49. številka V Ljubljani, dne 8. decembra 1917 IV. leto. Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1-30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. G, prvo nadstr. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dva kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. —Reklam, so poštni ne proste. — Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo. Odkritosrčna beseda § Vprašanje miru ves čas dolgotrajne vojne ni bilo tako pereče in tako upapolno kakor je sedaj. Vse dosedanje mirovne ponudbe, razprave o miru in agitacija zanj so imele le politični pomen, morda tudi di-plomatični namen, da se je olajševalo in vleklo vztrajanje, zakaj mirovne ponudbe morejo imeti šele tedaj pravi pomen, če so j resne, to je take, da povedo, kaj hočejo in da tvorijo vsaj resno podlago za pogajanja, da so jo moralno dolžne sprejeti vse vo-iujoče stranke, ker jim nudijo priliko, da uveljavijo vsaj tiste zahteve, za katere so vojno pričele. V sedanji vojni je demokratizacija na eni strani in na drugi strani obramba glavna parola. Vsi osvojevalni cilji, razdelitev posameznih držav, to so zakulisni cilji, ki so jih vojujoče države sicer želele, hotele, a le malo naglašale. Vse te načrte prekriža sedaj splošna mirovna ponudba ruske demokracije, ker temelji na načelih brez aneksij, brez vojne odškodnine, samoodločevanju narodov in demokratizaciji vladnih sistemov. Ta ponudba je torej prva, ki se ji nihče ne mote očitno upirati, če so bili njega vojni cilji odkritosrčni. Zato se tudi smemo nadejati, da pride do resnih mirovnih pogajanj in da je skoraj izključeno vsaj za centralne države, da bi tega predloga resno ne upoštevale. Pričela so se že tudi pogajanja. Na vsej ruski bojni črti so sovražnosti ustavljene. Kakor je važno to vprašanje za ves proletarijat, vendar ne smemo zamolčati ob tej priliki, da čakato avstrijsko delavstvo resni in težki časi. Če se sklene splošen ali poseben :nir, smo pri nas jako rnalo pripravljeni na prehod iz vojnega v mirovno gospodarstvo. Ko se bo vršil ta proces, bomo imeli še mnogo večjo krizo nego smo jo imeli ob pričetku vojne. Vojna se je pričela poleti, ko smo spravljali pridelka, smo imeli zaloge, končala se bo v zimi ali spomladi, ko nimamo zalog. Preden se gospodarstvo vrne na prejšnjo pot bodo minili meseci. Podjetniki bodo zniževali mezde, ker bode nastaia slabejša konjmiiiki željeni odlok. To kar je ministrstvo izreklo dne 3. novembra je samo ob sebi umljivo: § 1154 b velja tudi za rudniške obrate. Preden je izšel ta odlok, smo imeli že okolo 100 sodnijskih razsodb, ki so bile ugodne za rudarje. Odškodnine nočejo plačati, če je rudar dal je zadržan nego en teden, vračunati nočejo draginjskih doklad. Vsekakor gre tudi v tem pogledu rudarju odškodnina. Zaupmki in člani naj se vedno ravnajo po naših navodilih. Ne vemo pa kako bodi. pritožbene reševale ta sporna vprašanja, ki jih povzroča nekoliko nejasni zakon, ni priporočati,da bi v teh dveh stvareh tožili po same/.ni rudarji. Mnogo bolj priporočamo, da naj bt prtdlagaie splošno razsodbo rudarske zadruge pritožbenim komisijam po revirjih. B >lj ugodno je to, kakor da bi rudarji sklepali kak dogovor glede na imenovani predlog. Presžiog® o skupnih stroških avstroogrske monarhije, ki jih je skupna vlada predložila delegacijam so naslednje, in sicer obsegajo proračunski provizorij za proračunsko leto 1917/18 in obračun o skupnih izdatkih in dohodkih za proračunska leta 1914/15, 1915/16 in 1916/17. Predloge pravijo v glavnem: Izmera za redne in izredne skupne izdatke avstrijsko - ogrske monarhije za čas od 1. julija 1917 do 30. ju nija 1918 je določena po zneskih iz proračunskega leta 1914/15; izmera za vojne stroške za skupno oboroženo silo je določena za čas, v katerem traja vojna, po ne-obhodni potrebi. Posebna tabela pojasnjuje vojne stroške: L. 1914/15: Armadn: 9.870,000.000 K, vojna mornarica: 109,700.000 K; 1. 1915/16: Armada: 14.842,800.000 K, vojna mornarica: 162,500.000 K; 1. 1916/17: Armada: 17.789 000.000 K, vojna mornarica: 240 miljonov kron. Skupaj za armado: 42.502,000 000 K. za vojno mornarico: 512,000.000 K. Razen tega so dobila skupna ministrstva za administracijo v treh vojnih letih : Ministrstvo za zunanje zadeve 271 miljonov, vojno ministrstvo in armada 1 miljardo 536 in pol miljonov, vojna mornarica 379 miljonov, skupno finančno ministrstvo 16 miljonov 900 tisoč, računska kontrola 1 miljon, skupaj 2.205,112 000 K. V skupnemu znesku 45 miljard 219 miljonov 547 tisoč sta prispevali obe državi monarhije v razmerju kvot: V prorač. 1. 1914/15 10.705,848.000 K „ „ „ „ 1915/16 15.725,971.000 „ „ „ „ 1916/17 18.787,727.000 „ Za proračunsko leto 1917/18 bo potreba na podlagi zahtev zadnjih mesecev in če traja vojna vse proračunsko leto za armado okroglo 19 i.i pol miljard, za mornarico po! miljarde, skupaj okroglo 20 miljard. Dve drugi predlogi obravnavati sklepne račune za leto 1913, oziroma za prvo polletje 1914. Skupno finančno ministrstvo je predložilo poročilo o upravi Bosne in Hercegovine za leta 1914 do 1916. Odi izhods prihaja mir. n. Nadepolna vest prihaja narodom ki neizmerno trpe zaradi grozot vojne........ Revolucijska volja ruskega ljudstva nastopa vedno jasneje in zavedneje po poti stremljenja, da napravi konec grozovitemu prelivanju krvi in prinese vroče željeni mir vsemu svetu. Kar bi bilo naletelo še pred nekaj tedni na tesni dvom: Ali bo revolucija v Rusiji res dovoli krepka in stanovitna, da izvine iz roke krvavo se borečim med seboj sovražnim narodom, postaja vsak dan verojetneje: zakaj od prvega dneva ruske revolucije je ta edina in odkritosrčna nositeljica mirovne volje ruskega naroda, z razvojem ravolucije se je ta volja tudi vidno okrepila, ki ne zapusti velike, mogočne ruske države več, dokler ne nastane na svetu zopet mir. Kolikokrat so že po bedi vojne tlačena ljudstva videla sijati zarjo miru, ki je poživljala nado, da preneha medsebojno uničevanje narodov. Vse dosedanje mirovne nade so bile goljufive.... In sedaj se nam je zopet približala nada. Ruska revolucija, ki je že od počet-ka veljala kot naresneja, mir pospešujoča sila, se utrjuje dan za dnevom bolj in vedno bolj krepi nado, da uresniči svojo nalogo, ki ima namen končati vojno. Od vseh nad na prihajajoče mirne čase, ki so pre-trešali svet v štiridesetmesečni grozot polni vojni, je sedanja, ki jo pospešujejo razmere v Rusiji, najbolj opravičena. Naj nam ne prinese tudi ta groznega razočaranja. Domači g)r@gS@dL Vse strokovne organizacije nujno vabimo, da priglase svoje delegate za Zvezni občni zbor čimprej (s. Zore Viktor, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1). — Politične organizacije in druge pa naj istotako naznanijo svoje zastopnike izvrševatnemu odboru na naslov »Naprej “ v Ljubljani (s. Jos. Petejan). Tudi zaradi prenočišč treba se priglasiti o pravem času. Obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani še nebo. Občinski svet ljubljanski je sklenil v torek, da ne otvori ietos obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani. Štiri leta so vajenci v Ljubljani brez nadaljevalnih šol. ji Trgovska in obrtna zbornica je obljubila prispevek za to šolo, deželni odbor, pa stavi zahteve, ki so v danih razmerah neizvedljive. Deželna vlada pa sploh nima za letos denarja na razpolago. Tako so srečno pokopali to nujno izobraževališče obrtnega naraščaja ljudje, ki bi bili poklicani, da skrbe za prosveto mladine. Milo rečemo če pravimo, da je to zločin, zločin, ker je piav sedaj tak čas, da bi nujno potrebovali izobražen naraščaj. Nezaslišana krivica je to, nazaslišano zlo, greh nad našim narodom. Društveni shod jeseniških kovinarjev se bo vršil v nedeljo dne 16. dec. ob pol 10. dopoldne v gostilni pri „Jelenu" na Savi. Dnevni red: Zakaj je delavcem potrebna strokovna organizacija; Razmere v tovarni. Poročevalec iz Ljubi j-ne. Slehernega kovinarja in vseh ženskih članic je dolžnost, da se shoda v polnem številu udeleže. Odbor. Mirovni shodi so se vršili v nedeljo dne 2. t. m. v Ljubljani, Borovnici, Idriji, Hrastniku, Jesenicah, Tržiču. Zagorju in Trbovljah. Bili so vsi dobro obiskani in so sprejeli resolucijo, ki je bila objavljena v ponedeljek v »Napreju,« — Vrše se še mirovni shodi v soboto dne 8. t. m. eb 3. popoldne v Vodmatu pri Podobniku in v nedeljo dne 9. t. m. popoldne ob 3. na Glincah v gostilni „Amerika“; dalje v nedeljo dne 9. t. m. ob 10. dopoldne v Spod. Idriji in ob 6. zvečer v Logatcu. Črna. Dne 25. novembra je bilo sklicano zborovanje podružnice Uniie rudarjev, ki je pa bilo, žal, jako slabo obiskano,, da-si je bilo o pravem času objavljeno Žalostno je, da niso prišli tudi tisti člani, ki so že dolgo časa organizirani, čeprav dobro vedo, da je organizacija v sedanjem žalostnem času kar najbolj potrebna. Skrbeti moramo tudi za to, da borno pripravljeni po vojni za boje, ki bodo gotovo nastali. Dolžnost članov je, da povečajo organizacijo. zakaj, če tega ne store, bomo sami krivi slabih razmer iri pregajanja. Ob koncu shoda se je vnela med nekim prejšnjim funkcionarjem in sedanjim precej ostra debata. Prejšnji je rekel, da treba prav krmariti. Toda kaj to pomeni. Ce krmar sedi pri krmilu pa ni veslačev, ne gre ladja nikamor; počakati je treba, pridobiti je treba veslače, društvu člane, pa gre vse, kar delavstvo hoče. Le poglejmo, kako vesela poročila o naraščanju organizacij prihajajo od drugod, povsod napredujejo in so tudi dosegli že marsikakšne uspehe. In tako, tovariši, mora biti tudi pri nas. Tudi mi hočemo in moramo zavzemati častno mesto v delavski organizaciji. Zadnji pa vendar ne bomo, saj smo enako zavedni delavci kakor drugod! Novice iz Črne. Na poti od Žerjava v Črno je napadel ponoči neznanec čevljarja Luko Tominca, ki je 70 let star in ga oropal gotovine okolo 100 K. Za zločincem ni sledu — V noči od 20. na 21. m. m. je bil ukraden v Žerjavu iz strojnice rezervni jermen, dasi je bil strojnični paznik navzoč, ni o tem nič opazil. Drugo noč so bili ukradeni iz pripravljalnice trije jermeni v dolgosti 30, 10 in 16 metrov, ki so bili po 18 cm široki, dalje 30 posteljnih prtov, eni škornji, en jopič, ena modra delavska ob- 9eka in pa tobak, ki so ga imeli v rezervi ? gospodje pazniki. Družba ima zaradi teh tatvin okolo 4000 K. škode. — V Črni je velika beda: ni jesti, ni kaj obleči, kuriva tud: ne. Kam bomo prišli? Kriza v vojni industriji. Graški „Ar-beiterwille“ poroča, da so pričeli v mnogih obratih vojne industrije na Štajerskem omejevati delo. Velike množice delavcev pošiljajo na dopust. Tisti, ki so bili oproščeni od vojaške službe, morajo k vojakom, delavke pa enostavno odpuščajo iz* službe. Vzrok, da se to godi, je pomanjkanja premoga in rnaterijala. — Kakor smo poizvedeli pri kovinarski organizaciji, so ustavili tudi še drugi veliki vojni obrati delo, ne le oni na Štajerskem. Omejitev dela v vojni industriji je tako obsežna, da bo v bližnjem času nad en milijon delavcev in delavk na »dopustu". Delegacije so pričele zborovati na Dunaju. V otvoritveni seji sta bila na dnevnem redu prestolni govor in govor zunanjega ministra grofa Czemina, ki izjavlja, da sprejema predloge ruske vlade kot podlago za mirovna pogajanja. Grof Czernin se pridružuje načelom brez aneksij, brez vojne odškodnine, prostost morja, razoroženje in ustanovitvi svetovnega razsodišča. Govor utegne na splošno razpoloženje tudi zunaj ugodno vplivati in pripomoči k temu, da se mirovno gibanje tudi v deželah sporazuma razvije do vplivne moči. Avstrijske delegacije nameravajo od-goditi. Sedaj ? Zakaj ? Nova konsolidacija nemških strank. Kakor poroča parlamentarna korespondenca, se sestanejo nemško - nacijonalne stranke glede sklepanja o novi zvezi nemško-riaci-jonalnih strank. Nova ustanovitev ne bo Konstruirana po načinu bivšega nemškega »Nationalverbanda", nego se nemške nacijonalne stranke trudijo doseči trdnejši ustroj, kakor so ga imele dosedanje oblike, in ki ga je sestavljal vodstveni odsek načelnikov šestih posameznih strankarskih skupin. Novi nabori. Dunajski magistrat je že razglasil, da naj se zglase mladeniči, ki so rojem ieta 1900 še v mesecu decembru. Vzdrževalnina. Upravno sodišče je nedavno vsled pritožbe gospodarskega deželnega pomožnega urada razveljavilr/odlok neke okrajne vzdrževalne komisije, ki je Josipu B. odrekla pravico do vzdrževalnine zategadelj, ker vzdrževanje prosilca v sploš-njem ni bilo odvisno od prispevkov vpoklicanega. Vpoklicani je pač včasih dal kak prispevek, a redno se to ni godflo. Upravno sodišče pa je odlok okrajne komisije razveljavilo češ. da je za presojo zadeve merodajna okolnost, je li bi Josip B. brez teh včasih mu podeljenih prispevkov bi! mogel izhajati ali ne. Ker pa okrajna komisija tega ni dognala, je upravno sodišče njen odlok kot pomanjkljiv moralo razveljaviti. Draginjske doklade učiteljstvu bodo izplačane, kakor poročajo z Dunaja, še pred 15. decembrom. Zvišanje nezarubljivih prejemkov. Po naredbi skupnega ministrstva z dne 1. t. m. se zvišujejo doslej za nezarubljive določeni službeni prejemki in pokojnine po 3000 in 1200 K za 50 odstotkov, LjJto da znaša ne-zarubljivi najmanjši prejemek odslej 3000, oziroma 1800 K- Karte za tobak uvedejo v Avstriji cd 1. januarja 1918. Kadilci bodo dobili po 20 cigaret na teden in jih bodo dobili le tisti rnoški, ki bodo dali kot prisega veljavno zagotovilo, da so sami kadilci, žene pa bodo popolnoma izključene. i Ministrska komisija v južnih alpskih deželah. Predvčerajšnjim je odpotovala ministerialna komisija visokih uradnikov v. Gradec. Od tam odpotuje na južno Štajersko, v posamezne okraje Koroške, Kranjske, Primorske in Dalmacije. Naloga ji je, pa prouči razmere, ki jih je povzročila vojska, na lice mesta. 1 Naraščanje otroškega in ženskega dela v rudnlštvu. Velike zahteve vojne so povzročile, da delavcev v rudnikih ni bilo mogoče v toliki meri pritegniti v vojno službo, kakor se je to zgodilo v drugih industrijah Tako niso. ravnali samo v Avstriji in Nemčiji, marveč najbrže tudi po vseh drugih državah. Ker je pa prehrana silno slaba je tudi produkcija nazadovala v rud-ništvu zlasti v zadnjem času, tako da je vojno ministrstvo moralo zopet odpustiti nekaj rudarjev k rudništvu. Kljub temu je pa število mladostnih delavcev znatno naraslo. Žal, da avstrijska državna statistika ne podaja točnega pregleda. Kolikor pa je mogoče dognati po uradnih podatkih, število mladostnih delavcev in delavk, poka-zuje, da je to število v vojni znatno naraslo Tako je v devetih revirnih rudarskih okrožjih naraslo število mladostnih delavcev in delavk od 2570 leta 1914 na 4302 leta 1916, to je 67'4 odstotkov. V moste-šketn okrožju samem, ki je izmed vseh največji, od 895 na 1536, to je kar za 71'5 odstotkov. — Če je bilo težavno in zdravju škodljivo delo za mladostne delavce in delavke v rudnikih ob mirnem času jako nevarno za telesni razvoj mladostnih delavcev in za organizem žen in dekiet, koliko večje morajo biti sedaj te škode, ko je delavstvo zaradi preslabega hranenja mnogo manj odporno proti zlim posledicam. Državne uprave bi pač smele staviti primerne predloge, da bi obvarovale te delavske skupine pred pretečo katastrofo. Če ne bodo ničesar ukrenile kljub temu, smemo biti prepričani, da jim manjka volje. Svetovni Svetovna vojna se seveda nadaljuje, dasi se pogajajo na celi ruski in rumunski bojni črti o premirju. Večji boji se vrše le na italijanskem in francosko - angleškem bojišču. V Benečiji se boji le nadaljujejo. S tirolske strani pa operira Conrodova vojska, ki ima silne težave v goratem kraju. V štirih tednih hudih gorskih bojev jeCon-radova armada ujela nad 11.000 italjanskih vojakov. Te dni so se vršili zopet ljutejši napadi pri katerih je v dveh dneh zajela ta armada 9000 vojakov, nad 40 topov in mnogo strojnih pušk ter drugega vojnega rnaterijala. — Na angleško-francoski fronti se Nemci uspešno ustavljajo prodiranju nasprotnika. — Sporazum je mirovnim namenom nasproten. Celo Zedinjene države so se izjavile proti osrednjim državam in se pridružujejo sporazumu. Vse kaže, da mirovna volja pač zmaguje rii pa še zmagala. Prepričani smo pa, da delavstvo in vsi prijatelji mirovne misli ne bodo več dolgo gledali imperialistične komedije s tisto potrpežljivostjo kakor doslej. Če^ je prilika za mir, se mir mora skleniti. Človeštvo ne more izkrvaveti za — zlato tele, ki ga molijo imperialisti. Na drugih bojiščih se razvijajo vojni dogodki v manjših bojih in zlasti v Aziji skušajo zadati Turčiji najhujše rane, ker jim drugod napredovanje ne gre izpod rok. Kaj je z tnirom ? Ruska demokratična vlada, ki sta j: na čelu boljševika Ljenin in Trockij, je ponudila mir, razposlala noto vsem vojujočitn državam, nevtralnim državam in še posebej apel delavstvu za splošni mir. Najprej predlaga premirje na vseh bojnih črtah, in sicer za tri mesece, da se med tern časom vrše mirovna pogajanja. Doslej so odgovorile Nemčija, Avstrija in Bulgarija. Te države sprejemajo zaenkrat predloge in so se že na ruski bojni črti ustavile sovražnosti in se vrše nadaljna pogajanja o premirju. Kaj bo sporazum odgovoril še ni gotovo. Vsekakor pa bo skušal prisiliti Rusijo, da umakne svojo ponudbo, ker preti s sovražnostmi. Ruska vlada zahteva mir brez aneksij, brez vojne odškodnine in sa-moodločevanje narodov ter demokratizacijo. To so znane zahteve. Vprašanje pa je kakšno stališče bodo zavzele centralne države in tudi spora um napram temu stališču. Zdi se nam, da jim ta trdi .oreh, ker je preveč demokratičen, ne diši. Če se mir ne sklene ob sedanjih propozicijah Rusije, bomo lahko uvideli zopet in še bolj jasno nego doslej, da je vojna imperialistična ne pa vojna za demokratična načela in za obrambo. Nismo v dvomu o tem, toda, če države ne izrabijo te ugodne prilike, potem gre nadaljevanje vojne na rovaš vojnih hujskačev — imperialistov. Skrajni čas je, da se sklene mir. Tudi mirovno gibanje se je jako poživilo po vseh deželah. Na* Angleškem in na Francoskem pa prav pridno zapirajo prijatelje miru. Jz nemškega državnega zbora. V seji nemškega državnega zbora dne 1. t. m. je socialni demokrat Ebert pozdravil jasen odgovor kanclerja in avstrijske vlade glede na rusko mirovno ponudbo. Z ozirom na izjave angldšldh in francoskih ministrov, da hočejo nadaljevati vojnko do konca, se mora Nemčija z močjo braniti. Neodvisni socialni demokrat Ledebour je izjavil, da odklanja vojni kredit. Po živahni polemiki med socialnimi demokrati in neodvisnimi socialisti so sprejeli vojni kredit v višini 15 milijard. Nemški državni zbor so odgodili, dasi so socialni demokrati odločno nasprotovali, češ, da mora državni zbor med mirovnimi pogajanji ostati skupaj. . Ustavodajni zbor. Preko Stockholma poročajo iz Petrograda: Ruski listi priobčujejo vladni ukaz, s katerim se sklicuje ustavodajni zbor na 11. december ob 3. j popoldne v Tauriško palačo. Tajne pogodbe. „Pravda“ priobčuje j tajne pogodbe, ki so jih sklenile Anglija, Francija in Rusija z Itaiijo, da si zasigurajo pomoč Italije. O kompenzacijah Italiji piše »Pravda": Italija dobi svoj delež na vojni kontribuciji, ki bo odgovarjal njenim žrtvam in njenim uspehom. V slučaju razširjenja francoskih in angleških kolonij na račun Nemčije se zasigura Italiji konpenzacijo z razširjenjem njenih kolonij pri Eritreji, Libiji in pri vseh kolonijah,'kimeje ob frapcoske in angleške kolonije. Francija, Anglija in Rusija prevzamejo odgovornost, da bodo ščitile Italijo pred vsakim vmešavanjem svete stolice v prilog dosege predčasnega miru in ureditvijo vseh z vojno v zvezi stoječih vprašanj. Ukrajinci v Rusiji so proglasili svojo republiko, ki pa ostane v zvezi z Rusijo. Romunija je ponudila premirje. S tem premirjem bo cela bojna črta od Črnega morja pa do Izhodnega morja mirovala. Sibirija se je baje proglasila za samostojno republiko. „Itallja ni nikaka mirovna ovira". Italijanski zakladni minister Nitti je rekel nekemu sotrudniku »Corriera deila sera", da vojna na strani zaveznikov je za Italijo pred vsem gospodarska potreba, ker Italija ne more pogrešati dovoza surovin in živil iz zavezniških dežel. Italija danes nima ne teritorijalnih aspiracij ne sanj o svoji veličini, ki se ne bi dale zjediniti z resničnostjo. Držanje Italije torej nebo nikoli ovira za sklepanje miru. Vse sile dežele pa morajo služiti samo obrambi eksistence, kajti samo na ta način more dežela ostati zmagovita. Clemenceau ali VVtlson. »Daily News« ima članek svojega glavnega urednika Gar-dinerja z naslovom: »Zakaj se torej borimo?" ki se značilno odreka Clemenkeauu. — Gardiner izvaja, da se zavezniki z Wi!sonoin bore za mir, ki hoče ustvariti zvezo narodov, s Clemenkeauom pa za onega, ki jo izključuje. Clemenkeau zabranjuje svoj vstop v zvezo narodov, kjer bi imela tudi Nemčija prostora. Posledica bi bila, da bi bili prisiljeni proti nemškemu narodu, ki bi ga tudi po vojni ne mogli uničiti, postaviti močno zvezo oblasti, obdati ga z do zob oboroženimi sovražniki, škodovati njegovemu gospodarstvu iti ga izključiti iz svetovnih trgov, dočim bi pa Nemčija usmerila vso svojo energijo v cilj, da si znova pridobi prostost delovanja in se pripravi za maščevanje. Kaj ni v tem priprava za novo svetovno vojno, ne pa čas novega ustroja sveta po mirovnem sklepu? Od Wilsona začrtana pot, ki jo Ordinira splošno zdravljenje kirurg in spl- zdi' mora odobriti vsak, ki se mu že studijo krvave orgije, vodi k zvezi narodov. Wilson ni pričel vojne iz slasti prelivanja krvi, nego da bi skrmaril ladjo človeštva v nove vode, ker se je bal, da bi drugače tudi dediča Amerike „Pax Amerikana“ (ameriški mir) pogoltnili tokovi krvi. „Psx Ainerikana* je najznačilnejši pojav, ko je moglo do trenutka pred vojno veliko število prostih dežel od Kanadskih jezer do rta Horn živeti med seboj brez vojaške organizacije, brez vojaštva po poklicu, brez utrjenih mej in brez tajne diplomacije. Wilsonovo stremljenje hoče razgrniti na cci svet to Pax Amerikana. Namreč mir sveta, ki bi odstranil militarizem in mesto sile postavil pravičnost Clemen-ceauev govor, ki nemškemu narodu jasno razloži da izven svojega militarističnega sistema nima nobenih nad in nobene bodočnosti, terja obenem, da se za vselej odpravi zmeda glede vojnih ciljev, ki muči zaveznike. Ako je Clemenceauova odklonitev zveze narodov temeljni kamen zavezniške politike, potem se mora vojna odigrati do zadnjega dejanja tragedije; če pa stremimo za zvezo rsarodov, potem naj pst spravi zavezniško vojevanje, njih mirovni predlogi, bodoča gospodarska politika in njih stališče proti pruskemu sistemu z ene in proti nemškemu narodu z druge strani, v gotov sklad. Wllson in premirje. „Petit Parisien“ poroča iz Washingtona, da smatra ameriški kabinet položaj splošno za zelo kritičen. Wilsori še boji, da bo rusko premirje pred vsem imel posledico, da bo del vojnih sil predčasno stopil v mirovna pogajanja. Potem pa bo to omogočilo mirno gospodarsko osvojitev Rusije s strani Nemčije, kar bi motilo gospodarske načrte Arne;ike in Anglije ter omogočilo agitacijo za stockholmsko konferenco. Samo popolna edinost na pariški konferenci more paralizirati odpad Rusije. ' Ententna konferenca. Pripravljalno zborovanje za ententno konferenco, oziroma konferenco medzavezniškega generalnega štaba se je pričela danes zjutraj. Ministrski predsednik Lloyd George, general Wi!son, iord Milner in general Saywille so odšli včeraj v Versaile, kjer se mudi tudi general Cadorna. »Petit Parisien“ poroča k pariški konferenci: Z odpadom Rusije se je težišče vojne preložilo iz vzhoda na zapad. Potrebno je izdelati nove načrte. „Matin“ zahteva, da mora dati konferenca vsem državam, ki bodo v bodočnosti tvorile konfederacijo Rusije, kakor Poljska in Ukrajina, vse potrebne garancije za bodočnost. „Temps“ zahteva složno z drugimi listi organizacijo gospodarskega boja zavezoikov proti Nemčiji. Blokada je orožje sedanjosti, izključitev dovoza surovin pa orožje prihodnosti. Ukrepi, iiai Jaz in sia, Ljubljana Danajska cesta 17 priporoča svojo^bogato zalogo f, šivali i\m - in stroj! 23 plilenje (StricMiiB) za mil in obit. Mi stroji Adler., Vozna kolesa. Ceniki se dobe za-i stonj in franko. Občni zbor zveze delavskih društev Kranjske, Štajerske, Koroške, itd. DNEVNI RED: 1. Blagajniško poročilo; 2. Situacijsko poročilo; 3. Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Sklepanje o načinu nabave potrebnih pripomočkov; 5. Razno. § 10. Zveznih pravil se glasi: Za vsakih 100 članov pošlje podružnica po enega delegatov na zborovanje. Vse podružnice pozivamo, da takoj izvolijo delegate, ter njih imena naznanijo zvezi (tajniku s. Viktor Zore, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.) Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim is\ stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglaanico). brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih; Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list so mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in pravnikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od S. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se J« obračati (lo načelnika okrajne bolnfSko blagajne. Načelstvo. Pisarna: V poslopju Občnega bonsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. oo 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne u raduje Zdravnik blagajne. Ordinira dopoldne. Za člane: Dr. Tomo Zarnik v Zagotju. od 9. do 1!. ure V občinah: Zagorje, Kotedrcž, Aržiše St. Lambert in Kolovrat Dr. Ivan Premrov, Gradec eri Litiji; od 8. do pol 12. ure V sodnem okraju Litija, izvzeniši člane iz predilnice Dr. Karol Wisinger, " nrečilniri v Gradcu pri Litiji od 8. do 9. ure Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji Dr. Božidar Kisel, Trboje «.>d 8. do 11. dop. Sodni okraj Višnje gora Člani iz občin Zagorje, Kotedie-, nržise, St Lanbertin Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se m o rajo zglasiti v pisarni bo'niške blag-jne, da se Jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice ^e iz kažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku Izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S> pritožbami se Je obračati na načelnika blagajne. Načelstvo. Ir. Alojz splošno zdravljenje Poljan*], a Costa 13v ki se bodo sedaj storili, so neprecenljivega vpliva za bojevanje v prihodnjem letu. Konsolidacija in centralizacija zaveznikov ie sedaj potrebnejša, kakor kdaj poprej. — Francosko časopisje izjavlja v zadnjih dnevih, da je vspričo dogodkov v Rusiji potreba izdelati popolnoma nov vojni načrt. Dogodki so baje jako resni. Napadi na maksimaliste, ki jih označuje francosko časopisje za izdajalce in nemške špijcne, se nadaljujejo. Poleg tega pa svare listi vseh strank pred prerušitvijo zvez z ruskim ljudstvom. Delavci, napovedujejo nam hude politične boje; ko nastopijo normalni časi, bomo morali biti že pripravljeni! Izdajatelj Ivan iMtinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska ^Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Po sklepu seje zaupnikov strokovnih organizacij dne kŠ. oktobra 1.1. sklicujemo na 26. decembra 1917. 8r. Kopnina Peter splošno zdravljenje Turjaški trg Št. 4 v okr. bol. blag. Frančiškanska a!. 2. Turjaški trg St 4 v okr. bol. blag. UBlllli HU Bil Hi!. I *egi3s4r©vana zadruga z omelama zavezo- Tiskovine za 3®8g», stva m narasSe. Najmosi!Q!r° raejse plakate im waS»S3a ^ /. sfo©«3@ isn wese?3«©, .*» Letne zaključke Najmodernejša uredisa za tekanje Eistov, knjiga faro* . Sur, i-n&aasikaSžji čica, $tepe©&lS3šJs»« Litografija. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani rr Pisarna: Turjaški trg Stev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta Zdravnik blagajne Stanovanje