniki tega industrijskega obrata. Preučili so deset zahtev odbora, ki naj zagotovi večjo varnost na delu. Zahteve so vključene v posebnem dokumentu, ki je nastal zaradi pogostih smrtnih nesreč na delu v ladjedelnici. iiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiimiiiiumiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii POJASNJENO TRAGIČNO ODKRITJE NA TRGU GIAR1ZZ0LE Priletna madžarska zakonca sta umrla naravne smrti Sodni zdravnik je ugotovil, da je že pred tremi dnevi najprej umrl mož zaradi tromboze, za njim pa še žena zaradi infarkta 71-letni Giovanni Roselli in 73-1 v kopalnico pa naj bi zdrsnil in z letna Irene Juhasz, katerih trupli1 glavo zadel ob pod. Odbor trgovinske zbornice je s posebnim odlokom ustanovil novo pokrajinsko komisijo za obrtništvo. U-mestitvena seja je bila na zbornici 17. t. m., udeležil pa se je .je tudi deželni odbornik za delo. socialno skrbstvo in obrtništvo Stop-per. Dosedanji predsednik komisije Valmarin je kratko orisal delo. ki ga je odbor opravil v času svojega mandata, nakar .je odbornik Stop per opozoril komisijo na nove naloge, ki jo čakajo in na večjo samostojnost. ki ji jo priznava novi deželni zakon d ureditvi obrtništva na našem področju. Odbornik je naglasil polno pripravljenost deželne uprave, pomagati obrtnikom pri njihovem delu ter omenil doslej sprejete zakone in zakone, ki se še pripravljajo na področju obrtniš tva. Nato so s tajnim glasovanjem izbrali predsednika, podpredsednika in predstavnike komisije v upravnem svetu vzajemne bolniške blagajne za obrtnike. Za predsednika .je bil potrjen Valmarin, za podpredsednika je bil izvoljen A. Ciriello, za predstavnika pri bolniški blagajni pa C. Senci. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi je na koncu v imenu zborničnega odbora pozdravil člane nove komisije ter podaril, da bo zbornica tudi so agenti letečega oddelka kvesture na poziv neke sostanovalke našli v soboto zvečer na njunem domu na Trgu Giarizzole 20, sta umrla zaradi tromboze oziroma infarkta. Tako je ugotovil sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je na ukaz namestnika državnega pravdnika dr. Ta-velle, včeraj zjutraj na inštitutu za sodno medicino tržaške glavne bolnišnice opravil obdukcijo. Do tragedije naj bi prišlo v sledečih okoliščinah: Juhaszova se je verjetno odpravila na kopanje v kopalnico ali pa se je pravkar skopala (preiskovalci so jo namreč našli popolnoma gola na pragu vrat v kopalnico), ko je začula bolesten krik svojega moža, ki mu je nenadoma zastalo slabo. V hipu je stopila iz kopalne kadi, da bi priskočila možu na pomoč, ko je dobila srčni infarkt in se mrtva zgrudila na tla. V takem položaju so jo našli tudi policisti, medtem ko je moški ležal kak meter oddaljen od nje, na hodniku. Sodni zdravnik dr. Nicolini je tudi ugotovil, da sta priletna zakonca umrla že pred tremi dnevi, prvi pa naj bi izdihnil moški. S tem je spodbil tudi prvotno domnevo, po kateri naj bi se ženska nenadoma počutila slabo in bi ji mož priskočil na pomoč, med tekom Roselli in Juhaszoca sta že šest let živela skupaj, najprej v občinskem stanovanju, komaj pred tednom dni pa sta si po velikem žrtvovanju in varčevanju lahko privoščila majhno, a lično opremljeno stanovanje v četrtem nadstropju poslopja št. 20 na Trgu Giarizzole. Oba sta bila po rodu Madžara. Giovanni Roselli se je, potem ko se je razporočil na Madžarskem, pred 21 leti preselil v Italijo in se po krajšem bivanju v Pescari dokončno preselil v Trstu, Juhaszova pa je prišla iz Budimpešta v Trst pred šestimi leti. Oba sta vedro preživljala zadnja leta življenja in še najmanj slutila na tragedijo, ki se je pripetila v tako temačnih okoliščinah. Preiskovalci so namreč sprva menili, da gre za dvojni umor ali pa za umor, kateremu naj bi sledil samomor. Ta teza se je zdela najbolj verjetna vse dotlej, dokler ni bilo policistom povsem jasno, da sta moški in ženska umrla naravne smrti. Z včerajšnjim pregledom trupel zdravniškega izvedenca je tako vsaka teza o umoru, samomoru ali pa umoru s strani kake tretje osebe popolnoma odpadla in zdaj a-genti letečega oddelka kvesture skušajo iztakniti še sorodnike moškega in ženske, kar pa ni tako enostavno. ....................................................................................................................................miiiiiiimiiiiiiiiiiiiiui.u......mn TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15 Uročila: 7.30 Jutranja glasba; 1.35 Slovenske pesmi; 11.50 Vio- inist Pacchiori; j2.10 Pratika; 2 25 Za vsakogar nekaj; 13.30 llasba po željah; 17.00 Orkester >afred; 17.20 Za mlade poslusal-:e; 18.15 Umetnost in prireditve; 8.30 Komorni koncert; 19.00 Otro-:i pojo; 19.10 Srečanje z Radom '»akrstom; 19.20 Zborovsko petje, .9.40 Lahka glasba; 20.00 Šport; 10.35 Pustni ples. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, [4.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po-■očila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 ilasbena galerija; 8.45 Spored za jtroke; 9.15 Zborovsko petje; 9.30 t20.000 lir za vaš spored*; 10.05 luke box; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Operne arije; 12.00 n 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 15 30 Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsa-togar 17.10 Vaši pevci, vase melodije; 17.45 Resna glasba: 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.15 Zabavna glasba; 22.35 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 15.00, 20.00 Poročila; B.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 TOREK, 23. FEBRUARJA 1971 Kvizi; 14.10-Popoldanska oddaja; 16.20 Spored za mladino; 18.15 Zabavna glasba; 19.00 Plošče; 20.15 Glasbeni spored; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 8.30, 16.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Popevke; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Nove plošče; 19.02 Spored s Pip-pom Baudom; 20.10 Oddaja z Mikom Bongiornom; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročna glasba; 12.20 Operne arije; 13.05 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.25 Simf. koncert; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Berlinski festival; 22.30 Nove knjige. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Narodne pesmi; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz oper slovenskih skladateljev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Melodije iz filmov; 13.30 priporočajo vam; 14.10 »Moj svet je glasba*; 14.30 Orkester Peter Walden; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.40 «Rad imam glasbo*; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Toneta Kmetca; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.15 Lahka glasba; 22.15 S popevkami po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Igramo za ples. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Nero Wolfe»; 22.10 Znanost in tehnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.00 Šport; 21.00 Dnevnik; 21.15 Boomerang; 22.15 Glasbeni spored. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Zemljepis; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 R. Schumann; Karneval; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Niso samo rože rdeče; 19.05 Infarkt srčne mišice; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.35 »Dvorni norček* — amer. film; 22.50 Ansambel Teodosijevski in Esma Redjepova. vnaprej podpirala obrtništvp v tržaški pokrajini. Deželne podpore za kulturno dejavnost Konec meseca zapade rok za vložitev prošenj za deželno podporo kulturnim dejavnostim v letu 1971. Konec meseca zapade tudi rok za vložitev prošenj za prispevke knjižnicam, muzejem, galerijam, arhivom in podobno. Prošnje sprejema deželno odborništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti v Trstu, Ober-dankov trg 5. Dokument deželnega odbora KD je odobril «kartel levih struj» Dolga, več dni trajajoča seja deželnega odbora Krščanske demokracije, se je zaključila v soboto ponoči z odobritvijo političnega dokumenta, za katerega je glasoval «kartel levih struj* (morotejci, For-ze nuove in levi bazisti), medtem ko so se desničarske struje (doro-te.jci in drugi) vzdržali glasovanja. Seja .je bila v Gorici. V samem začetku dokumenta, ki se sklicuje na zaključke lanskega deželnega kongresa stranke v Gra-dežu, vabijo predstavniki teh struj tajnika Tonuttija, naj prekliče o-stavko, kar bo verjetno tudi storil. V dokumentu zavzema KD elastično stališče, ko govori o tem, da so za uresničevanje deželne politike, ki je edina napredna, bistveni dve stranki: KD in PSI. Istočasno pa KD odklanja diskriminacijo do «drugih demokratičnih sil* (se pravi PSDI), ki sodelujejo v deželnem odboru dr. Berzantija. Glede bližnjega »preverjanja* v deželni upravi dokument osvaja stališča predsednika deželne vlade Berzantija, ki je »preverjanje* razumel kot kritični pregled opravljenega dela in oblikovanje politične volje za nadaljnje delo v okviru iste večine in istega programa. Končno meni deželni odbor KD, da so pokrajinske organizacije KD na istem stališču, čeprav so samostojne v svojih izbirah. Trčenje lambrete z avtomobilom Včeraj popoldne, okrog 15. ure, se je 29-letni Sergio Cadelli iz Ul. Galilei 1 peljal s svojo lambreto proti Skednju, k0 je v Ul. Ron-chetto, pri poslopju št.« 52, trčil z nasproti prihajajočim avtom fiat 2300, ki ga je vozil 24-letni Sergio Damore iz Ul. Toti 7. Zaradi zloma desne noge se bo mladenič na ortopedskem oddelku bolnišnice maral zdraviti približno dva meseca. Tatovi v stanovanju Openca Predvčerajšnjem se je 4I-letni Božidar Filipovič Grgič z Opčin, Narodna ulica št. 178, zglasil na openskem komisariatu javne varnosti in povedal agentom, da so neznani tatovi ponoči vdrli v njegovo stanovanje in izmaknili 50 tisoč lir v gotovini ter razne dragocenosti za približno 300 tisoč lir vrednosti. Neznani vlomilci so vdrli v stanovanje tako, da so s sunkom ramena odprli vhodna vrata. Nebesni vohuni (Nadaljevanje s 4. strani) Toda ti umetni sateliti imajo svojo šibko točko. Nasprotnik odkrije, čemu je bil neki satelit izstreljen, oziroma kakšno nalogo ima. Vohunska TV in vohunski radio iz vesolja ne prideta v poštev, ker ju nasprotnik prestreže. Američani in Sovjeti iščejo sedaj možnost, kako uničiti informacije, do katerih pride nasprotnik. Uničenje nasprotnikovega umetnega satelita je verjetno cilj sovjetskega poskusa s spojitvijo satelita v vesolju. Prvi tovrsten uspeh je bil dosežen 30. oktobra 1967 s »kozmosom 186». Približno leto dni prej so nekaj podobnega napravili Američani. Prvi poskus s satelitom — morilcem so v oktobru 1968. leta napravili Sovjeti, ko so izstrelili »koz-mos 248» in dan zatem »kozmos 149». Ko se mu je približal »kozmos 249» je »kozmos 248» eksplodiral. Drugi podoben poskus so napravili v novembru istega leta s »kozmosom 252». Po ameriških podatkih je bilo doslej najmanj 200 »kozmosov* vohunov. In ti »kozmosi* drvijo z brzino 30.000 km na uro okoli Zemlje na višini od 220 do 550 km. Kadar letijo nad ZDA, letijo vedno s pe-rigejsko višino, to se pravi tedaj, ko so najbližje Zemlji. Še in še je podatkov, ki govore o tem tako kočljivem problemu, ko dve supersili vodita strahotno vohunsko vojno iz vesolja. Verjetno se ZDA in SZ tako dobro poznata, da se dejansko druga drugo »spoštujeta*. Čeprav je vohunska vojna boljša od prave vojne, smo še daleč od resničnega medsebojnega spoštovanja in zaupanja. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Kalc (Zarja), Vižintin in Krneč (Breg) najboljši strelci naših ekip v 13. koh Breg — Viani 5:0 (0:0) BREG: Favento, Posega, Čuk, Race, Vata, Menardi, Krmec, Mi-kuš, Petanos, Vižintin, Grahonja. KOTI: 4:0 za Breg. Breg je zopet zabeležil visoko zmago, tokrat proti močnemu Via-niju. Povedati moramo, da so bili nasprotniki «plavih» zelo grobi, In sodnik je moral tri celo izključiti. Sicer se tudi sodnik v tej tekmi ni posebno izkazal, saj ni: znal obdržati red na igrišču. V začetku tega srečanja je bil Breg v lažji premoči, nato pa so «plavi» prešli v protinapad in so sprožili vrsto izredno nevarnih akcij. Bolj nevarni kot v prvem, so bili Brežani v drugem polčasu, ko so tudi pokazali lepši nogomet, s katerim so svoje navijače zadovoljili. Med tekmo je prišlo v ekipi tudi do zamenjave, in sicer v 15. min. drugega polčasa, ko je Gerli zamenjal čuka. V vrstah «plavih» moramo pohvaliti vse igralce. LOMI * * * Olimpija Zarja 0:4 (0:3) OLIMPIJA: Kante, Štoka, Trampuž, Kozlovič, Starc, Metelko, Blažilna, Perissutti, Rebula, Štoka (Germani), Nanut. ZARJA: Turk, Bernetič, Rismon-do, Križmančič M., Metlika, Križ-mančič V., Primožič, Pasqualis, Žagar, Komar, Kalc. STRELCA: Kalc (6.), Komar (24.), Kalc (42. in 85.). KOTI: 2:1 za Zarjo. Zarja je v nedeljo na proseškem igrišču gladko premagala ekipo O limpije. Tekma je bila lepa in polna zanimivih akcij, za kar gre sicer zasluga predvsem Bazovcem, ki imajo tehnično dobro pirapravljeno moštvo. Zarja je bila ves čas močnejša od svojih nasprotnikov, katerih obramba je imela polne roke dela, da je odbijala vedno bolj nevarne napade. Kljub temu je imela tudi Olimpija nekaj ugodnih pri- V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI Proti pričakovanju uspešna igra Bora ložnosti, ki pa jih ni znala izkoristiti. Bazovci preidejo v vodstvo že v 6. min. Sodnik je dosodil prosti strel nekje na polovici igrišča v korist Zarje: izvede ga V. Križmančič, ki poda Komarju. Lep predlo-žek za Kalca, ki' nemoteno pošlje žogo v mrežo. Štiri minute kasneje ima Olimpija priložnost, da izenači. Enajstmetrovko, ki jo dosodi sodnik ubrani odlični Turk in rezultat ostane nespremenjen. Kljub vodstvu so Bazovci svoje napade še stopnjevali, in v eni od teh napadalnih akcij je Pasqualis zadel prečko. V 24. min. Zarja poveča prednost: Metlika poda Komarju, ki izkoristi gnečo pred vrati in žoga je že v mreži: 2:0. Tretji gol pade v 42. minuti. Tokrat je spet uspešen Kalc, ki žogo nemoteno (saj je bil sam pred vrati) pošlje v mrežo. Prvi polčas se je tako končal z Zarjo v vodstvu 3:0. V nadaljevanju je tempo igre nekoliko padel, igralci so večinoma zadrževali žogo na sredini igrišča. Olimpiji ni uspelo organizirati nobenega uspešnejšega napada, tako da je bila edina omembe vredna akcija tista, v kateri so Bazovci dosegli četrti in zadnji gol. Zadetek je bil res izredno lep: Rismondo je podal uporabno žogo pred vrata Kalcu, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. RAAL * * * Pro Gorizia — Juventina 0:2 (0:0) JUVENTINA: Gergolet, Faganel, Zin, Paulin, Rupil, Kabaj, Marvin, Nanut, Ferletič, Ferfolja, Sirk (Fio-relli v 70. min.). Pro Gorizia se je v nedeljo predstavila na igrišču v Ul. Baiamonti z mlado ekipo, ki šteje večinoma igralce med 18. in 19. letom starosti. Vse srečanje je bilo odigrano v hitrem tempu in Goričani so pokazali lepo igro, čeprav so tekmo zgubili. Podlegli so predvsem večji izkušenosti im spretnosti Juventi-ne, kajti svojih akcij niso znali izpeljati do zaključka, štandreška vra- Bor — Castelfranco V. 58:43 (34:22) BOR: Zavadlal 7, Fabjan 18, Ru-des 3, Lakovič 2, Starc 15, Ambrožič 6, Sirk 7, Kralj. Hrvatič, Pertot. SODNIKA: Folpini in Bonvicini iz Bologne. Pred tekmo z nevarno ekipo Ca-stalfranca Veneta so se borovci ze lo bali, da ne bodo kos nasprotniku, ker so bili vsi zaposleni kot deiovna sila na novinarskem plesu. Že iz uvodnih poteh pa je bilo jasno da so «plavi» odlično razpoloženi, saj so v nekaj minutah povedli kar z 12:0. Gostom ',e šlo vse narobe. Metali so od daleč in tudi neposredno pod košem. Cilja pa niso zadeli. Borovcem pa je šlo vse kot po olju, zlasti ker je bil Boris Fabjan odlično razpoložen in ie s svojim značilnim metom iz skoka polnil koš Castelfranca. Fabjan je tako skoraj docela onemogočil nasprotno obrambo (cona 3-2) in naskok naših košarkarjev se je ohranil pri 12-14 točkah. S takim naskokom pa je celotna ekipa igrala umirjeno, razumno. Zunanja igralca sta skrbno podajala žogo mimo nasprotne obrambe, tako da so lahko naši košarkarji metali iz ugodnih položajev. Presenetljivo dobro (ce upoštevamo utrujenost ekipe) so »plavi* igrali v obrambi, saj so gostom zapiral; vse poti do koša. Pri prestrezanju odbitih žog pa so bili uspešni v obramba in (kar je pri Boru še redkost) v napadu. Najboljši borovec je bil Boris Fabjan. Zadovoljivo .je igral tudi Zavadlal. Ostali so bili požrtvovalni. Skratka, bila je to zmaga, ki je po zadnjih porazih opogumila celotno ekipo. Bor se .je tako pomaknil proti sredini lestvice, izven nevarnega položaja za izpad. Gostje so nekoliko razočarali. Medtem ko so bili na domačih tleh v prvem delu prvenstva dokaj točni pri metih od daleč in so bili tudi v obrambi zanesljivi, pa so v nedeljo odpovedali. Izvedli so sicer kako lepo akcijo, a nikdar niso znali ugnati borovcev, ki so tokrat igrali zadovoljivo, gotovo pa ne v izrednem slogu. Sodnika sta dobro opravila svojo nalogo in sta včasih tudi olajšala (!) nalogo borovcev. Kronika tekme je bila enolična. Borovci so dobro začeli in so kmalu dosegli takšno prednost, da so lahko nato igrali mimo in so v bistvu le zaustavljali pobude gostov. Vseskozi so igrali v coni 2-1-2, nasprotnik pa v corvi 3-2. Fabjan je začel in nadaljeval v velikem slogu. Dober je bil v obrambi, v na padu pa je bil praktično nepogrešljiv. Nasprotniki so nadaljevali s svojo počasno in brezidejno igro. Prvi polčas se .ie tako zaključil s 34:22 v korist borovcev. Tudi v drugem polčasu so »plavi* takoj prevzeli pobudo v svoje roke in so gostom vsilili svoj tempo. Borovci so bili sicer nekoliko utrujeni, tega pa igralci Castelfranca niso znali izkoristiti. «Plavi» so tako zasluženo zmagali in so s tem iztrgali nasprotnikom dve dragoceni točki. b. L ta so bila resno ogrožena le enkrat, kmalu po prvem golu Juventine, in še tedaj je Gergolet s svojo izkušenostjo z lahkoto odvrnil nevarnost. Juventina bi morda z večjo pazljivostjo dala še kak gol več. Zapravila je nekaj dobrih priložnosti, najlažji gol pa je zapravil Marvin. Žoga je bila skoraj na črti vrat, ko jo je namesto v mrežo, podal v diagonali nasprotnemu vratarju. D. R. * * * Inter SS -r- Primorec 1:1 (0:0) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Pa-patiko, Sluga, Sosič, Milkovič S., Možina Valdi, Teodor Možina, Edvard Kralj (Bogdan čuk), čuk, Pavel Kralj in Mauro Kralj. STRELCA: v 19. min. d.p. Čuk in v 37. min. Batič za Inter. KOTI: 3:3. SADNIK: Colucci. V 2. kolu povratnega dela 3. amaterske lige je Primorec remiziral z močno ekipo Interja San Sabe, ki je trenutno zasidrana na drugem mestu lestvice. Trebenski predstavniki so zaigrali zadovoljivo v vseh oddelkih. Priborjena točka je torej povsem zaslužena in če bi bili napadalci točnejši, bi bil verjetno rezultat ugodnejši. V prvem polčasu je namreč sredina igrišča bogato zalagala napadalno vrsto, ki žog ni znala izkoristiti. Nasprotniki pa so se posluževali protinapadov, a jim niso prinesli zaželenih sadov zaradi dobre trebenske obrambe. V drugem polčasu so Trebenci spet v napadu in že v 4. min. Pavel Kralj pošlje žogo za las mimo droga. V 10. min. poskuša Valdi Možina a zaman. Krasna osebna akcija Henrika Čuka v 19. min., ki s polovice igrišča starta proti vratom Verginele. Ko pride kakih 20 m od vrat, strelja neubranljivo pod prečko. V 29. min. imajo gostje priliko, da realizirajo, a Stojan Milkovič se je nehote dotaknil žoge z roko in Colucci je dosodil enajstmetrovko. Strelja Januzzi, a Mirko Kralj z lepim posegom ubrani v kot. Inter vseeno izenači v 37. min. ko Batič sam pred vrati pošlje žogo v mrežo. Trebenci odgovorijo z Maurom Kraljem, ki strelja močno proti Vergi-nelovim vratom, a žoga se očitno odbije od roke prostega branilca. Sodnik pa enajstmetrovko spregleda in tako se tekma konča pri neodločenem izidu. Pri Primorcu so bili najboljši Stojan Milkovič, Teodor Mužina in Mauro Kralj. BRK * * * Vesna B — Audax 1:1 (0:1) Streloa: De Gašperin (A) iz enajstmetrovke v 30. min. p.p., Ridolfo (V) v 35. min. d.p. VESNA B: Tretjak, Košuta Danilo, Bogateč, C. Sulčlč, Ridolfo, E. Sulčlč, Z. Košuta, Kravanja, De-grassi, Košuta R., Antonini. , Kriška Vesna B si je na lastnem Igrišču v nedeljo v prvenstveni tekmi tretje kategorije dobesedno zapravila točko. Domačini so namreč bili stalno v premoči, skoraj 90 minut so oblegali nasprotna vrata, priborili pa so sl komaj točko Gostje namreč niso pol—- $ posebnega in so bili nevarri f daj, ko jim je sodnik ug®®“ p najstmetrovko. Igralci V/esn ^ so stalno imeli pobudo v ,j^ rokah. Svoje telesne in prednosti pa niso znali “""Ljetf in so le 10 minut pred tekme dohiteli nasprotnik*' ^ z Rldolfom dosegle gol I* neodločen Izid. „ Tudi tokrat je torej P*®! p dan običajna hiba Križano®' ^ padu znajo izkoristiti cije, ki jih s težavo igralci na sredini igrišča. ba pa je na splošno zadov so v 30. minuti povsem t#P' rano prišli v vodstvo z ®ni£ (jr t rovko, ki Jo je realiziral ^ sperin. Gol je nekoliko čine, ki niso znali takoj ^ jo riti, nato pa so si opomog ^ ponovno prevzeli pobudo roke. V drugem polčasu so v ji. še ostreje pritisnili, a ^ g# min. so Izenačili stanje * fom. - „1 Zares škoda, da Vesna AjJI la Izkoristiti ugodne Pril0\Vw) f bi osvojila obe točki In 48’\i»i pravila svoj položaj na Medea — Sovodnje L® ^ SOVODNJE: Tomazin, Kuzmin, Černe, Batistič, V,.*)o* L. Tomšič, Dužman, Bevn®” Marson, E. Tomšič. . SODNIK: Pravisan STRELEC: Moro v 36. Sovodenjci so povsem no in krivično doživeli v n®0 Upi raž'V Medeji proti tamkajšhr .ji ki je v začetku prvenstva $ slabo, v zadnjih nastopih P8 1 segla več dobrih izidov. .v dt Igra Sovodenjcev ni bila P $ bra, vendar so ubrali tiko, ki ni dovolila nasHIgi(jfa!’ da bi se preveč razigrali' J) sko moštvo je napadalo 1® * V napadih, toda uspešno del° dini igrišča in zanesljiva ®”Jjj tf bi lahko povsem upravičila jr odločen izid. Toda nesrečen ^ movoljen sodniški poseg J®, c(t drugače. Manjkalo je nature® p set minut do zaključka * je sodnik na povsem n® gj# način dosodil proti gostom ^ metnovko. Medea je tako P^e* in vsa požrtvovalnost So^Up8 izida ni več mogla spremeni“\3 porazu pa imajo lahko sov®®^ j* nogometaši mimo vest, saLjl(), P sodnik dobesedno odvzel to® ^ pit pajmo, da bo imelo moštvo ^ hodnjih nastopih več športu® •"O1""......■mini.mm...............lmmmnmllnll■^',"l,,** V PRVENSTVU l IN 2 AMATERSKE NOGOMETNE LIGE PO PORAZIH V NEDELJSKIH TEKMAfl VESNA IN PRIMORJE ŽE OBSOJENA! Pro Fiumicello — Vesna A 3:2 (1:0) Strelci: p. p. v 7. min. Rigonat (F); d. p. v 16. min. in 23. min. Dreas (F), v 39. mdn. Mongardini (V), v 42. min. Caharija (V). VESNA A: Farra; Verzier, Mon-gardiru; Finotto, Skrem, Carmeli; Caharija, Tence, Švab, Milič, Botti; 12 Rado Tence, 13 Donini. SODNIK: Tomadini (Videm). Kriška Vesna, ki nastopa v prvi kategoriji, je v nedeljo gostovala v Fiumicellu, kjer se je spoprijela v težkem srečanju z ekipo Fiumi-cella. Križani so upali, da bodo v nedeljo osvojili vsaj točko in bi tako lahko še tekmovali za obstanek v tej kategoriji, v kateri res nimajo sreče. Toda tudi tokrat so morali domov praznih rok, čeprav so izgubili le z 2:3 in so bili v drugem delu tekme boljši od domačinov. Položaj Vesne je torej izredno kočljiv. Trenutno ima kriška enajsterica le osem točk in je tako na zadnjem mestu lestvice. Predzadnji, Libertas, pa ima 11 točk. Vse še ni zgubljeno, naloga kriških igralcev pa postaja vedno težavnejša. Tudi v nedeljo so Križani prejeli prvi gol v uvodnih minutah igre. Že v 7. min. je namreč Rigonat u-kanil Farro. Ta je tokrat zamenjal Rada Tenceja, ki trenutno ni v najboljši formi. Igralci Vesne so morali tako spremeniti vso taktično razporeditev, s katero so hoteli doseči remi, in so morali napadati, da bi čimprej izenačili. S tem pa so se nevarno odprli v obrambi, kar so seveda izkoristili domačini, saj so sprožili vrsto uspešnih napadov, ki so spravili v resne težave o-brambno kriško vrsto. Do konca prvega polčasa pa je ostalo stanje nespremenjeno pri izidu 1:0 za domačine. V drugem delu igre so igralci Fiu-micella odločno začeli in so izvedli nekaj lepih napadov, a kriški bra nilei so zavrnili nevarnost. V 16 min. in 23. min. pa je domači srednji napadalec Dreas. ki je bil gotovo med najboljšimi na igrišču, pokopal vse upe Križanov in postavil izid kar na 3:0. Vse je kazalo, da bodo kriški nogometaši dn živeli novo katastrofo. Na srečo pa so si kmalu opomogli in so se po-žtrvovalno vrgli v napad. Njihov trud je bil poplačan: najprej so dosegli prvi gol z Mongardini jem, tri minute pred koncem pa .je še mladi Livij Caharija zmanjšaj izid na 2:3. Ostali dve minuti pa sta bili le formalnost. Domačini so se namreč skrbno zaprli v obrambo in so tako tudi zmagali. b. L • * • Primorje A — Pro Farra 1:3 (1:2) PRIMORJE: Štoka (14. min. d.p. Canciam), Hervatič, Bukavec, Fon-tanot, Pescatori, Pressi (15. min. p.p. Germani), Visintin, žužič, Rust-ja, Vergmella, Barnaba. STRELCI: v p.p. v 18. min. Ste-vanato, v 31. min. žužič; v d.p. v 14. min. L. Visintin, v 38. min. Ste-vanato. m Primorje. SODNIK: Tavano (Carlimo). Primorje je v nedeljo na domačem igrišču razočaralo številne navijače, ki so upali po remiju iz prejšnje nedelje tokrat na še boljši rezultat. Pristaše »rdečerumenih* je posebno prizadelo dejstvo, da so Prosečani zgubili tekmo proti neposrednemu tekmecu za izpad, in to predvsem zaradi grde in neučin- jjJO . kovite igre. To srečanje ievsefi'f tovo najbolj dramatično v “ tošnjem prvenstvu. _ . u f Obe moštvi sta že v jjj^ kazali, da tekma ne bo toP8’-)^ bila igra obeh postav zel® prff V 13. min. je poškodovane« jj# sija zamenjal Germani, b™ v f. kasneje po so gostje pr»" pfiri stvo. Po nekaj zapravlj®1*'1’ nostih je žužič končno je bil po 760 minutah prvi P jja morja. Tri minute kasnej® L f nik ukazal zamenjati neko® ^ škodovano žogo, ker tudi ni bila v redu in nato ni® j/P je trikrat zažvižgal. Kon®® ali polčasa? Vsi so začuden® li sodnika, ki se je napotil nirtA r\milUllAnn BtA/lnitlA iP * . nico. Društveno vodstvo j® 15 minutah le prepričalo fin in v roifillomn in