URN_NBN_SI_DOC-LCGWCRUQ

Bibliotekarz. Czasopismo poswie- cone sprawom bibliotek i czytelnictwa. Warszawa. XXXII/1965, št. 1—12, 384 str. 8°. V novoletnem voščilu bralcem v januarski številki ugotavlja uredni­ štvo, da dinamika družbenih spre­ memb zadnjih let postavlja pred knjiž­ ničarje ogromne naloge: zbirati gra­ divo, dajati informacije, izobraževati in vzgajati, delati »bolje, hitreje, eko- nomičneje«. Posebna naloga knjižnic v letu 1965 pa bo sodelovanje pri vo­ lilni kampanji za Sejm (= skupščina) in za ljudske svete. Pri tem pripada »Bibliotekarzu« naloga, da spodbuja k delu in daje zglede dobrega dela iz domovine in tujine. V preteklem letu je posvetil največ pozornosti racionali­ zaciji in tehničnim postopkom v knjiž­ nicah ter problemom gradnje knjiž­ nic, v letu 1965 pa bodo njegova glav­ na skrb*knjižni fondi, njihova nabava, vsebina in uporaba, informacijsko-bi- bliografska služba v bibliotekah raz­ nih vrst ter organizacijska vprašanja raznih knjižničnih mrež. Ta uvod pa je tudi vse, kar je v letniku splošnega in načelnega; v nasprotju s sovjetski­ mi, češkimi ali bolgarskimi knjižni­ čarskimi glasili so tudi vsi članki stro­ kovni, zelo koristni in praktični. Iz pestre vsebine bomo izbrali le neka­ tere. S. Sekierski piše o »Nekaterih pro­ blemih izpopolnitve fondov«. Vred­ nost knjižnih fondov glede na vsebino, umetniško in idejno vrednost je zelo težko analizirati. Zato v glavnem upo­ rabljamo kriterij razmerja med posa­ meznimi vrstami literature. V polj­ skih ljudskih knjižnicah naj bi bila idealna struktura knjižnega fonda na­ slednja: mladinska književnost 22— 25 %, leposlovje 40—45 %, poljudno- znanstvo 35—40 %. Vendar pa trenut­ no kaže leposlovje rahlo tendenco po naraščanju, poljudnoznanstvena knji­ ževnost po upadanju. To je posledica povpraševanja bralcev; analize kažejo, da se poljudnoznanstvena književnost veliko manj bere kot leposlovje in mladinsko slovstvo. Leta 1963 je bilo npr. poljsko povprečje sledeče: po­ ljudnoznanstvena literatura je obsega­ la 29,6 % fondov ljudskih knjižnic, a izkazovala le 10,8 % izposoj. Krediti za nabavo knjig v ljudskih knjižnicah so od 1956—1962 stalno naraščali, leta 1963 pa so se zelo zmanjšali in tako tudi 1964. Stanje je pri raznih knjiž­ nicah različno, tam, kjer je najslabše, se že opaža posledica: upadanje šte­ vila "bralcev. Podoben problem obravnava J. An- dukowicz v članku »Nakup in upora­ ba nebeletristične literature v ljudskih knjižnicah«. Nebeletristična književ­ nost obsega na Poljskem okrog 35 % vseh izdanih knjig. Knjižnice je ima­ jo sicer veliko, a če jo kritično pregle­ damo, ugotovimo, da je velik del za­ starel. Te knjige je treba namreč dru­ gače izločati in obnavljati kot bele- trijo: to izločamo zaradi izrabljenosti, nebeletristično književnost pa zaradi neaktualnosti. Ker je večina nelepo- slovnih fondov v poljskih ljudskih 152