41 45. V Gorici, v soboto dne 20. aprila 1907. Iibaja trikrat naveden, in sicer v torek, četrtek soboto «b ¦*. uri popoldne ter stane po poŠti Nemirna ali v Gorioi na dom poSiljana: Tečaj XXXVII. «i*mana ali v Gorim na dom postlana: m vse leto ........10 K ^...........10 » posamiBne številke stanejo 10 vin. ^ SOČA" ««na nasfednje izredne* p*ril6gef'0bvfe?" M iera ..Kažipot po Goriškem in Gradišcanskem" in tilipot po Ljubljani in krafcjskih mestih", daljo dva-|.?tu »Vozni red železnic, parniko? in poštnib nl» ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". \*sroči'ino sprejema upravnistvo v Gosposki uliet * 7 j. nadstr. v -»Goriški; Tiskarni« A«. Gotošček It naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstab če ^0 i-krat i« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka rta. Večkrat po dogodbi^edje črke po prostoru. 'jeklanie in spisi v ujfcdniškem delu 30 v vrsta. Za p/odganjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo "se nahaja v Gtospos i ulici St. 7 v Gorioi v I. nad tr "Z. urednikom jemogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in . praznikih od 9. dolu!, dopoludne. UpravniStvo se nagaja v Gosposki uliui Sč. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni, NaroCnino in oglase je plačati locn Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od *Sočc« vsak petek in stane vse leto 3 E 20 h ali gld. 1-60. »Soča«, in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališoni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovaiiski v Korenski ulici SL 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu dolla Caaerma. Odgovorni ureefcrjk, in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Dr. Gregorčič /s c#va narodno-gospotlarska politika, ii. Pred vsem je dosegel Pajer od Gregorčiča, da so se tudi letos pri tako ogromno povišanih postavkah delile podpore med Slovence in Lahe n a polovico, in nekatere, zlasti trgov-sko-obrtne, §e v dosti višji meri Lahom v prid, tako, da mora iše ljudstvo polniti laško malho! Pri takem načinu delitve je ia nas Slovence gospodarsko toliko slabšo, kolikor več podpor se dovoli in razdeli, kajti vse te podpore moramo plačati davkoplačevalci v deželno blagajno nazaj in pri taki kri-vični razdelitvi plača slovenska stran za laško, Česar nam prav nič ni treba. Tako deljene podpore bi bile opravičene lo v nujni gospodarski sili ali pa, ako se hoče doseči od vlado vladni prispevek. Nekatere podpore v slovenske kraje pa so se na Gregorčičevo komando kar usi 1 jeva le, dostikrat proti volji ali brez vednosti županstev in cestnih odborov, ali pa pri oknu ven metale. Dosti dovolje-irh podpor na slovenski strani vsled tega tudi deželni odbor ne bode izplačal, ali pa bodo zapadle, ker vlada ne bode dala prispevka. In tukaj se vidi zopet brezmejna modrost klerikalnega voditelja! Lahi bodo potegnili svoje podpore do zadnjega, ker so dobro premišljene, slovenske podpore pa bodo vsaj deloma zapadle v prid deželni blagajni in Lahi se bodo smejali drugo I*to lahko še enkrat, ko bodo videli, da nam niti tiste drob- Tetdfon it. -------1------ »Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. tinice in suhi grižljaji nisov te knili! Tako.se že preteklo leto ni izplačalo okroglo l 7 0.0 00 K, od katerih je | bila večina namenjena slovenski strani, letos bo pa ta škoda za našo j stran še dosti večja, ker je dosti več j podpor kot lani premalo premišljenih, i pravi pesek v oči volilcem ! | Omenjamo pa še nekaj posebno ! debelih kosov, katero je pobral Pajer ' od klerikalnih kalinov. Gregorčič je znižal Lahom; obresti od velikega posojila za trži- j ško ravan (agro monfalconese) v zne- j sku 7 6 4.000 K na 2%, kar znači za j deželo izdatno zgubo na letnih obrestih. | Gregorčič je pripomogel Purlanom ! za osuševanje furlanskih močvirij k državnemu in deželnemu posojilu 500.000 K z 2% deželnim posojilom v znesku 275.000 K, to je nad l/* mi-ljona, za kar dobi dežela prispevka samo 137.500 K. Lepo podjetje za Lahe, ali ki.- je dobila odškodnino za to slovenska stran ? Gregorčič je povišal Furlanom za pomoč proti furlanski bolezni »pela-g r i« letni prispevek na 14.000 K, za bolnišnico pelagrozarij v GradiŠki pa jim je še posebej dovolil 40.000 K. Dalje je Gregorčič proti drugi furlanski bolezni >malariji« (mrzlici), pomagal Furlanom s prispevkom 16000 K. Prav lepo, da se smilijo Gregorčiču furlanski bolniki, ali zakaj se mu prav tako ne smilijo naši bolniki? Zakaj je dr. Gregorčič zaspal in se zalenaril na zdravstvenem zakonu? Z letnim deželnim prispevkom 15—20.000 K bi bila cela dežela preskrbljena z okrajnimi zdravniki, kakor jih imajo že vse druge avstrijske dežele. Nekaj malega na troških bi bile krile občine same, ostalo bi bila pa prevzela dežela in s tem pomagala zlasti ubožnim občinam in njih bolnikom r" - Res se čuje, da so bili laški poslanci nasprotni ali k taki mali žrtvi za celo deželo bi se jih bilo lahko p r i s i 1 i 1 o, ker je bila tudi vlada odločno za zakon, in vlade se goriški laški poslanci vražje bojč, kedar pokaže resno lice. — Tako pa je dr. Gregorčič ceneal in mencal, da so dobili Furlani za svoje bolnike vse, kar jim je le srce" poželelo, slovenski del dežele pa ničesar ; dr. Gregorčič je bil p r e 1 e n, zganiti se, alf. pa mu je Pajer že naprej ukazal, da tega ne srne* spraviti pred deželni zbor. Vemo nadalje, da je dr. Gregorčič Furlanom za ureditev dolenje Soče in hudournikov po Furlaniji dovolil tekočih 30—40000 K in zagotovil prispevke po deželnem odboru v znesku 40.000— 50.000 K. — Res, lt>pe svote! Za ureditev Vipave pa še danes ni določen ne en vinar in Soča in hudourniki v našem delu dežele bodo delali lahko Še naprej škodo kakor do sedaj. Kaj dr. Gregorčiču to mar! Samo da je bil Pajer ž njim zadovoljen in da Gregorčič lahko prinese par bombončkov svoji at n a j z v e s t e j š i m ! Prav tako je s kmetijstvom. Naša dežela je v prvi vrsti navezana na pametno kmetij sko gospodarstvo, katero je treba pred vsem dvigniti — naj si bo že vinogradništvo, sadjarstvo ali ž i v i n o r e j a. In kaj vidimo? Deželna uprava, ki je povišala troške deželnega večinoma laškega uradništva v Gorici od 70.000 K na i70.000 K, torej za celih 100.000 K, je izdala za kmetijstvo 1. 1903. celih 73.000 K, 1. 1904. celih 64.000 K in 1. 1905. bornih 5 3.000 K, torej čedalje manj! Za 1. 1907. se je šele prevdarilo nekaj več, to je na 114.000 K, od katerih odpade pa na obe kmetijski šoli 42.000 K, tako da ostane za vse kmetijstvo v celi deželi borih 72.000 K; to je za 100.000 K manj, kot veljajo deželo njeni uradniki 1 Je-li to pametna gospodarska politika, katero uganjata GregorčiČ-Pajer?! Ko se je pred leti in letos predlagalo od poslancev v zbornici v povzdigo kmetijstva slovenskega dela dežele povišek prispevka za vinogradništvo, travnike in senožeti in za planšarstvo in mlekarstvo, so se dovolili prav malenkostni doneski, (5000 K, 3000 K in 3000 K) drugje pa se je denar zametaval. Tako se bode torej za leto 1907. porabilo v deželi celih 1,900.000 K po večini v prid Lahom, in ker je treba take izdatke plačati, se bodo morale v najbližjem času poviSati deželne d o k l a d e, katere bodo pa narobe p o veČini plačevali Slovenci!! Ako bi ne bil dr. Gregorčič tako hlastal po drobtinah za svoje volilce in bi bil Lahom deželno denarno torbeo obesil malo višje, ne bilo bi treba iskati pokritja v dolgu ali v novih deželnih dokladah. Naše ljudstvo zna dobro razločevati med pametnimi in nespametnimi izdatki. Ne bi se branilo plačila za splošno koristne stvari, ki pridejo vsem v prid, ali takih je v letošnjem zasedanju bilo najmanj najti. Voditelj dr. Gregorčič pa je bil zadovoljen z vsem, samo da se je dovolilo; če se bode stvar tudi izvršila in podpora izplačala, je za njega stransko vprašanje. — Pohvala in zadovolj-nost njegovih backov — to je za njega merilo gospodarske previdnosti, in to je hotel doseči, ko je zbarantal na časten in masten način deželne potrebščine na 1,900.000 K. S tem pa Se ni konec. Večen spomenik si je postavil dr. Gregorčič, ko je v zadnji seji zadnjega zasedanja, menda med zadnjimi točkami — z veČino svojih najožjih pristašev dovolil Pajerju novo de- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje BB== »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: *== ALEXANDRE DUMAB. ===== (Dalje.) Drugo jutro je poklical gostilničarja. Bil je to jeden onih zvitih Normancev, ki ne odgovore ni da m ne jn ^\ vedno mislijo, da si nakopljejo kake sit-n°3ti, če odgovore naravnost na vprašanje, ki so jim stavi; vendar ga je razumel d' Artagnan nekako tako, a treba iti naravnost, in po tem dovolj nezanesljivem Pojasnilu je šel na pot. Ob devetih dopoldne je prišel * Santeuil; tu se je vstavil, da zajutrkuje. Gostilničar je bil to pot odkritosrčen, dober Pi-ardec, ki j« spoznal v Planchetu sodeželana ter mu . brez vsakih ovir zaželjenih pojasnil. Posestvo Bra-Cleu* je bilo kakih deset milj od Viilers-Cotterets-a. ... ,D Artagnan je poznal Villers-Cotterets, ker je 11 Sel dvakrat ali trikrat tja z dvorom, kajti v tistem * je bil Villers-Cotterets tudi kraljeva stolica. Na-^ ll se je torej proti temu mestu ter se vstavil v °le»n navadnem hotelu, to je pri »zlatem delfinu«. Zv dr8 ^s P°izvedovanjem popolnoma zadovoljen. mest ^' da Je P°sestvo Bracieux štiri milje od tega res ^ d^ Pa Portnosa ni biI° iskati tu- Porthos se je Pierr?^'01 Z noyon8kim škofom zaradi posestva ga te ds' ki 3e mejilo na njegovo last, in ker so Ve&ne tožbe, o katerih ni ničesar razumel, jezile, jih je hotel končati s tem, da je kupil še posestvo Pierrefonds, in tako je pridel svojim prejšnjim imenom še to novo ime. Sedaj se je imenoval du Vallon-Bra-cieux - Pierrefonds in bival stalno na svojem novem posestvu. Ker drugače ni imel nikake slave, se je skušal Porthos očividno obdati s slavo marki-ja Ca-rabas. Treba je bilo čakati še do drugega dne, ker so konji pretekli ta dan deset milj in so bili utrujeni. Lahko bi bila vzela druge, res je, toda bilo je iti še skozi cel velik gozd, in Planchet, kakor se spominjamo, ni ljubil gozdov po noči. Pa še nekaj drugega je bilo, česar Planchet ni maral, namreč — oditi tešč: ko se jo torej d'Artagnan zbudil, je bil zajutrek že pripravljen. Vsled to pozornosti se ni imel ravno pritoževati; sedel je torej za mizo. Razume se samo po sebi, da se je Planchet, sto-pivši v svojo staro službo, takoj navzel tudi svoje skromnosti ter se ni prav nič sramoval, jesti ostanke d'Artagnanove, prav tako kakor se tudi gospa Motte-ville in gospa Fargis nista sramovali jesti ostankov Ane Avstrijske. Tako sta odšla šele proti osmi uri. Sedaj se nista mogla več varati, morala sta iti po cesti, ki vodi iz Villers-Cotterets-a v Compiegne, ter kreniti onkraj gozda na desno. Bilo je lepo jutro: tiče so pevale po visokem drevju, svetli solnčni žarki so prodirali skozi listje, bili so videti kot snopiči pozlačene tančice. Mestoma pa je komaj prodirala svetloba skozi debel listnat obok, in debla starih hrastov, po katerih so se lovile pred očmi potnikov gibčne veverice, so bila zavita v temno senco. Od vse te jutranje narave je prihajal vonj zelišč, cvetlic in listja ter poživljal srce. D'Artagnan je mislil sam pri sebi, da mora biti človek, ki je gospodar treh posestev, meječih drugo na drugo, pač srečen v takem paradižu; na to je zmajal z glavo, rekoč: »Ko bi bil jaz Porthos in ko bi prišel d'Artagnan k meni s takim predlogom kot grem jaz k Porthosu, potem vem Čisto dobro, kaj bi odgovoril d'Artagnanu.« Planchet pa ni ničesar premišljeval, prebavi j al je. Na robu gozda je zapazil d'Artagnan označeno pot in koncem te poti stolpe velikanskega fevdalnega gradu. — O, o! je zamrmral, zdi se mi, da je bil ta grad last starega odrastka Orleancev; Porthos se je torej spustil v pogajanje z vojvodo Longueville? — Primejkuš, gospod, pravi Planchet, to so pa lepa posestva, in če so Porthosova, mu bom morali samo častitati. — Vraga, pravi d*Artagnan, ne imenuj ga Porthos, tudi ne du Vallon, temveč Braciettx ali pa Pierrefonds. Drugače mi še lahko skvariš uspeh moje poti. Cim se je d'Artagnan bližal gradu, ki je bil tako vzbudil njegovo pozornost, je začel ume vati, da njegov prijatelj ne more stanovati tu: stolpi, dasi trdni in na videz Šele včeraj sezidani, so bili odprti in kakor razparani; rekel bi bil, da jih je ražklal kak orjak s silno sekiro. Ko sta dospela na konec poti, se je odprla pred njima prekrasna dolina, in na dnu te doline je spalo majhno, ljubko jezero ob vznožju nekoliko hišj raztresenih tupatam; bile so pokrite deloma z opeko, želno hiSo — deželno palačo. Deželna palača bo veljala po prevdarku 600.000 K, v resnici se pa lahko računi s prekoračenji na - 7 800.000 K in s troSkf prezidanja deželne hiSe v deželni muzej ne dosti manj kot en miljon kron. — . Mi pravimo: Dokler se naše Žalostne politične in gospodarske razmere v deželi korenito ne izboljšajo, je še stara deželna hiša predobra. Dobil se je pa vkljub tem razmeram v zadnjem letu poslaniške dobe voditelj Slovenec, ki je dovolil našemu najza-grizenejšemu sovražniku tako rekoč za njegovo prestolnico, v njegovo proslavo in v proslavo in venčanje njegovega delovanja proti nam Slovencem povrh še deželno palačo, ki bode veljala za naše razmere ogromne svote! Ki ga bilo skoraj pogoja, pod katerim bi se smalo deželnemu glavarju Pajer ju kaj takega dovoliti, dr. Gregorčič pa mu je prinesel dragoceni deželni dvorec na krožniku v znamenje in v dokaz svoje udano-sti in hvaležnosti! — Zares mojster velike poli tike! Kdo pa bode plačal to goriško palačo in Gregorčičevo suženjstvo? Tukaj se pač lahko dvakrat vzdihne: ubogi naš kmet, naj si bo že iz gdr, iz okolice ali Krasa, kajti ravno slovenski posestnik bode od te Pajerjeve slave v novi palači najmanj imel in iz nove palače najmanj resničnih dobrot pričakovati smel! In ta zadnji dr. Gregorčičev korak kaže najbolj, kako daleč je od začetka do konca žalostnih šestih let zašel dr. Gregorčič v zanjke voditelja laške politike, ki je iz njega vse izvidi, kar laška stranka za dogleden čas potrebuje. Politika pridi značaje, ali da bode dr. Gregorčič, nekdanji »ljubljenec , kdaj tako globoko padel, tega bi nihče ne verjel, kdor moža temeljito ne pozna. Zato proč od njega in njegove stranke vsi, ki imate v srcu še narodnega ponosa in narodne odločnosti, v glavi pa nekaj razuma za pametno gospodarsko delo. V državnem zboru že tako ni nikdar kaj pametnega spregovoril, ker se je dal upisati menda med molčeče trapiste in tudi ni ničesar opazke vrednega dosegel za Goriško, izvzemši tretjega laškega poslanca. Furlani ga naj torej volijo, katerim je storil to-iko dobrot, tam naj bode kot pravi deputato friulano ali pa naj gre lenobo prodajat nazaj v semenišče. Eno kot drugo mu prav radi privoščimo! DOPISI. Dekani. — V smislu §. 19. zak. z dne 17. dec. 1802. št. 6 drž. zak. za 1. 1863. blagovolite z ozirom na dopis: „ Sedaj še veče nove homatije v obfiini Dekanski!" — v »Soči" dne 6. aprila 1907. Št. 39. priobčiti sledeči: Uradni popravek. — Puščaje na strani druge notorične neresnice, se popravlja: Ni resr da si je sedanji tajnik ob svojem prihodu pričel prizadevati za premestitev občinskega nrada iz „preCudnega vzroka, da ne more slišati, bučenja prekrasne reke Rižanke" itd., marveč je res, da je bilo to vprašanje že davno pred njegovim prihodom dne 15. 3. 1904. na dnevnem redu, in sicer iz razlog©*, kf»so bili tako tehtni, da se „ večina" v odločilnem trenotko t. j. v seji z dne 19. dec. ^1906. niti z jednira glasom ni upata n a d a n za to, da bi se občinski urad premestil nazaj naT prejšnje mesto. M res, da je 17. aprila 1904. tajnik stavil na dnevni red premestitev obč. urada, marveč je stavil ta predlog obč. svetovalec g. Josip Andrijaši* Ni res, da so 13. oktobra 1906. „ simulirani tatovi napravili malo luknjo v zidu pod oknom za otroke", marveč je res, da je pred c. kr. orožniki — od istih pozvan v to -- popolnoma dorastel mladenič z lahkoto prišel skozi to luknjo v urad. Ni res, da 10. dec. 1900. župan odposlancem večine ni dal nobenega odgovora, res pa je, da jim je odločno izjavil, da se dnevni red ne spremeni. Ni res, da svetovalec Švab ni dobil plačila, ker ne drži z županom za premestitev urada, marveč zato ne, ker se ni udeležil seje, nego se ustavil v krčmi, kjer je bil poprej občinski urad, ter zboroval tam z ostalo »večino" pod vodstvom Karola Šiškovič. Ni res, da j:* tajnik komur si bodi kdaj v seji žugal s stolom v roM. Ni res, da tajnik ni hotel zapisati glasu Antona Bordon, marveč ga je zaznamoval pravilno. Ni res, da so ,,tajnik, župan in kom-pamja bela" vložili kakoršen si bodi utok na deželni odbor, marveč je res, da so utoke vložili tisti odborniki, ki so to prijavili že v seji. Tudi je notorično, da župan ni podpisal nobenega rekurza. Ni res, da bi bil kdorkoli vložil kak utok proti izvolitvi udov krajnega šolskega sveta. Kar se tiče pristojbin za vojaške prošnje, istih ni uvedel sedanji občinski tajnik; sicer pa se resnično ubogim dela prošnje in jih podpisuje brezplačno. Ni res, da je.deželni računski revizor g. Josip Bra-dicich Bobljubil kamori piede stante, da ostane urad, kakor želi tajnik in tovariši", marveč je res, da g. Bradicich ni obljubil nikomur ničesar. Ni res, da je omenjeni g. revizor zaslišal radi kvestije samo „kamoro", marveč je res, da isti sploh nikogar ni zaslišaval. Ni res, da ima tajnik in „kamora" za seboj tisto glasovito gospodovalno stranko, kateri je geslo: Osar tutto; marveč je notorično, da je sedanja občinska uprava s tajnikom vred stala vedno na odločno slovensko-narod-nem stališču, kar med dragim dokazujejo: narodni kolek, redni darovi našima šolskima družbama Sv. C. in M., redne podpore našim dijaškim podpornim društvom, ustanovitev slo- venskega otroškega vrtca v Dekanih in izključno slovensko uradovanje z vsemi avtonomnimi in državnimi o b 1 a s t n i j a m i. Ni res, da tajnik tira iz sej kraj. šolskega sveta učitelje-vzgojitelje in jih s pestjo po glavi tolče do krvi, marveč je res, da je državno pravdništvo o znani zadevi Ferjančič odstopilo od preganjanja obč. tajnika. Ni res, da dobiva župan kakoršne si bodi obrambene nasvete od tajnika ali kake obljube od g. Bradicicha in tovarišev; marveč je zlasti res, da je g. Bradicich tudi v vpra-šavnih zadevah vršil popolnoma korektno in objektivno svojo dolžnost kot deželni uradnik. Končno se pridružujem tudi jaz nadi: „Prej ali slej pravica nad krivico mora zmagati!" — Županstvo Dekani, dne li; aprila 1907. — Župan: Piciga. SOVOdflje. — Za krasno uspelo veselico, koja nas je postavila na krepko podlago, se moramo zahvaliti v prvi vrsti našim Goriča-nom, koji so nas posetili v obilnem številu, posebno podpornemu društvu za njegov izlet na našo veselico, na dalje za udeležbo društvu „Zvezda" in drugŠM tiasim sosedom. Zahvala gre tudi gospodu Ferlatu za njegov neumorni trud. — Mesto vstopnine so doposlali g. baron Bianchi 5 K, g. poštar Bridiga 2 K in gosp. Cibič, uradnik pomorske oblasti v Trstu, 1 K, kojim izrekamo tem potom iskreno hvalo. - Odbor. kombinacije u dogo vori|. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost prod vsemi drugimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K 2~~ Ponarejanje se socinijsko zasleduje. MoII-ovg Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrcpčnčjoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlanjenju vsake vrste. Orler. steklenica K i-SO Nn prodaj po vseh lekarnah in mirodiliiicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah : (}. Oristofoletli. L. Glinbich. A. Gironcoli. Dolilno gibanje. Dr. Gregorčič pred S leti v volilni borbi. Pogodba med Gregorčičem in dr. Pajerjem. Dr. Gregorčič je bil pred 6 leti pred državnozborskin«; volitvami kot kandidat v V. kuriji v velikih Škripcih. Na vsak način pa se je hotel obdržati na površju. Ko je končno sprevidel, da mu utegne presti huda na slovenski strani, se je zatekel na pomoč k - - deželnemu glavarju dr. Pajer ju. Zveza in pogodba med njima je bila sklenjena v soboto 15. de- cembra leta 1900. Nad eno uro delala načrte ' končno popolnoma b o j n i n a č r t. Dr. Gregorčič si je bil zagotovil p jerjevo pomoč pod težkimi pogoji, hJ je plačalo slovensko ljudstvo. ' ' Na dan volitve je vstrajal dr. pa,er Lenassijevi pisarni ter vodil vso reč tat1 da je dr. Gregorčič dobil tudi pri dru° volitvi 21 laških glasov ter bil tako jZVo,-g s furlanskimi glasovi. ]er Lahi v Gorici so nekaj časa godrniat nad furlanskimi »izdajalci«, ali kmalu jij, prepričal dr. Pajer, da se nimajo li nič bati dr. Gregorčiča! J m In res se ga niso imeli nič bali fc iz hvaležnosti do Pajerja mu je hlap^-dolgih 6 let ter se obnašal nasproti na^'. slovenskim interesom zares le kot - it'j p u ta t o friulano!. Dr. Anton Oregojj je posta! s tem dnem za nas - j^! Antonio Gregorcig. In tak je ostali; gih 6 suhih let, le kot tak nas je jl0J,' osrečiti tudi z novim deželnozborskim ^ lilnim redom. Le deputato friulano se mo-. ogrevati za tak volilni red, slovenskih slanec ne! *' Težke so posledice za goriške Slo-vence iz pogodbe dr. Gregorčiča, storjen, s .perjem, težke, da jih vsi občutimo /c.?o pa proč s krivcem, proč s človeko:r| ki nam je toliko škodoval. Volilna reforma za državni zbor in deželni poslanec Štrakelj. Naš deželni zbor bi se ne bil itii ganil v letu 1905. za splošno in jednaks volilno pravico za državni zbor, da ni izše klic po volilni reformi s strani napredni! poslancev. Kraški poslanec Št rekel j je bi! i mož, ki je v seji 3u. oktobra 1905. vložil v deželnem zboru nujni predlog glede volilne reforme za državni zbor. Prediog se je glasil: »Uvažuje, tla do-iz ust vseh narodov jednak klic po razW-janju volilne pravice ter postaja ta klic M, mogočen, da more prenehati le s popoV zmago; uvažuje, da je razširjenje vol/rs pravice popolnoma opravičeno z vsal^i stališča in uvažujč, da se stremi v n$ J,>-želi po pravičnem zastopanju ljudskih interesov v zakonodajnih zborih, stavljam natopili nujni predlog: Visoki deželni dv skleni: Da pride polnopravnos: vseh državljanov do prave veljave, da se v ta namen odpravi sedanji na krivici stoječi volilni red za državni zbor, kateri se ne more smatrati za zastopstvo, odgovarjajoče številni moči p osa meznih narodov, se pozi vije vlada. da predloži kar n a j h i t r e j e m '*' (Dalje o prilogi.) deloma s slamo; videlo se jim je, kako so skromne, in da priznavajo za svojega vrhovnega gospoda oni lični gradič, nad katerim so vihrale zastave njegovega gospoda; sezidan je moral biti ta gradič poeetkom vladanja Henrika IV. To pot ni d'Artagnan več dvomil, da ima pred seboj PorthosoVo bivališče. Pot je vodila naravnost do onega gradiča, ki je bil v primeri s svojim pradedom, tistim gradom tam na vrhu, to, kar je bil gizdalin iz družbe vojvode Enghiena v primeri z do peta oboroženim vitezom izza časa Karola VII. D'Artagnan je pognal konja ter nadaljeval pot, in po njem je tudi Planchet uravnal tek svojega konja. Po preteku desetih minut je dospel d'Artagnan do pravilno nasajenega topolovega drevoreda, ki se je končal pred železno ograjo, katere gornji del in povprečne palice so bile pozlačene. Sredi tega drevoreda je stal človek, čegar obleka je bila zelena in rumena, kakor ograja; sedel je ha rjavem konju, na desni in levi sta bila dva strežaja, po vseh Sivih sta imela svilene trakove; oi rog je stalo polno ljudi, ki so se mu spoštljivo priklanjali. — Ah! vsklikne d' Artagnan, kaj to da je gospod du Vallon-Bracieux Pierrefonds ? Ti moj Bog, kako se je skrčil, odkar se ne imenuje več Porthos l — Tono more biti on, pravi Planchet kot v odgovor na dj^rtagnanove mi3li; Porthos je imel skoro Sest čevljev, ta jih ima komaj pet. — Vendar pozdravljajo tega gospoda zelo ponižno, odvrne d' Artagnan. Na te besede požene d'Artagnan konja proti onemu imenitnemu človeku in strežajem. Ko je prihajal bliže, se mu je zdelo, da pozna poteze te osebe. — JežeŠ Kristus! gospod, pravi Planchet, kateremu se je tudi zazdelo, da onega pozna, kaj je morda res to on ? Na ta vsklik se je človek na konju počasi in važno obrnil, in naša popotnika sta videla sedaj v vsem sijaju velike, svetle oči, rdeči obraz in zgovorni nasmeh Mousquetonov. Resnično, bil je Mousqueton, debel in masten, prekipevajoč zdravja, kot da se ima razpočiti od samega dobrega; ko je prepoznal d' Artagnana, se je spustil s svojega rjavca na tla, snel klobuk z glave ter se približal častniku, Čisto drugače nego sveto-hlinec Barin, in tako so tudi njegovi spremljevalci obrnili svoje ponižne pozdrave proti temu novemu solncu, ki je zatemnilo staro s svojo svetlobo. — Gospod d' Artagnan, gospod d' Artagnan, je ponavljal Mousqueton med svojimi debelimi lici, ves poten od veselja, gospod d' Artagnan! Kaka radost za monsignorja, gospoda du Vallon de Bracieux de Pierrefonds. — O ti dobri Mousqueton, ti! Torej tvoj gospod je tukaj? — Na njegovih tleh stojite. — Toda kako lep si, kako si debel, kako si cvetoč, nadaljuje d' Artagnan, neutruden v razmotrivanju iz-prememb, ki jih je prineslo bogastvo temu nekdanjemu sestradancu, - O, da, gospod, odvrne Mousqueton, počutim se še dosti dobro, hvala Bogu. — Toda kaj ne rečeš prav ničesar svojemu prijatelju Planchetu ? -~ Mojemu prijatelju Planchetu! Planchet, kaj da si res ti I vsklikne Mousqueton z razprostrtima rokama, v očeh vse polno solz. . — Da, jaz, odvrne Planchet, previden kakor vedn toda videti sem hotel prej, če nisi postal ošaben — Ošaben nasproti staremu prijatelju! Nikdar, Planchet! Na to nisi mislil, ali pa ne poznaš Moa-squetona. — Tako jo prav, pravi Planchet, stopi s konja ter poda roko Mousquetonu: ne pa tako, kot oni p Bazin, ki me je pustil dve uri pod lopo, pa ni daNi sebe niti najmanjšega znamenja, da me pozna. In Planchet in Mousqueton sta se objela tako prisrčno, da so bili navzoči kar ginjeni in da so začeli misliti, da je Planchet gotovo kak velik gospod seveda preoblečen, tako visoko so cenili Mousquefoo* in mesto, ki ga je zavzemal. ] — In sedaj, gospod, pravi Mousqueton, osvobc-divši se objema Planchetovega, ki se je bil z.*^:-trudil skleniti roki za hrbtom svojega prijatelja; :r sedaj, gospod, mi dovolite, da vas zapustim, z^'-nočem, da bi moj gospod zvedel vaš prihod od kog* drugega nego od mene; nikdar mi ne bi odpustil, *> bi me kdo v tem prehitel. —- Ti dobri prijatelj, pravi d'Artagnan, izogibal6 se imenovati Porthosa bodisi a starim bodisi z novi* imenom, torej me ni še pozabil! — Pozabil! on! vsklikne Mousqueton, rečem v*"1 gospod, da ga ni dneva, da bi midva ne pričako zveva vaše imenovanje za maršala, ali na mesto siona, ali pa na mesto Bassompierre-ja. . .. D'Artagnanu se je prikazal na ustnah jeden t»' redkih melanholičnih smehljajev, ki so še Pr0ŽlVko razočaranje njegovih mladih let ter se poskrili gl<>b0 tam nekje v srcu. (Dalje pride.) ovala, d« frilip jot«" it. 45. z dne 20. aprila 1907. če državnemu zboru načrt za- '*°«i /a spremembo državno- gorskega volilnega reda po na- I j ji splošne, direktne, tajne in • dnake volilne pravice, ker le Po tej poti je pričakovati volilne feforme tudi za deželne zbore faisti podlagi*.:...«* *v — ^^ Ma podlagi Strekljevega predloga se , izreke! naš deželni zbor za splošno in Jdnako volilno pravico. poslanec Štrekelj se je tako živo po-tegnil v našem deželnem zboru za ljudske koristi — zategadei pa je le dolžnost silnega okraja, v katerem kandidira,, da ga gvoli "a temelju splošne in jednake volilne I pravice državni zbor! Zasluge" dr. Gregorčiča za volilno reformo za državni zbor. po vsej sili si hoče dr, Gregorčič prilastili zaslugo, da je on in nihče drugi pri-jjjonl goriškim Slovencem 3. mandat za ^avni zbor. Kaka predrzna laž po njegovih g/as,7ifi! Že opetovano smo pribili, da je taka trditev naravnost ostudna klerikalna jaž ali vendar jo spravlja Gregorčič v javnost kot čisto istino, kadarkoli mu kaže. Resnica je ta, da se Gregorčiču ni bilo ireba boriti za tretji mandat čisto nič, ker lakrat je bil tretji mandat že gotov, ko je bil Gregorčič sploh poprašan za svoj« velecenjeno mnenje v tej reči. Vse, kar pijejo Gregorčič in njegovi ljudje v tem pogledu, je zlagano na debelo. Zasluge njegove glede" razdelitve mandatov v naši deželi so čisto drugačne. Ko je bila v odseki, za volilno reformo na Dunaju na dnevnem redu naša dežela, takrat so naredili slovenski klerikalci, na čelu jim dr. Žlindra, »taktično potezo«, ki je dala Lahom na Goriškem 3 mandate kot Slovencem, dasi so bili v prvotnem vladnem načrtu določeni za goriške Slovence 3 mandati, za Lahe pa 2, kar je pravično. Za tretji mandat Lahom se je potegoval dr. Gregorčič, ne pa za tretji mandat Slovencem! Lagali so, da bo ri tem, da dobimo goriški Slovenci 3 mandate, Lahi pa 2, kar bi balo prav. Kje je bil takrat Gregorčič? V družbi z dr. Šusteršičem se je norca delal iz Oskarja Gabrščeka, ki je krepko branil naše interese, in po »Slovencu« so ga pobalin-ko napadali. Vezan po pogodbi s Pajerjem je odobravaj Gregorčič laško zahtevo za tretji mandat ter se za njo pehal, da so jo dosegli. j pa forba, da se je boril za tretji man-te> govora k* U je bil Pr0&ram vsakega ' Ko je pa postavila vlada nekega Piahajnarja kandidatom, tedaj šele je začelo pravo delo. Izmislil si je novo sredstvo, da priveze ljudi na se. Obljubil je pristašem, da naroči turš ico boljši kup (več K) nego jo dobivamo pri štacunarjih. Lepa vada! Pri nas smo navadno revni ljudje, kakor povsod po deželi. Vemo, da je velika dra-•gtaja-«4^Ul4i -^čutilno* '^UaSJ33 2a to vsaj deloma pripomočke. Imamo ljudi, kateri nas rešujejo stradanja ne samo kadar so volitve, ne samo s turšico, ampak z vsemi živili. To, so naši štacunarji. Pred 4Lmi._nas ni treba biti strah. Česar želimo, kar potrebujemo, dajo' nam na upanje. Plačamo jim, kadar imamo in to v blagu ali denarju. Z vsem so zadovoljni. Iz vse te dobrote jim gotovo in radovoljno damo po par vinarjev dobička. Štrancarjeva turšica bo pa le za sedaj, ker so volitve. Za temi ne bo ne njega ne turšice, pač pa zahteva po plačilu z obrestmi vred! Na te »turščine« limanice pa se ujame sam! ovo MILO je najboljše! Vsaka modra mati svetuje svoji hčerki-nevesti: BPazi na perilo, ne peri z navadnim, Če tudi cenenim milom. Peri jedino s Schichtovom milom, ker le s tem ohraniš fin platnen damast, nežne čipke, mehko tlanelo, drugo perilo tino in priprosto, v dobrem stanju. Pri katerikoli stvari v gospodinjstvu potrebuješ milo, rnbi izključno le Schichtovo, ker s tem si prihraniš mnogo truda, dela časa, in denarja". L Domače in razne novice. Dr. Gregorčič in njegova narodno - gospodarska politika. ~ Opozarjamo na članka pod tem naslovom v četrtek in danes, priporočamo ju zlasti kmetskemu ljudstvu, da izve resnico, kako se gospodari v deželni hiši. Proti novemu deielnozborskemu volilnemu redu je občinsko starešinstvo podgorske žu-panije v seji dne 12. aprila t. 1. soglasno sprejelo to-le resolucijo: „Občinsko starešinstvo podgorske županije izraža svoje ogorčenje nad sklepom deželnega zbora goriškega z dne 14. marca t. L, s katerim je sprejel načrt zakona, zadevajoč premembo sedanjega volilnega reda za isbor deželnih poslancev, ker je ta sklep skrajno krivičer- slovenskemu delu dežele in bi prišla ta stran po takem zakonu v Še neugodnejši položaj od sedanjega, — ter pričakuje od pravicoljubnosti c. kr. vlade, da ga zavrne, in poživlja ob enem deželni zbor, „»aj v prihodnjem zasedanju preskrbi, da se deželni volilnik v soglasje spravi z državnim, to je, da se splošna volilna pravica v polnem obsegu raztegne tudi na volitev deželnih poshraceva. Starešinstvo v Trnovem je sklenilo v seji T. t. m. protest proti novemu deželno-zborskemu volilnemu redu. Protest proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu je sklenilo tudi starašinstvo na Trnovem pri Kobaridu in v Rodiku. Starašinstvo v Grahovem je tudi sklenilo protest proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu. Občinsko starašinstvo v Kredujev svoji seji dne 16. t. m. sklenilo soglasno vložiti na .•. kr. vlado protest proti novemu volilnemu redu za deželni zbor, katerega je sklenil deželni zbor goriški v seji 14. marca t. 1., ker je skrajno krivičen za slov. prebivalstvo dežele. Lokavsko starašinstvo je sklenilo v svoji seji dne 17. t. m. odposlati protest proti novemu goriškemu deželnozborskemu volilnemu redu, sprejetemu po goriškem deželnem zboru v seji dne 14. marca t. l.; ter se izreklo za splošno in enako volilno pravico. — Slovenci, ne pustimo se prikrajševati pri naših pravicah. Zahvalimo se prav lepo vsem, ki so tako očetovsko skrbeli s svojo originalno splošnostjo in enakostjo za nas! — Pobri-gajmo pa se, da pridemo Slovenci do takega zastopstva v deželi, kakorfino nam gre po številu. '«-....,*....., Županstvo v Vrtov in u je tudi sklenilo protest proti novemu deželnozborskemu volilnemu redu. Proteste so sklenila tudi starašinstva v Ozeljanu, v Še m pasu, v Naklem. Planinski izlet iz Gorice v Podmelec in Tolmin se bo vršil jutri zjutraj ob C. uri 10 min. z državnega kolodvora. V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na drugo nedeljo (28. aprila.) Smrtna k08B. — Umrla je v Gorici gospa Katarina vdova Pet ta r in, mati deželnega svetnika dr. Al. Pettarina, stara 67 let. Ta Ji pa lepa! — Današnja »Gorica« se trudi v uvodnem članku zanikati zvezo Gregorčiča s Pajerjem. Kaj takega v času, ko ve cela dežela, da obstoji zveza med Gregorčičem in Pajerjem, in ko čutimo britko posledice te zveze! Zanikati pa jo skuša s tem, da laže o naprednjakih, kot da bi ti iskali zveze z Lahi. Kaj Gregorčiču n» pade vse na misel? Glejte, kako je iznajdljiv. On ni nič iskal pri Lahih in se nič vezal — ampak naprednjaki so se hoteli vezati! Ubogi Gregorčič, kdo ti to verjame? — Če bi pa res kedaj iskali naprednjaki kako zvezo z Lahi, tedaj bi jo iskali le pod takimi pogoji, ki bi bili v korist Slovencem na Goriškem Gregorčič pa je iskal zvco le v prid svoji osebi in svojemu ^ •¦% Taka je resnica. »Šolski dom" zopet v blatu klerikalne politike, ~~ Izprijene! in zgubljenci so privlekli zopet »Šolski Dom" v blato svoje politike. „Š. D." mora služiti Gregorčiču v politiki, drugače ne gre. Sedaj mu prede huda -~ Š. I), naj mu zato rešuje kandidaturo. Kakšna nesramnost, kakšna predrznost, kakšna igra z zavodom, ki ima biti last celega naroda! - - Vsi slavospevi Gregorčiču glede Š. D. pa so neopravičeni. On je delal prekleto mnlo! Drugi so delali, pred vsem Gabršček, in koliko je delal! — Gregorčič je sedel lepo doma ter jemal na znanje, kar je storil Gabršček. Sraka s pavo-viin perjem je Gregorčič v hvali o Š. D. -— In če kaj da za Š. D., je to naravnost njegova dolžnost, saj ima velikanske dohodke. Pa namesto da bi dal enkrat večjo svoto, spušča kaplje po 20 K, in vsaka mu mora v „Gorici" delati reklamo vsak mesec. — Naprednjaki imajo obzire s Š. D. ter ga podpirajo več kot klerikalci. Pač nočejo Škodovati, ker če bi prešel v napredne roke, bi ne dali klerikalci niti vinarja več, kot so se bili svoj čas zakleli v zakristiji Stolne cerkve. Ali tako podpirajo klerikalno postojanko, katera služi Gregorčiču v izdajalski politiki. Pa pride čas o b-računa z Gregorčičem tudi glede" Š. Doma, kajti škoda na šolskem polju v Gorici, odkar je Š. D. v klerikalnih rokah, je vedno večja! Š. D. mora ven iz politike, mora postati zopet last celega naroda! 0 našem kandidatu za goriško okolico bi »Gorica" rada rekla kaj takega, da bi kaj izdalo. Pa reva se lovi tako neumno, da je skrajno smešna. Zadnjič je prašala, če si bo upal slovensko govoriti ter kako bo pisal svoje končnice. Mi smo jo zavrnili čisto stvarno, danes pa ta Gregorčičeva uboga reva na duhu pravi, da mu štejemo za zaslugo, ker svoje ime piše s strešicami. — Kaj tako bedastega se more poroditi le v „razumu in pol8 pri „GoriciB! Vojaški nabor. — Iz občin Šempeter, Trnovo, Grgar, Opatjeselo in Vpgrsko je prišlo na nabor 136 mladeničev; potrdili so jih 24. Iz Solkana, Podgore in Sovodenj je prišlo na nabor 155 mladeničev; potrdili so jih 31. Včeraj so bili na naboru iz Vrtojbe, Ozeljana, Šmihela, Šempasa, Oseka-Vitovelj, Renč in Tribuše. Bilo jih je 182. Potrdili so jih 41. Danes so bili na naboru iz Mirna, Števerjana in Kojskega. Na Bonskem prede Gregorčiču slaba. Radi tega pa že napada po svoji „Gorici" ljudi, ki nočeje iti s korumpirano klerikalno bando. Danes napadajo g. nadučitelja v Čezsdči in pa rudarskega paznika v Logu. Seveda si nikdo nične stori iz tega, ker taki glasovi nGoricea so le za zabavo. Napadala bo tudi še druge, čira bolj trda pojde Gregorčiču! Le na noge vsi proti Gregorčiču v gorskem volilnem okraju f V slavospevu Gregorčiču i četrtek v »Prismojeno«« manjka le še deželni volilni red. Zakaj vendar mu niso prišteli še tega med »zasluge", katere je priboril ta »dični« mož go-!"-'m Slovencem V Slikajo. ga kot najmodrejš^ . in najpametnejšega moža, kije storil vse prav za goriške Slovence? Torej kam spada nov deželnozborski volilni red ? Ali ne med zasluge dr. Gregorčiča?!? — [Reveži — ko ga najbolj hvalijo, ga najbolj obsojajo! Župan Kosmač pred okrožno sodnljo v Gorici. — Danes se je vršila pred kazenskim senatom prizivna obravnava gosp. Vincenca Rojca iz Cerkna, ki je bil obsojen v Cerknem na 80 kron kazni, ker je na shodu 30. sept. Bžalil« župana Kosmača. — Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Zorrer, votanta svetnik Schmarda in tajnik Musina. Tožitelja je zastopal dr. Frank o, toženca dr, Tre o. — Na zatožni klopi je sedel prav za prav Kosmač in mi pričakujemo, da bo tudi obsojen, — t. j. g. Rojic oproščen, Sodni dvor si je-pridržal razsodbo in preložil obravnavo. Pesek v oči In drzna farbarlja je vse hvaii- sanje dr. Gregorčiča po farovških listih. Kolovodje klerikalcev v Gorici kot dr. Pavlica in drugi so tako proti njemu kot mi ter mu privoščijo le to, da bi ne bil izvoljen, Prav tako se ga hočejo iznebiti kot mi. Eden izmed teh kolovodij klerikalne stranke je rekel celo, da bi on sam ne volil Gregorčiča, če bi volil v gorskem volilnem okraju. Tako govorijo o dr. Gregorčiču po Gorici, pišejo pa popolnoma drugače, češ, pustimo mu hvalo vsaj na papirju, saj iz volje fi tako ne bo več! — Tako je postavljeno v pravo luč hvalisanje dr. Gregorčiča po farovških listih, »Katollško-cerkieno-vernl kandidat"! — Sapra- bolt! Lep naslov! Katoliški, cerkven in pa veren je gospod kandidat F on. Vsaj Štetea v Šempasu tako misli, ker ga je tako označil v pridigi v Ozeljanu! Pred kratkim pa so pisali o Fonu po nGorieia, da ga že 15 let niso videli pri spovedi. Ta je pa huda za kntollško-cerkveno-vernega kandidata! Klerikalni shod v Šsmpasu v nedeljo je zapustil med poslušalci le slabe spominet Vse, kar so gospodje govorili, je bilo tako pusto, da so dosedanji zvesti klerikalci zmajevali z glavo. Posebno klavern je bil govorček kan- " didata, ki je bil poprej liberalec, sedaj pa kar Čez noč postal klerikalec in pobožen mož. V seji, ko so ga prerešetavali od vseh stranij, ali bo za kandidata ali ne, so se spodtikali še nad liberalcem Fonom — sedaj pa je kandidat dahovske stranke. Prav to pa mu bo pomagalo do tega, da ne bo izvoljen; po ne-izvolitvi najbrže ubeži iz klerikalnega tabora zopet med liberalce! Tako surovega članka, kot je oni pod naslovom „Kdo je delal ?'' v zadnjem nPrismo-jencu", Še nismo kmalu Čitali. S surovostjo, s skrajno surovostjo pa hočejo pomagati Gregorčiču na noge. Prav! Naj le bodo tako surovi — tim gotovejše cepne dr. Gregorčič, kakor je dolg in širok! Poštni obhodnlk v Šempasu agitira proti na- rodno-napredni stranki ter proti našima listoma in skuša odvračati naše naročnike od# listov. Za danes mu svetujemo še prijateljsko, naj takoj neha, če noče imeti neljubih posledic! Iz Tolmina. ~ Ustanovilo se je tu novo prepotrebno »Društvo'v varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin", ki bo imelo namen po celem sodnem okraju poizvedovati po zakonskih in nezakonskih otrocih, ki so duševno aH telesno zanemarjeni. Ker je v največ slučajih vzrok zanemarjenosti in pokvarjenosti slaba ali celo pohujšljiva okolica, v kateri taki otroci rastejo, — (alkoholizem, bedne gmotne ali nravne razmere, razpori v družini, brezbrižnost varuštva) — zato bo društven namen vplivati na sodišče, da se otroci vzamejo takim starišem in varuhom ter se jim priskrbi boljšo vzgojo, ki jih privede nazaj na pravo pot, oziroma jih, obvaruje, da ne zaidejo z nje. V to svrho se bo vporabljal društveni denar. Članarina znaša na leto 1 K, ustanovnina pa 25 K. Denar bo pošiljati na društveni odbor v Tolminu. Smiliti se morajo vsakemu tako zanemarjeni otroci, — prave reve, ki so — pogosto prepuščeni samim sebi. Rastejo brez vsake vzgoje. Zanemarjajo šolo, mrzijo delo; postajajo postopači, temu blizu pa je prosja-čenje, tatvina, pijančevanje, pri dekletih prostitucija itd. Odrasli postanejo človeški družbi • nevarni, bili bi pa lahko njeni koristni člani, če bi iineli v otroški dobi dobro vzgojo. Lahko bi postali pridni delavci, skrbni gospodarji in dobre gospodinje. Tako pa tavajo okrog sebi in drugim v nadlego brez vsakega življenskega cilja. — Boleti nas mora in očitati si moramo, ko beremo, koliko se stori drugod proti temu zlu. — Koliko pa se je storilo pri nas?! — Nujna potreba je torej, da kaj storimo v prid zanemarjenih otrok in kolikor mogoče preprečimo njih duševno in telesno zanemarjenost in propalost. Ustanovilo se je tu v Tolminu v ta dobrodelni namen novo društvo in dolžnost vsakega je, da priskoči društvu vsaj z majhnim prispevkom na pomoč ter tako pomaga doseči brezdvomno blag namen. Vabijo se vsi, ki se zanimajo za to idejo, na ustanovni občni zbor, na katerem se izvoli odbor. Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 2. maja t. L ob 10. uri dopoldne na c. kr. sodišču v Tolminu. Priprav^alni odbor. Soška podružnica S. P. D. - iz Tolnima nam naznanjajo, da se je g. dr. R, Grun-tar odpovedal načelstvu Soške podružnice S. P. D. Sodrug Ropu »zaporu. — Sodjainodemo- kratičnega agitatorja Ropasa so zaprli v Gorici. »Rdeči Prapor« naznanja to tako-le: .Sodišče je na podlagi klerikalne de-nuncijac^e uvedlo proti sodrugu Ropasu preiskavo zaradi veleizdaje, ker je na svojem volilnem shodu izjavil, da je ljudovlada logično najpopolnejša državna oblika; hkrati je dalo Ropasa, ki je oče šestih otrok, aretirati češ, da je nevarnost, da ubeži". OkrtdlU ObČlBSHt pfetrM, - Iz Rihemberga: nDogodila se je v občinski pisarni čudna stvar. Imenovano pisarno so namreč pretečeni teden obiskali neki uzmoviči in pobrali iz nje neki predal, v katerem so bile shranjene hranilne knjižice za več tisoč kron, 40 K v bankovcih in za približno 20 K drobiža. Vse skupaj so odnesli na neko njivo, pobrali pa so samo zadnji znesek; vse drugo so pustili na njivi. Ob enem so obiskali tudi klet g. kaplana, odkoder so odnesli nekaj klobas, jezikov in par steklenic vina. Najbrž je bila vse skup šala. Storilcev niso še dobili" Učiteljsko društvo za goriški okraj bo imelo svoje zborovanje dne 2. maja t. 1. v Gorici v kavan«) „ Central". li Rihemberga nam pišejo, da se župan in župnik strašno potita za vse sveto in dobro. Hočeta zidati nov farovž, novo cerkev, iščeta nov prostor za posojilnico, dobila sta že novega organista itd. itd. Vidite, kako so Ri-hemberžani in kako šele bodo srečni! —- Začela sta tudi z vitriolom, zrnjem in moko kupčijo in celo v vsaki roki imata tudi pest peska, če ga moreta komu nasutf v oči... Kaka dobrotnika, a ? YMi naj se greda naši trgovci farbat t „Plahajnarja pa bomo volili vsi, ker smo srečni, da s tem vstrežemo tema dvema dobrotnikoma, ki se zanj tako ženijalno trudita. Menda bomo imeli tudi molitve in procesijo za dober vspeb.Grozovit grešnik mora biti neki Alojzij Štrekelj, in kdor zreče njegovo ime, bo Bfrdaman". Hvala Bogu, da nas razvetljujeta čč. gg. župan in župnik t Imen." I . AJdOlSki Čistil SOM. —" Z Vipavskega: „ČiijeiDO, da je slavno predsedništvo cestnega odbora za Ajdovsko poslalo »Gorici" na „So-čino" notico neko »pojasnilo", ki pa ničesar ne pojasnjuje. Javno znano je, kaj dela ta odbor, in znano, da so vsi zavedni proti nedelavnosti tega cestnega odbora, kjer imajo Vidmarji in Pavlici komando. Mi pa naj bi molčali in se divili njih krščanskemu „delu" pa plačevali visoke doklade za zanemarjene poti. Volilci, preglejte malo račune in sposobnost nekojih sedanjih odbornikov, ki so res prepotrebni pokoja za svoje — n^J Šilo dne 18. t. m. Posvetovanje glede Hren ciranja se je vršilo 13. t. m. v Kobarid« VipilSkl ieleiBiei je prevozila mvseca U bruvarija letos 0100 oseb in 3300 ton. bl»g» dohodkov 12.200 K. Direktni zfeia Pra§a~Trst po novi žel««« bo dolga z brzovlakom 18 do 21 ur. ?tm dati ne bo treba nikjer. Razgled po soefu. Cesar I Pflflj. — V Pragi je vpiiiu; ;*• nako navdušenje, dolgo slavlje. Cesar m« 'ar-» jako laskavo o lepih prireditvah, o ov:it*ijaha udanosti, ki mu jo izkazuje prelmakt* Češka pevska društva so priredila !¦". l¦* zvečer cesarju podoknico. Pelo je nad M pevcev in pevk. Pri občinskih »olitiah v LJubljani je ^'-' narodna napredna stranka tudi v, pn redu. Izvoljeni so J. LenCe, U. Preduvič. a: Triiler, Ub. pl. Trnkoczr. Rudarji za SIBtOMl ir. - Mednarodni d bor rudarjev v Bruslju je sklenil nastopi«« »•in i* mednarodnem rudarskem kongresu za sveto** mir. Pozovejo vse delavce, da v slučaju voj* zabranijo dobavo premoga. Rusija. -- V Petrogradu so prišli bsje» sled razsežni organizaciji v svrho agitacije m v°Jaki- km V neki jesnišnici v Petrogradu so » njenci vstavili delo v 12 delavnicah, no^ izkazar simpatije političnim kaznencem v ^ nilnici, ki nočejo nič jesti in tudi ne in sprehod. Odpovedali so tudi ti jedi in P« Car sprejme te dni v avdtjenci I* sednika dume Gotovina. Volilne reklamacije na Dunaju. — Pri namest- j3tvu na Dunaju je bilo vloženih 88.400 re-l macij k imenikom zft državnozborske vo- jive. - Rimski duhovniki ne smejo biti narodni. - iz , ,e poročajo, rtu je kardinal baron Skrbenskv 'dal okrožnico na podrejeno duhovščino, kjer oživlja duhovnike, ki so proglašeni kot fieško-igrodni kandidatje, naj odstopijo'" od *''kritfdP iatur. Med resnično narodnimi duhovniki je ta .repoved povzročila hudo razburjenje in pri-. Lvlja se baje proti rimskemu kardinalu sek»j podobnega kakor svoječasno proti Kohnu. Petdesetletnico svojega obstanka slhvr"LštK-lilimento Tecnico Triestino". Torsfiia za umetna gnojila. — v Heki nameravajo zgraditi tovarno za umetna gnojila. Fri podjetju 30 udeležene nemška državna >,acka, komercialna banka milanska in ita-^ansko društvo, ki ima že več takih tovarn / Italiji- Strašna družinska žalolgra. že skoro cel :;deu so pogrešali družino rudarja Bergmana v Lnog« P" Dortmundu. Ko je policija s ; .¦'o odprla vrata, se je stražnikom pokazal *in&en prizor. Mož, soproga in vseh pet utrok je --'i'0 umorjenih. Na vratovih vseh pet otrok so se spoznali sledovi krvi. Trupla so ila že nagnita in so ležala v veliki luži krvi. planski ško! v stiskan in težavah. - Podali smo o nasprotju, ki je nastalo med jbljanskuji škofom in med 2500 češkimi du-:ovniki. ki so bili člani češke BJednote", ker ;ij je v svojem uradnem listu obsul s celcr :s[0 t e / k i h dolžiiev. Odgovor ni izostal. »btojiili so odločno proti ljubljanskemu škofu, 'sodiio v je to najprej v »Korrespondenz-'aitir za avstrijske duhovnike in potem na jrteni shodu, ki so ga imeli ti duhovniki :M kratkim, na katerem so, kakor smo dosti lataiičao poročali, vzeli v pretres dolžitve fcofa Jegliča in jih razkrinkali kot grde laži u iii/kotna obrekovanja. Viharno je bilo to .Urovanje čeških duhovnikov in vzbudilo je iljifi senzacijo po celi Evropi. Celo „Oechu, fssiio tenkih škofov, je priznal, da je bil ^a viharju kriv ljubljanski škof .Jeglič, ker ••. kuka pravi omenjeni Ust, češke duhovnike ;rivi'-iii) postavil na sramotni oder. Ni pa »tiiSo Nin.0 pri rečenent protestu. Oški du i/.niki m) Mi dalje. Sklenili so, zahtevati :;t d o L i; e n j a. 1'redsedstvo „Jednote" za .r>ku skotijo je poslalo škofu Jegliču obširno ; I-omenit: o. v kateri dokazuje, da je škof "jiiii! t'wkini duhovnikom kradel čast in aht>>tii, da mora to v svojem uradnem listu :Gveki duhoMuki i/, tega izvajat najskrajnejše •r^kvuuv. ¦"kof Jegiič je sedaj v velikih stiskah. *;e hoče '..so obdulžitve v uradnem listu pre- —— Ženstvo! ................. Širjenje krvi itd. .zdravi: « Ziervas, Kalk pri K< lir,«? si. -244. (»ospa G. v M. piše: tok sredstuo ml je hitro pomagalo." v IHilostiva gospa, •II veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime »Kathrelner« ? Ker se Vam sicer uteg' ne primeriti, da do~ bite manj vreden po- * ^mmkpre^m^vfimt-s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerje va Kneippova " stedna kava . Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnave kave. Zapomnite si torej natatiko^oito« stiva gospa, da dobivate pristno Kathieinerjevo kavo znolj v zaprtih izvirnih navojih z napisom ; >Katbr.iiiorjčva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1905. dalje - vsi ud. pridobljene koncesije od obrtne oblasti sprejemati vsa naročila električne luči L>LjM> >>_> in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter (lajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Httgel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico št. 13. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-neiega peciva, torte, kolače za birniance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvi za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Ur* po jako zmernih cenah. ""*• Zahvala. O priliki smrti našega iskreno ljubljenega očeta Ivana Grželj, nad učitelja V p. se nam je izkazalo toliko iskrenega sožalja, da nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. V prvi vrsti zahvaljujemo vse sorodnike, nadalje preč. dul ovščino, sosebno g. župnika Jos. Fabijana od Sv. Lucije za ginljivi nagrobni govor |n da se ni zb.al dolge poti, gg. učite! jstvu, starešinstvo občine Vrtovi n m gg- pevce za lepo petje, ter ostale občane za spremstvo na zadnji poti. Srčna hvala. V VRTOVINU, dne 20. aprila 1907. Žalujoči otroci. Mlin na vodo, žaga, ali drugo vodno moč z visokim slapom želi vkupiti proti gotovini ali s 5% obresti., ...,^<. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na: Ante Pirnat, kancelist. —^ TRST — Veliki Trg. - Hotel Garni. Resna, pametna gospica (Kranjiea) absolv. trgov, tečaja uajena pisar, poslou, ^ išče službe za I. maj. Ponudbe: post resi. Copica 3 pod naslovom „T očnos t". Senzacljonelna novost. Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2 — 3 » » B-50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dunaj XIV. 3. Sechshiiuserstr. 5./24. Naročite takoj in bodete vzradošceni! modre žene Zahtevajo knjigo: „lstenje perfjode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetja X 1-20. Pojasnila daje zastonj P. ZIERVAS Kalk 244 pri Kolinu (KiJln) ob Renu. Postavno zavarovano l 1 Vsako posnemanje se kaznuje! Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam z zeleno nuno. 12 malih ali 6 dvojnatili steklenic ali 1 velika specijalna steklenica s patento- vaniin zaniaSkom K 6*—. tnierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsem, Se. tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3*60 pošilja le proti pred- plačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najbojl. povsod znani in starodavni. NaroČila naj se naslovi: Lekarna A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. BroSuro s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in pogtnine prostio AlleinechterBalsam mteStlmUMiiHI-itJNki to A.Th!«rryiiiPriirHi Pozor! Pozor 1 Ugodna spomladanska prilika! Kolesa v največji izberi ¦/. enoletnim jamstvom od K 90-— naprej. Kolesarske potrebščine; izvrstne zračne cevi po K 3— Fini plaSči od K 5-50 naprej. — Acetilen-svetilke od K 2(50 naprej. — Konusi za „Freilauf" z bremzo od K 14-*— naprej. — Masivne pumpe na nogo, h litega železa, od K 1*60 naprej, zvonci od 30 vin. naprej, — držaji od 80 v, naprej, — Btrešice proti blatu ta kovine ali lesa po K 2*40 za garnituro. — Jeklena prevrtana platišča po K 1*80. — Emojl-lak po 50 vin., — hupe od K 1*70 naprej. —- Osi, konusi, okovi za osi različne velikosti so vedno v zalogi. — Vso potrebščine za motorje in avtomobilo, popravila, poi. "lovanje, emajliranje so v lastni dolalnici najtočnojSo in po nizki ceni izvrSujo, Zahtevajte naš obSirni cenik, kateri bo vsak dan razpoSllja. Razpošiljala tvrdka ta kolesarsko industrijo: Dunaj, l, Stubenrinete 6. ttGRAN0 HOTEL" V 0UT0VL1AH V bližini železniške postaje Dutovljc-Skopo, oddaljen od Trsta 50 minut z bohinjsko ielcintco. Ktliiii hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetličnimi | ¦ .....¦.....¦.......¦ | vrti, gozdiči in kolibami Krasno drsališče, elegantno igrališče. — LAWN-TENNIS, kegljišče in krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe moderno opremljene, napeljava vode, acetilenska luč. Kuhinja italijanska In nemška. PLZENSKO PIVO prve vrste; tu- in inozemska vina, posebni kraški teran, KAVAH NA m MODERNI BILJARD. Omnibus in k< čije za vsaki prihod in odhod vlaka. — Daje se v najem elegantne kočije. lastnik: IVAN GUSTINČIČ. N. 1?. t/vrsuje se fiidi naročila za posebne večerje m kosila ta društva, klube, družine itd. z največjo točnostjo in po jako u' * '* ! - * ' ' "' - --' %«1fc^^^l^»^^f9^ A A A*^*^*^ A A A A A A A A A A A A AAA^J** |l D zauaroualni stroki i| •S priporoča slav. občinstvu podpisani naslednje po njemu *| zastopane zavode. «| »Prvo čoiko splošno delniško družbe za zava- <^ rovanje na zivljeeije v Pragi". $ Ta edina slovenska delniška diMžba te stroke sklepa zavali rovanja za slačaj' smrti, za slučaj smrti in doživetja, za doto In *L opravo otrokom, za starostne dohodke iti rente, za slučaj smrti «| in doživetja z oprost tvl{o plačevanja premij v slučaju deti lavne nezmožnosti, mešana zavarovanja za slučaj smrti in doli živetja s zajamčenim 3°[o obrekovanjem vseh vplačanih «1 zavarovalnin itd. po zelo ugodnih novodobnih pogojih. <| „Croatla" zavarovalno zadrugo proti poškodbam «§ po ognju, streli In razpoku v Zogrobu. Ta zavod rživs ^ jamstvo stolnega mesta Zagreba in zavaruje, stavbe, pohištvo, ne-*& premičnine, živino, krmo itd. po normalnih nezvlšanih zali varovalnih* tarifah. Zavaruje tudi stekla v izložbah proti slu-l& čajnemu razbitju. «| „Prvo avstrijsko splofno zavarovalno druibo" «| za zavarovanja proti nezgodam itd. Ta družba sprejema vsa v to «| stroko spadajoča zavarovanja in povrne zavarovancu po preteku *$ zavarovalne dobe vse vplačane zavarovalnine brez obresti, ne glede «g m morebitne vže izplačane odškodnine za časa zavarovanja. l| Vsa pojasnila o teh zavodih, ter cenike, proračune in sestavih ljenje ponudb preskrbuje točno in vestno JI Slavni zasiopza Soriško JOS. ROVAN, Šnfea, ftohd bg Si, 9. Gorica, Gosposka ulica štev. 25. VELIKA ZALOGA vsakovrstnih zlatih, srebrMli In niklastih ur. Raznovrstne stenske pendel-ure in budilke. Velika tovarniška zaloga živalnih strojev najtrpežnejših vrst. Prodaja se tudi na obroke. — 3-10-ielno jamsloo. Spretni prtuilci in predilke, ter predilni delavci in delavke, se sprejmejo proti dobremu zaslužku tako) pri domorodni predilnici in tkalnici akcijske družbe v Dugojresi Hotel »Central" vhod Corso Josipa Vgrdl jfr 32 - Telovadni fr j |fr. 6 Ob delavnikih ob 5., 6., 1., 8. in 9. uri. Ob nedeljah ob 4., 5., 6., 7., 8. in 9. nri. Od sobote 20. aprila nov program Kinematografa Cdison najboljši stroj, ki se ne trese (zadnji model). — Vsakih 8 dni prihajajo iz Pariza, Londona, Berlina in Ne\v-Jorka najzanimivejše, resnične novosti. VSPORED: Arabski čarovnik, v barvah. — Izlet na goro Pilat, resnično. — Prilepljen maček, komično. — MAČEHA, Interesantna drama v 3 dejanjih. Pretresi ji vo-ganeea. t. Dejanje: Vdovec in sin- Bolni sin. Zamišljen oče. Vdova in hčer. Krojaeniea vdovca. Poset v krojačnici. Začetek ljubezni. Sestanek. 2. Dejanje: Vdova zaročenca. Srečna novoporočenea. Nečloveško ravnanje s pas- torkom. Se skriva v strahu. Oče se ne zmisli. Beg z hiše. Na pokopališču na grobu matere. Upokojen general ga vidi. 3. Dejanje: Sin se pritoži na sodniji. Poziv očeta. Začudenje in jok. Oče s>e maščuje za sina. Plačilni dan, komično. Vstopnina: I. prostor 50 vin., za otroke 30 vin. ______„______II, „ 30 „ „ „ in vojake 20 vin. Osako sredo predsfaoa za učence po znižani ceni 10 oinarjeu. Vsako soboto nov program. Hajvečja zaloga slik o modernih in anliknih okvirjih,--- ameriške vrednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike sloveflh slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov. -^p-^p-^er «g -k ji/j' si :: & it rt žOOfF Gorica # Gorica Hdtel Jri jri zlatem jelen"! v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači — Sobe a prenočišča po zmernih cenah. -Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnent času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izboma kubla\t Domača \n ptuja vina. izvirno pUztntko >pnudroj»-piva. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. isadstr.) — Telefon it. 73. Bacon poitne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelštva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloga obrestujejo po 4l/» % • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlegre se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5lU%. , , Stanje 31. dec.1906,: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Poboju«; 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382'63. — Vrednost nis. 112.328-— SVETOVNO ZNANI FERHET-BRANCft Delniška družba pivofaren Žalec in Laški trg priporoča svoje = izborilo pivo v sodcih in v steklenicah. Zaloga u Gorici, Riua Koren št. 8-10. Ustanovljena tvrdka leta 1866. :"- J. Drufovka - Gorica Centrala: Gosposka ulica št 1 in 3, -- Telefon št. 62. Podružnica: u Gorici, Rašlelj št. 3 in u Sežani. — bastna strojarna u Črničah. Velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje, usnja za sedlarje, knjig -yeze, tapetar|e itd. 2alayatblj ličila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Delika zaloga uroarskega blaga. §#- SUOJI K SVOJCEM T Lekarna Cristofoletti v Borici na travniku. Ltn&^Li?4m^ Trskino (itokflžcvo) jetrno ojje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino leleznato jetrno olje. IJaiia tega olja je sosebuo priitoroC-otrokoni in dečkom, ki -o nor« in uf/Mf narave. Trskino jetrno olje se idetnim jodecem. S t.-:;, olj« v-- k' 4r; • !¦ •'••/.!!!. ž!iv.'.i -h ki. L'olšf 7-tira '.jo v kratkem času okrvn-M itd. itd. gotovostjo Cena ene steklenlee je i krono 40 vinarjev. OPOfflA. Olje, katerega caroCam direktno iz Norvegijc, preiMe se vedno v mojem kem. laboratoriju predoo se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim CS. odjemalcem glede Cistote in =====- stalne sposobnosti za zdravljenje. =====: 4ft€ Cr isfofolettifeva pijača iz kine in žaleza. najbolpi pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. ^=======s===== Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Steckenpferd- liljino mlečnato milo Bergmanna & Komp. u Draždanah in u Hišni ob babi .;- i» ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-analno rnilo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in orivnicah. — Cena 80 vin. za komad. lr POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! K