r
HajTeejl slovanski dbaerrnik ▼ Združenih državah.
Velja ta vse leto.........$6.00
i Za pol leta............... $3 00
i Za New York celo leto... $7.00 i Za inozemstvo cslo leto... $7.00
Tke lirftal Slovenian Dally In the United 8tatea.
Iaaned every day except Sindaji and legal Holidays. IT 75,000 Readers. "M
TELEFON. 2876 CORTLANDT
mmmm
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 94 — ŠTEV. 94.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 1922. — SOBOTA, 22. APRILA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK !£XX.
POLOŽAJ V PREMGGARSKI STAVKI
STAVKARJE SO PRISILILI NA DELO TER NISO SMELI ZAPUSTITI SVOJIH NASELBIN. — PRODUKCIJA KOKSA JE ZMANJŠANA. — DELODAJALCI ZANIKA VAJO VEST O POVIŠANJU CENE MEHKEGA PREMOGA.
Pittsburgh, 1\». L'0 aprila. — g;;i;a od rnited Mine Workers, ki 1'nink l-Vt-iicv. organizator l~ni- j<- ltkel, da so cnc i• i Mine Workers, j,- objavit da- .skočilo.
premog1 po-
jo * v Cniontowii, <la ^ «* j«' vložilo ]'••! delavskem do] ki rt men tu pi-i-ti»>ho. v kateri si* ».'lasi. da m* j*' pn-inogarje Crucible Steel Company of America v Crucible. (Jre-<r.e okraj. Pa., prisil 1<> k d*du in In jim ni dovolilo ; »pustiti vasi. Delavski dVartment b<> vpri-z -ijI natančno preiskavo tega.
»Šerif Philips i/. Waynes'mrga
Connellsville, Pu. 1^0. aprila. — Produkcija koksa v ("omiellsvil-le pokrajini skozi prva dva tedna pmnogarske stavke je padla za ve<" kot .">1.000 ton. soglasno > štf vilkanii. ki so 1» le objavljene danes. To je pribl žno ena tretjina tona že m tedne ne po* redilo glede pi « d izbruhom stavke.
j Wheeling, AV. Va. L'0. aprila — Pomanjkanje premoga vsled stav
odgovor na obd .lž tev rekel. ke premoga rjev bo prisilijo p—-i
\ teku r.ad-ne obstajajo i''. —
J«*
da j«» bil v tVueibl« njih par dni in "da 1 as tak»* razmer*". — Kt*s •<■ rekel Perif. — da so so premo-f:arji napili in so pretili, da lx»do poznat; v zrak celo mesto. Bdi s«- aretirati ter spravljeni v jeeo S-da j na prostem proti jam-.v ini ter <*akajo na akcijo sodišča.
— Jaz imam oddelek pomožnih šerifov v Crucible ;n razentega s • t ji m tudi polic .sti pr-unogarskih železnih naprav, v eefcmi dvaindvajset mož. Rovi ne obratujejo in ljudie lahko prihajajo in odhajajo kot s«> jim zljubi. Krožla je govorica. da so bili premogarji pris I.M'ni ostati v hišah in da se jim ni dovolilo iti niti v cerkev, a jaz sem šel tja ter vprizoril natančno preiskavo. Lahko grtxbr. kamor
kinj<n's. e-bratovnja v Bemvoml napravi Wheeling S t -1 Jc Iron Company. pričenši s sobito. kot se j«- ofirijelno objavi'o. P rek tajen je. k bo uveljvljt-no za n**<!.»-ločno dobe. bo prizadelo S00 delavcev.
ZANELLA
PROTI ROM.
DOGOVO
Prejsni
SPREJEM AMERIŠKEGA , POSLANIKA V BERLINU
Zastopnik nemškega zunan. urada ga je pozdravil na kolodvoru. Sprejem demokratičen.
1 Reka, L>0. aprila. — predsednik proste reške države je poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku Faeti sporočilo, v katerem se glasi: j — Smatram za svojo dolžnost informirali vas. da ni postavno Uveljavljena vlada na lie k i av-torizirala nikogar, da nastopi v ;im ljubi ter ni najt i i imenu mesta Reke in za njo in
BOGAT KONDUXTOR.
Berlin, Nemčija. '21. aprila. — Ktlur se spomni na sprejem zadnjega jimrriškega poslanika v Xcnu'i ! pred vojno, (ierarda, ka-irrniii! se je izkazalo vel;ke časti. *• I «"a ine za vlade kajzerja. temu '-<• moral zdeti sprejem novega ; i,if ri^kega poslanika Honirhtona • <1 mtikrničfii Tn ponižen. — X kakih Idestečih uniform, nika-'	rilndi lovcev ali cilindrom
v'v<ikiti državnih uradnikov. Nekaj pa je morala vlada Kb^rta vndar storiti. Spalni voz ]H«>la-?i;l-f». ki je bil pripet na vlak Iz Kobh'nea. sn v Potsdamu odpel' ter pr:peli k posebni lokomotivi, ki je priv« dla ta "p >sebni vlak" na stranski peron. daleč od Šuma in trušča vn.ega perona.
K	w'mu se vsled tega pri-
šli le uradnik' poslaništva, pod j vodstvom nadomestil jočega po-; sIov<h1 je Pen nove rja. potem ko je poslaniški. ] Kislo vodja Dressel ž» ; dan preje povsem neopaženo >:a-I pustil Berlin. Nemški urad za zu-
KAJ ZAHTEVAJO RUSI?
ODPOSLANCI SOVJETSKE RUSIJE ZAHTEVAJO DE JURE PRIZNANJE TER FINANČNO POMOČ. — RUSIJA JE PRIPRAVLJENA ODREČI SE ODŠKODNINI TER VRMTI ZA PLENJENO LASTNINO. — NEMCI SO SE UKLONILI.
Slika nam kaže konduktorja Pec blesa v Springfield, Mass., ki je | nanje zadeve je zastopal tajni pied kratkim podedoval štiri mii jene dolarjev, pa se "še vedno pre-vrža s karo in pobira od vsakega potnika po sedem centov.
nobenega nasilja v tem n/,;m. j še manj, da določa dogovore za Por. .čila iz koksnvih polja Fa- prist an iš."-a in železnice. Reka ne velte okraja s(( kazala <lanes le more priznati kot pravomočnih malo i/|»mnembe v stavkai*skem idkakih takih pogajanj ali dogo položaju. Bolj prijrest.i s<i bila da-ivorov. brez njene postavne so-imn (»oročila o Rr»]¥>tnem pri«Vt-1vdeležbe in njenega sprejema, ju obratovanja kot v katerem ea- Omenjena pogajanja se tičejo sn. odkar se jp pričala stavka. italijansko-jugoslovanskih ']>o^a-Izbol iMinj«* v RmithfiehI okra in Je| j-' nj \ Rapallo «rk-de nove uravna-razvidno i/. p.n>«'ila Balt'mon* j ve reškega vpra&iuja. Z'-b'/rii<*". da s«' j«' včeraj i>re-I
DUBLIN POZORIŠGE MRZLI VAL NA
VELIKIH IZGREDOV VZHODU DEŽELE
svetnik von Gulieh.
S svojim mehkim glasom je p»»-zdravil novega poslanika na naslednji način:
— V imenu nemške države ter ni«*nejra zunanjega urada vas pozdravljam ter vam stavljam na razpolago pripomočke tega urada.
Irske republik.-le poskus zavr
šnic. — Ncč nasilja
jlcanske cets zavrni- \ gorniem delu draave New York; .. . . . , - , , ,
. • , , . .	j ,	_ * i pričakuje vaseira obiska, kakorhi
^zetia barak m voja- jo pada! sneg. — Tudi v mestu !	J	, ,
- " -i ■	^ ».- it i	ji *	* tre se vam bo zdelo primerno,
nasilja v mestu. Incw York ie padla temperatura,. ,T , . .	1 ..
Genova. Italija, 21. aprila. — Če se bo dovolilo Rusom de jure priznanje ter finančno pomoč. — kot ugotavljajo v svojem odgovoru, katerega so predložili danes priznati vojne in .predvojne dol-cove. Rusi se morajo odreči svojim protizahtevam ter vrniti uporabo nacionalizirane lastnine bivšim lastnjkcm ali pa zadostiti za-htevam inozemcev v slučajih, v kateiih bi se te lastnine ne moglo vrniti.
Nemški odgovor na zavezniški ultimat sprejema, pogoje, da se nemške delegate izključi ckI so-vdeležbe pri nadaljnih razpravah srlede ruskega vpi*ašanja na gr-novski konferenci. Zavezniki j>a so dovolili, da sme rusko-nemška pogodba, kot sklenjena v Rapallo "e nad;:1'v obstajati. (Moč iste ' i naibi/ obstoi il i tudi brez za-~ \"<»i j nja	O]>omba
sije »rlt-de vprašanj, odgovarjajočim onim. ki so že uravnana med Nemčijo in Rusijo, le v slučaju, da bi se j<> direktno naprosilo x.a to. —
Zakasnitev izročitve poslanice je bilo v glavnem pripisovati razlikam v mnenju med Nemci samimi glede najboljšega sr dišča, katero naj bi se zavzelo, kajti nekateri so se bali odmeva v francoskem taboru, kaji.i Francozi so se držali tekom eelega <b»ir ulka strogo na strani. I r. ugotovila lJovd Ceorgea pred /urnalisti na včerajšnjem sestanku v kraljevi ]ta-lači. ]>a je bilo razvidno, tla j"* ostalimi zavezniki.
Prva komisija je bila sklicana danes zjutraj na posvetovanje, da razpravlja o ruskem odgovoru na načrt, katerega so sestavili zavezniški izvedenci gh de rekonstrukcije Uusijr.
Objavilo s1' jf. da 1» > dospel ju-tri v tienovo ital jau.-.k kralj Viktor Emanuel in si:-.-r na krovu bojne ladje Con te -.li favour, da
e«'/UIS.
stavca.)
Odredilo s ■ je vse potrebno, da se izroči poslanico danes opoldne italijanskemu ministr. predsedniku Fact-, kot predseUniku ■ poM ti konferenco. Spre jel bo ob-konference ter tudi prvemu, ki 1;.sti v	]m.frkta ter prlre-
Dublin, Irska. aprila. Naj Eu£falo, N. Y. 21. aprila. — pad na Wellington barake, ki se ; Skrajni rob viharja, ki je povzro-je pričel malo po enajsti uri vče- i 1 na si-ednjem zapadli toliko j ra.j zvečer, j' trajal j»ribližno 40 škode ter zakrivil smrt številnih, "Vavzoč minut, nakar so bil * oblegajin-e ljudi, s.- j«; privlekel včeraj pre
Houghton je odgovoril z dobro izbranimi besedami ter rekel, da bo vn p rej obvestil zunanji urad (t svojem prvem oficijcTnem obls-
j sile pognane v beg
d slrauJ p>- ko Velikih jezer. Veter je dosegel
,,	i _	_ _	isa(,ke. obstoječe iz č -t re«lnc ir- naglico osemdesetih milj na uro
v«II« 1 M) kar premoga, v pr!W- PROTI KEŠCANSKO GIBANJSjsk,	'
ri s s.-lmimi k a rami dan poprej.!	NA KITAJSKEM.
Trboljišunje v pftšiljaniu premoga )>rt'ko Aronongahela ž-b*zniee
d«*set odstotkov. r~> ir''?!-
znašabi
vi'i uradniki, a rikakega koks«.
Amoy, Kitajska, 20. aprila — Pi-otikrščansko gibanje, ki se je prep. \r,t]>, s.' n: pričelo s stvorjenjeni dvajset ta-!l;ih organizacij na vseučilišču v fene premoga na pitfsbu:\šk<-:n Pekingu, se naglo širi po celi Kiti gii niso p>sko*-ib' ■/./.:i izbruha tajski, soglasno s poročili, ki pri-Kfavke t« r je najti do**i premoga I hajajo semkaj.
v železniških skladiščih. kot Krščanski voditelji in konzular-i/javd I{. Oardin-'i*. komisar ne oblasti dajejo izraza svojem /e pit Ts, urškill ;,roiz\ ajalcev U znemirjenju vspričo obsega tega pieinoira lu je storil v rwlgovor I gibanja, katero baje podpirajo na Ujjotov^ !o ^pralprtNlsednika Ea- komunistični agitatorji.
republikanske ar::ir:de.	! ter j>rinesel seboj sneg. ki je za-
Vprizorjen j:* bil ]>:»skus. da se padel od tri do štiri palce visoko, vdre skozi glavna vrata in vrženi Erie jezero je bilo zelo razburka-

Denarna izplačila y jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
bnlojejt W nhy	ncN^ln t» Utn
VfaraJ m Mle uk cena Jugoilari ja : i	ki lapbio* "Ex.	Mmri nT
» CJiMJamL
5 1.30	1.000 kron ____ $ 3.80
$ 1.70	10,000 kron ____ $3 /.00
3 2.10
■lnlatrvtva n poŠta Id brs«**T w JacosUvlJI wm MkasormJ moetke poima poitm cdlnole w 4«-Mlrl krat k« aptate m dinar; tanj aeUpra^^^M
Italija in zasedeno oaeralja:
sta bili pri t m dve ročni grana-tr. ki sta ranili tri člane ]>nsadke. Straž«' so od vrni h* /. «*no ročno granato ter s»' d<>mR'ra. <la sta bila dva aapadalca ranjena, kajti videli so. kako so jima prišli tovariši na pnraič.
no in iz številnih k raj«; v. kot Lackawanna. East Aurora, Hamburg- in drugih krajev v zapact-n» m Xew Yorku se poročalo, da je vihar ruval drevesa. Poro-r-a se tudi. da je bilo razbitih dosti oken. Policija je, obdala neko j
ni bil niti en nemški časnikar ali fotograf. Kazen eno-rokega policista je bil postajni načelnik edini človek, ki je bil navzoč na peronu in ki je nataknil nase svojo najboljšo uniformo. Na čast dneva si je posadil na glavo tudi rdečo Čepico ter si o-pasal bridko sabljo. To je bilo r-dino na zunaj blesteč" znamenje ob priliki sprejema novega ameriškega poslanika v Berlinu.
Streljanje v razl f-oih delih m*1- novo poslopje, katero se gradi. r. .te je bilo Š.' bolj intenzivna kot varnostno stražo, potem ko je vi-f-no prejšnje no.';, in eksplozija liar odnesel del gradilnih odrov.
»lil nato banket na krovu bojne ladje Dante Allighieri. h kateremu banketu so bile povabljene vse delegacije.
Ni še znano, ee so IJusi sjtrejeli povabilo na banket, kajti s tem je bil ust vajen z;—i je kaj dellka-ten položaj.
"MOŽ SKRIVNOSTI UMRI. V SAVANNAH.
so povzročile največjo ško-
V mestu New Yorku je bilo o-paziti včeraj oster in mrzel veter ki je dosegel naglico 72 milj na
PISMONOŠE NA DEŽELI V NOVI SLUŽBI.
boml
do.
Wellington barake, ki se naha-| ja jo v gosto obljudenem delu
Imesta^ so bih' za dni'1 vojašniee, tnkaj. katere >o izpraznili Angle-j^i ter imajo sedaj v rokah vs<* vo-
I jaške ake ;e v Huldinu. ka;ti Vr - PROFESOR MAKSIMOV O BE-S
uro. V mestu Albany zii čer snežilo
-iiJ Iiush barak ■ s.. ^lai st;;n m! provizorične irsk«1 vlade.	j
Streljanje krog fdi barak te-
GU IZ RUSIJE
Washington, D. C., 20 aprila — Generalni poštni mojster Work je je včeraj i ^aues °d°bril uporabo službe pi-' smonoš na deželi, da zbirajo podatke glede letine in druge šta-jtistike. tikajoče se poljedelstva.
- Poštni urad spoznava, — je j rekel generalni poštni mojster, — da hi bila služba, katero lahko
50 lir 100 lir 300 lir
500 lir 1000 lir
S 3.20 $ 6 00 $17.40
N«mlk» Avstrija:
S28.50 $57.00
iTi
hpi«*^ "AdrtatMe
▼ teteja kspLa/uJecM aedaj r Avstriji mram a«M-f!-an«0te doUrj«. Smim pristojbina xa vsaka posuirzno	da
fli- nate M teoior; od $lt— 4m	^ $L-; H n re*Ja aa-
kazlla po 1 cent* od (tolarja.
Pad Istlod pocoji UnUvljaaio todl doUr-^eke rlttf dolar j« v JucosUrlj« In v Italijo.
m
«■ tep
Ml nhmtmn po tateca dw ko«
ta
HM«, ki
Id ao Bo aH m m Jt
Chicago, 20. aprila. — Profesor	l!.l,dijo Pi*111011™ deželi, ve
kom pretekle nrn'-i je bilo soraz- Aleksander Maksimov, ruska av-	,?kanske vrednosti za poljedelske tr mo lahko, a fnzilado prilfižno toriteta glede mikroskopske ana-p.-tdt.set.h strelov je bilo čuti v t.unije, je dospel včeraj semkaj bližini Four Courts, katero po- ,]a nastopi profesuro na tukaj-Siopje so l>r^l kratk-m zase<lle ;.nem vseučilišču. Bil je v Petro-
p rad 11
poveljstvom
v raz-
neodvisrie sile pf d Roi v O'Connorja.
:*tre'jan ie z revolverji ličnih delih m sta ponoči je postalo tako splošno. «la imajo sko-ro isti učinek kot oblastvena priv **e.'l hodit i po <
svojo zeno m njeno sestro. ko so se boljševiki polastili \rhovne sde.
Od takrat naprej je živel življenje begunca do pred enim
mesecem, ko je pobegnil. 5s svojo 1H> £<»tovi zeno in njeno sestro je šel iire-uii zvečer, kajti mir 1 "ubeei me-
ščani se umaknejo v svoj* hiše ž<-ob zgodnji v«-černi uri.
Belfast, Irska, 21. aprila. _
Danes zjutraj bih. <-n*i nu.eno streljanje v iztočnem delu liel-fasta. Xeki seržant posebnih ul-sterskih orožnikov. je bil prva žrtev dneva.
oblečen na Finsko in od tam na Švedsko, odkoder je nato odpo-
interese dežele in veselilo bi nas. ee bi sodelovali s poljedelskim de-partmentom s tem, da nastopijo kot poročevalci glede letine in stanja pridelkov.
— Glasi se. da vzame izpolne-nje dotičnih formularjev le po par minut na mesec, vsled česar bi se to važno delo lahko izvršilo brez večje izgube časa in brez u meša vanja v redne dolžnosti poštarjev.
lovni proti Združenim državam.j 25.000 DRUŽIN V ŠOTORIH.
PERSHING JAHAL 128 MILJ.
PAMETEN SKLEP.
Dublin. Ir^ka. 21. aprila.
Washington, l>. C. 21. aprila. — - (ieneral Pershing je bil danes zopet v svojem uradu v vojnem dejiartment.il ter napravil na vse. ki so ga videli, vtis, da mu je je-žii preko 12s milj v Virginiji has-Jiila. General se je napotil v ne-deljo r. nekim pribočnikom iz —
Delavci po eel i Ir-ski nameravajo jFaifax Court House. Va.. ter je vprizoriti en dan trajajočo gen*-- pr< živel prvo noč v Warrentown
ralno stavko, da prisilijo tem po- in drugo prt Front Royal. Ta., v toni nasprotujoče si političir*1 i hiši generalnega majorja Barnet-stranke, da sklenejo m:r ter sku-jta mornariških čet Zdi-uženih d.r-šajo uravnati nasprotstva brez j žav. General S" je vrnil preko uporabe nasilja.	1 Middleburga.
Chicago, 111. 21. aprila. — 2."),000 čika-ških družin bo živelo tt kom ix>letja v šotoriščih. katera bodo postavili v gozdovih, na-hajajočih se v bližini mesta, da na ta način protestirajo proti visokim najemninam. Vsi tozadevni načrti so že izgotovljeni ter se pla.si. da bo stalo družino le 90 dolarjev. da živi preko poletja v takem šotorišču.
prvemu.
je podpiral protest, katerega so dobili Nemci v roke.
Nemška poslanica je daljša kot pa ona zaveznikov ter se pričenja z izrazom mučnega presenečenja nad protestom, katerega se je ]>o-slalo nemškim delegatom, kateri protest se smatra povsem nezaslu-ženim. Poslanica ponavlja nato. kar je dr. Ratlienau. nemški zunanji minister že več kot ob eni priliki izjavil, — da so namreč pogajanja za sklenitev nemško -ruske pogodbe žc davno pričeli,
da so vedele vse zavezniške via- Savannah, (Ja. 21. aprila, de. da se ta pogajanja vi-še in da!T.,lkaj ie 1l,nrl Jllli,ls Komaine. s obila pred kratkim prekinjena, jki ^ f,il	znan kot "mož
ker se je morala Nemčija pripra-| skrivn0sti"X^-ovo truplo se viti na konferenco.	i nahaja v napravi nekega tukaj-
Iz ključ en je Nemčije od poga-	_ pojrrebnika v upanju, da
janj z Rusijo, ki se vrše v Vila! Alberta, pa je ustvarilo pri nemški delegaciji mis. da skušajo za- i identifieix-ati ter pojasniti njego-
vezniki skleniti dogovore s sov- ; VM	♦•»••»	toli-
jetiko vlado brez sovdeležbe — k"	tako Vrlino varovati.
.Nemčije in mogoče in škodo Nem II"»naine se je pojavil v Ti un-
čije.	. derbolt. nekako štiri intije -.. 1 m
Ob gotovem trenutku, mogoče kaj. {^red približno p-tindvajsoti-vsled nesporazuma, je dobila ,n' ''di. 1/ svoje pretekb -.ti j,, p,-i nemška delegaeija utis. da noče- ,H"st'' s seboj le svoje ime ter ni jo skleniti zavezniki dogovora z ^ nikdar zna.io. če to nr*gn-RiLsi. Vsled tega se je riLsko-nem-S v ' Prav" Vsak p .ndelj.-k --"I ška pogajanja obnovilo in posle- tc^a.i naprej pa d«> svoje smrti die a tega je bila, da se je. na ve- ie P1'^1'5 na poštni ur; d v S^van-likonočno nedeljo podpisalo po-[n;i''- kje;- je dobil en > pism^. godbo a- Rapallu.	| Nikdar ni povedal, odkod pri-
Poslanica pravi, da je nemška f ^fW? t;t	in kdo mu jih
delegacija prepričana, da pogod-	in v**dno je skrbel za to, da
bo noviea o njegovi smrti vzbudi-kak odmev in da tra bf> motroče
j:li *e uničil. Nihče ^ ne spomtn-ia. da bi kedaj omenil svojo preteklost.	družino ali pa svoj prejšnji dom in skrbno se j.- izogni! vsem tozad^\mim vprašanjem. Stari prebivalci v Thunderbolt pa pravijo, da je živ d kot mlad človek v Watervilet. N. V.
ba ne krši duha konference in da nasprotno pospešuje uvel javi jen-je končnega cilj konference, — namreč pomirjenja sveta ter rr-kor.strukcije Evrop«.
Poslanica priznava, da nima po sklenitvi pogodbe v Rapallu nemška delegacija nobenega vzroka vdeležiti se dela prve komisije, ki
se peč z ruskimi zadevami, ven-___
dar pa pravi, da se no drage vo-1	----
Ije vdeležila r-stalega dela pri isti n f| 7 f) n DflTklll^M kf»misiji. ki se peča z ostalimi ev- j | U L U IE I (J I N I l\ I I
ropskimi in nemškimi int^rr-si.---
Besedilo zaključenega odstav-1	Izletniški p£.niik
ka nemške poslanice je naslednje: — Z ozirom na nadaljno izstopanje glede ruskega vprašanja a konferenci, je nemška delegacija mnenja, da je pravično, da se vdeleži posvetovanj prve komi-
fld^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS N ARC DA", NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
Pozor potniki!
"BELVEDERE "
(Cosulich Line)
odpluje iz New Ycrka v Trst
dn3 14. junija
naše potnike bo spremljal naš zastopnik skozi iz New Yorka do
, Ljubljane oziroma Zagreba, - i
, ter bo vse potrebno poskrbljeno, Parnik "Argentinaki je imel da bodo potovali ko'.ikor mogoče 29. aprila odpluti v Trst, je prekli- (udobno, da bodo sami zase, ter da can. jO, maja pa bo odplul v Trsi |bodo imeli posebno hrano, ako bo parnik	le mogoče, ter posebni vlak iz
"President Wilson".	Trsta, ako se jih bo priglasila ža-
lil. razred do Trsta $102.50; dostno število.
II. razred $160.00 in $5.00 voj- |Za natanGnejSa pojasnila pišite na nega davka.
Vsu pojasnila daje tvrdka FRANK SAKSER STATE BANK
Frfl„lr fiitccM-	"Rant ~ !82 Cortlaildt Street- New York
rranK gaKser o ta te BanK, .
82 Cortlandt St., New York, N. Y. I-- ^
(AdTertlBement)
O LAS NARODA, 22. APR. 1922
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
■ntf Publish«« by
j *> S&oTfiiic Publishing Company
Iz Slovenije.
Peter Zgaga
(A Corporation)
PRANK SAK6ER, Pre«ld«nl
LOUIS BEN EDI K, Treasurer
Placo of Business of the Corporation and Addresses of Above Offlcara: M Cortlandt Str»«t, Sorouflh of Manhattan, New York Ctty, N. Y,
"Oiaa Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Za celo leto velja la Canada
Za pel teta ........
Za Catrt tota —...
list za Ameriko	Za New Yerk za celo leto
........... !■■ 96.00	za pol teta
................ 13.00	Za Inozemstvo za celo lete
.............. $1.50	za pot .eta .
•7.00 •3.5« •7.00
O L A S N *A R O D A
(Voice, at the People) Day Except Sundays and Holidays* Subscription Yearly »6.00
Advertisements on Agreement.
Doptaf brer podpisa In osebnosti ee re pri občujejo Denar naj se blazoroH po-MlJaU po lfooey Order. Prt iprpmfmbl kraja, naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejtnjo blvallfiCe i^znar.!, da hitreje najdemo naalovnlka.
O L A S NARODA Cortlsnd« Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
V New Yorku bodo kmalo pomaknili ure nazaj. da bodo sledili
eas.
Kateri Newyorvau 1 • i mi mojrel odgovoriti na vprašanje: Kje je čas. katerega si lani pristedil
Da. tako se dogaja na svetli: Neka ženska. Nemčija jh» iiu,e-mi, se je zaljubila v Rusa. Oba. fant in punea sta bila dobro raz-
NEMCI SO ZMAGALI.
.i a
NfUiri izv«»j«'vali na koiif<ivin-; v <irii<»vi <»<1-lj<**in» znuij*<». ki je t«'iii pornonibiiejša jinjnislimu. s kakimi nasprotniki so imrli opravka
Zavezniki so s«* jim vdali, v glavnem vsled i»iitiska Anglije in Llovil < ienrjiv-a ter izjavin. ila lahko nemško-jtiska popiha olisioji koi pravuinm-na. <la pa nimajo Neniei nikakena <lostopa h koiifereueain. ki se bodo za-uaprej jjeeale z ruskim vprašanjem.
svojem odgovoru na zavezniški ultimatum so pokazali Netnei. da so še vedno mojstri zavijanja ter verni ueenei Hisniareka. ki je znal vleei ee!i svet za nos ter pospeševati pri tem pan^ermanske <*ilje.
Marsikdo je /.<• sedel na lim te pretrgane diplo-inaeijc. in sedaj so ji jmmII«-^li tudi zavezniški diplomat je. j ljudi
S tem se nikakor no«"-emo postaviti na stran Francije, ki v svojem iH'izniernem strahu pred Neniei in ko-Miiatiini Kusi ne ve, kaj hi j^oeela.
Francozi so že v posmeh celemu svetu, ko š<* vedno nadaljujejo s svojo politiko revanše. <**e]»rav so dobili vse. kar jim poželelo sr<-e t<-r je nemški "barbar" za precej časa postavljen na led.
Hočemo le pokazati, s kakšno fineso so speljali Nemci svojo stvar, ko jim j<- bilo vendar dobro znano, da je še vedno skoro <-<*li svet proti njim.
Takoj v pričetku poslaniee so dali izraza svojemu "mučnemu presenečenju'" vspričo sprejema, katerega j«- bilo deležna njih pogodba, sklenjena z Kusi.
Svet j<* vedel, da s»* podajamo z Iiusi. onimi azi-jatskimi barbari in ljudoživi, katere smo potapljali v niazurska močvirja kot podgane, — pravijo Nemci. — iti kaj za vraga, sr delate sedaj kot da bi ničesar ne
s«> se zadnje dni zaradi ukrepov ^e čevlje in klobuk z zelenim Hnančnesra ministrstva zelo po- trakom. Pri zasliševanju je Roz-množili. Dinarje bi radi ^navili man trdovratno tajil, da bi ukra-v nozemstvo, ampak oni. ki jim j<	imenovane predmete, dne 1:5.
dolžnost preprečiti to delo, so m- marca pa je pod težo dokazov ko-jeei in jim temeljito kvarijo po- neeno vendarle priznaj, da je bil -•1. I'-ipebi bi pa bili še večji in usodnega dne v Mariboru in da je tihotapstvu veliko manj. ako bi prinesel s seboj v Ljubljano tudi mejni organi v resnici dobivali ob- pleteno košaro, ki jo je skril pri j ljubljene nagrade v obliki polo- neki stranki v (Vkinovem gradu viee zaplenjenega biaga. oziroma v Tivoliju. Košara je bila takoj denarja. Tozadevne obljube pa se zaplenjena V njej je bilo vse bla-ne izvršujejo, kar nikakor ui v in-'g"- ki je bilo na dan umora po-teivsu države, ker je zeb. verjet- j»trežkinje šilak ukradeno v dr. no in tudi umljivo. da bi bila eu- lirenc-tovem stanovanju. Anton jeenoNt obmejnih organov še ve 'Rozman je jako nasilen človek, ki !iko večja. iiko bi te nagrade J je bii enkrat zaradi vliuna obso-iz^ilačevale.	' 1,1,1
Mi se u<« mejah
prezentiramo"'. v obmejnem promet n da i so odstranili celo
>t razni k.....1 carinarnic in lijiln-j v Ljubljani
v«. služIt" opravljajo graniearji.'je odpeljal
na iS meseeev ječe. Zadnjo kazen je prestal šele "50. deeem-iiiarihorskein bra, nakar je od]»otoval v Ljulv Liano in i>i! zaposlen pri gradnji
.ploh slabi
poseMlo.
Se-
hnanene nove stavbi
pivovarn«* "L nion Dne 1februarja se Maribor kjer je "JI. napadel in zadavil Silakovo.
svojim pl Mioni
lledukoija števila državnih lumie-
šeeneev je »otovo potrebna stvar. 22. £ehr. pii seje
ker sanio na ta način pridemo en-j vrnil zopet v Ljubljano in «»•', na krat do proračunskega ravnotež-jdelo. V Mariboru je bila aretirana ampak na mejili je treba imet i i Rozmanova ljirtriea. ki je bila svo-l><h)o odgovarjali zahte- • jeeasno postreiiiiea pri dr. liren-...... , vsakem o/irn. ker po ujili'eetu in pri kateri so našli ukra
dobi tujec pivi vtis «. razmerah \yteno ohrisaeo. Zagonetni umor Si-državi: ako naleti takoj v pt*vi;lakove je torej s.^laj razjasnjfti na naše ura-! in zloižinei v rokah pravice, lloz-
Mariborsko pismo.	dve rjuhi in zrcalo. Zagonetni u-
Ceue so začele po malem padati, mor je vzbudil po .Mariboru veli-euti se nekako olajšanje in pojav- ko razburjenje in je polieija od-lja se upanje, da »e razmere ven- redila takoj obsežno preiskavo, dar srremenijo na boljše. Zboljsa- -um je letel takoj na zidarskega nje tevaja našega dinarja v Ziiri- pomočnika Antona Rozmana, rodi u zasleduje z naravnost ne- jenega leta 18s7. v št. Vidu pri navadnim zanimanjem iu ako bo I'tuju in )e bila o tem obveščena šlo to naprej ter se ne pojavi zo- tudi ljubljanska polieija. Po daij-petna reakcija, postane linančni šem skrbnem poizvedovanju se je minister dr. Kunianudi naravnost levirneniu nadzorniku Toptikarju popularen.	jM^rečilo izslediti osumljenca dne
Posledice njegovih ukrepov se 11. marca v nekem podstrešnem| v:ta. v nekaterih stvareh celo po dobro čutijo posebno tukaj na me- stanovanju v Prisojni uliei. Pri polna, toda jerobov sta imela ue-ji, kjer ločijo tihotapce valut, ki R -zmanu so našli ukradene gor-j hroj. -Terobi so hoteli na vsak način poroko preprečiti, vedoc. da v tem slučaju ne l»odo mogli več izkoriščati dote mladeneev.
Nadvse skrbno so ]>azili na oba-dva. (V je ljubimec pomežiknil ljubici. >o «_ia ošteli itastran nepokorščine. in če je ljubica fanta zapeljivo jMtgletlaila. so ji očitali vU'eugjirst vo.
To čudno razmerje je trajalo dolgu časa. do rob i so pa žrli doto.
Xi dolgo tega. ko se je zgodilo n« kaj naravnega. Xaskrivaj sta se poročila. .Terobi sn zeleni samega ogorčenji?.
Poroka se je vršila v Genovi na Laškem na velikonočno nedeljo, po dolgi, temeljiti pokori: po dolgim strašnem postu, ki je trajal
več kot sedem let.
* _ *
ihtgttslmiaasha
Ustanovljena 1. 1838
Katnl. ibiiturta
InkorDorirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
dlani
Predsednik: BUDO L F PEHDAN,	B.	St., Cl*vel«n<i,
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10fl Pearl At«-, LoAlm. Tajnik: JOSEPH PISHIER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. I. BKOZ^CH, tilj, Minn.
Blagajnik neizplaeavih smrtuLt: aOH N MOVEKN,	N. 2nd Ara^
W. Dnlntb, Mina.
Trfaoraj s4r»ra**i
Dr. JOS. V. G BAH EE, 843 E. Ofclo bt.eet, S. 8., Pittrtm*h. Pa.
Nads^rnl iA«r:
MOHOB MLADIČ, 2C03 So. I^w^uale Ar«, Cbioago, E3. FRANK 6KBABEX3, 4S22 Washington Street, Denver, Golcv.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Bor 4«0, Elf, Mtna.
GREUOIt J. PORENTA, _M.>1J lieacon Ave , Seattle. Wash. FRANK ZGRICH. «217 St. Ciair Ave., Cleveland« O.
Xdrnieraml odbor:
VALENTIN P IRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, lit PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle. I1L JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELA KG 70« Market Street, Waukegan, ILL - i ~- Jednotino uradno glasilo: "Glat Naroda".
Vse ftvarl tikajoče se uradnih r.adev kakor tudi denarne poči 11 a-t»o naj re pošiljajo na glavnesa tajnika. \ se pritožbe na.| se poftUja na predseonlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem n^vlh članov In bolniSka spr^vala naj se p^Silja na vrhovnega zdravnlta.
Jugoslov an ska KatoltSka Je^rota se prijioroča vsem JugOBlovanonn ■a obilen pristop. Kdor ieii listati član te organizacije, naj se zglasl tajniki NJlž^ega druživa J. S.. K. i Za ustanovitev norih družtev *e pa obrnite na gL tajnika. *<ovo društvo ae lahko vrtanovl a S člani ail članicami.
Vira- j iii
mana
prepeljejo v Maribor, kjer
^a i/.roC-e i »k r« /.iieuiu >odlšeii.
< liniejni eariiiarnie niearje, pa ne more dobiti ravne najboljšega vtisa.
Ha/inere na naši severozapadni
s...»loli eiidne. Te razmere Nevaren žepar m vlomilec s tremi zrcalijo iz razprav predi	imeni.
meji s-, se jaslio
tuka jšnjim l"m»r». uboj' ni. ki
s<
porot nim s«Kliši*eni. in druiri hudi zloei-
To je škandal, ki *jr:i nima para v zjjodovin* t
Pred petimi leti je zastopal Kerenskijevo vlado v Wa>liiii^io-nii jvisbmik Bakinetjev. Kerensk -jeva vlada je padla. na njeno mesto so stopili boljševiki. totl£. [. Rakmetjev j'1 ostal do današnje-'_rfi dr". On je mož brez dežele. J ^ jM.^lanik brez držav-. Krasno je ijrrati lilo^ro ]n-s!anik i. ki nima nad seboj nobenega znnanje«ra ministra, ki l>i mu dajal direkt'-ve
Toda kaj takeira je samo v A-iii« riki mogoče.
Iz Jugoslavije.
Jivne zgradbe v Beogradu.
.Ministrstvo /,i prosve:o je olilo za zgradb • koivs-ervutorija l»e< uradu naknadni kreil'.t v -.uesku 1 H_».0CH> dinurjev. ministrstvo za javna dela pa za u"n11 njo anibulatori ja in kiniririem klinike v Ueoirradu Ured:: v zue -ku 1.s4«.».708 dinarjev.
peli"'	'l'ji. Srebr	0. i/. !>	latere:	m J<
skovan ■	Iržavui d«	•n;;r. j	že z	dej
stvom. 1	la j>' j »os	■ta o <	leiiiir.	pre
stalo bu lin mor;	i 1 i hiti to	»I. > VI' •• !"el »l*i'	jem n ' S.'!llti	;< me » de
nar in s	e mora k«	•t ak	spreji	»mat
'in dajiii	i po vre l	uostl.	kater	o lili
.ie določ	i hi državi	1.		
lent.' Mi smo linirito pivseneeciii, t<> vam rc-
kenaj skrivi rclclll bozjuin
1 kak Nrtn^e las svetil.' Odgovorite
KaKelliii
re ste
a e<lcli eeino.
ALi j.-eloveku na ]>oštenjaki!
— Navihani ^e. to je res. a nas, Nenieev, ne boste tako kmalu ugnali v kozji rog. Ka.j pa pravzaprav mfcflitc? X\. zavezniki, ste se na skrivnem pogajali v. boljševiki ter sitskali irlave skupaj, gotovo v namerni tla oeiganite nas. — Neniee. Prelnteli smo vas ter sklenili z Rusi. temi dobmvoljeki in kosmatinci, dogovor, da prebitimo vas ter imamo svoje peneze v žepu še predno bi jib pograbili vi. — in vse.
To je približno vsebina nemških izvajanj, in prej kot bi privolili v razpust in razkroj konference, so evropski narodi, zastopani na konferenci, sprejeli ta fait	. .
..	...	. i - - .'.,.	. . i ra post rezki n ja
accompli z razpoloženjem eloveka. ki ,ie prisiljen vdati K-.,.-.
se v neizogibno.
prišlo do tega, pa so skoro popolnoma upra-tudi ne da požreti s
Mrseea februarja je okoliški nadzornik ljubljanske policije so bili v časi h prava reil- Kiorijan aretiral na glavnem kolo-danes takorekoe na dnev-.dvoru delavca Martina Maeaaa. nem redu. Pa kaki umori! Mod j rojenega leta ls'.>7. v Stoko\ -u r-lani ene in iste družine, ine<l stJ pri Pulju. in našel pri n jem "J-riši in njiliovimi otnu'i. Ljudst\u jploeevinas-t iho ta^.	medenih j
je treba dati prosvetel pn »svetne- j svečnikov, 1"» preprog, 10 belili i:u delu se mora posvečati mnogO|zagrinjal in '1 prnl glavni ki z gos-vee po/ornosti. kakor se posveča J jim perjem. l>lago je bilo ueivid--tda.i. Posnrovebtsti je toliko, (lajno ukradeno. Možakar je bil f<»-je že skrajni čas poiskati sred- j tugrafiran in tudi dakt iloskopi-!<t«'v in načinov, da s<* omeji, da|ran. Preiskava je prinesla prese-jMuiebajo umori, uboji, tatvine in:nctljiv rezultat. 1'gotovila je irujfi zločini, ki st> se posebne ob namreč, da se Maeau skriva tudi
pod imenom 1'iotovič, dočim je njegovo pravo ime Juiriša. poklic
Požar v štedicnici v Zagrebu.
X palači Prve lirvat^ke šte^io-;lice i:a Prerado-vičeveai trg.i j« uasta! oiieiij k i je unieil !e^-*n: pripetil ta- <iel podstrešja. Skoda je p>e<-ej šnja. Ogenj je po\zroeil m Ui i< >ar. ki je oslavi! \ p«nl.st rešju po s<h1o za 1 »pljenje kositra. ' >,-T :j'' •j-asei >o prišli zelo ka-.no in ta krat niso imeli dovolj strojev.
i'
[ raji' i/.d« er n
P
nasi severnozapad^.i meji t a Ko razpa-li. Xajvee vsega tega je kriv alkohol, ki se <ra konsuinira vedno več. ker ni nobene organizirane propagande proti njemu, ker je — nrenialo treznih ljudi.
pa nevaren žepar in vlomilec. Ju. triša je bil pod imenom .Martin Macun svi ječasno iibsojen od novomeškega okrožnega s^li-šča zaradi vloma na t> mesecev zapora, Mariborpki morilec aretiran v nakar se je potikal naokrog ter Ljubljani.	I osrečil s svojim posetom sedaj ta.
Dne *J1. februarja je bilo, kakor sedaj oni kraj in zapustil povsod smo že poročali, v stanovanju ti- zelo slabe spomine. Jutriša ima na liančne^a svetnika dr. lircnceta [vesti tudi vlom v hotel ""Sveti Ja-
v Mariboru
<»lavni krivci, da je sploh francoski šoveni. k<ijih nastoj> je
vieil postopanj«* Nemčije, ki st kostmi iu dlako vred.
O tem je trdno uverjen brez dvrniia tudi Lloyd Cieorge, ki je preživel dosti britkih urie v zadnjem času ravno ra<li nesjHavljivega in aroj^antnejja nastopa Fraiu-ozov v vsaki zadevi, pri kateri pride Nemčija vjjoštev.	_	.
v Cvetlični ulici vratno umorjena okoli 60 let sta-
A polonija Silak.
i Našli so jo za grnjeno z rjuho in zadavljeno. Dr. Brence je potem
za- nez" v Bohinju, kjer je ukradel eelo vrsto predmetov. Dne 4. iVbr. se je nenadoma pojavil v Celju, kjer je v hiši odvetnika dr. Kala-na stikal po stanovanju sodnega
opay.il, da mu je istega dne izgi- svetnika Frana Tilerja. Dekla ga nilo več predmetov, kakor 1 ple-lje takoj opazila in se neust-raseiio lena košara, par moških gorskih (zakadila v jijega. Zgrabila <;a je čevljev. ]>ar navadnih čevljev, ku- j in krepko držala, vendar pa je hinjski nož. dve obleki, suknjič.'končno omagala, nakar je Jutriša
pobegnil, na begu pa izgubil krsr-
V New Yorku sile zanimiv slučaj:
Dve sestri sta živeli skupaj in ena njih je bila poročetia. Mož prve je pa veroval v žfahto in za-st ran tega s»* je tudi ilruge lotil. To meiisebojno razmerje se je ] ■!« ee j časa vleklo.
Naenkrat je bilo pa izročeni pi» več. Sl;i je in hladnokrvno u-strelila svojo sestro.
1 'mor mora biti po postavah iak«> umem^ki način. sah Združenih držav s smrtjo poplačan.
Izjema je le. če je bil umor storjen v blaznosti.
Morilka je prišla torej pred so-< i -see. Amerikanei so pa gen ti e-nieni. Ženska jim je sveta stvar. Z» lisico obsoditi na sin rt? Kaj .še! Oprostiti jo je treba. Toda kakršnega izgovora uaj se prislužijo.' Edinega izgovora, da je svoj čin spočel a v blaznosti. T >da v tem slučaju jo pošljejo v umobolnico. Kaj takega se pa tudi ne sme r,'_rr>-diti!
Po dolgem (xunisb'ku je bilo sklenjeno: ^Morilka je bila blazna tedjij. ko je morila. S. daj je pa pii zdravi pameti.
Bila je oproščena in v norišnico tranjem prometu svobodno tržiti ji ni bih) treba iti.	s srebrom, zlatom in tujimi vaiu-
* ^ *	Jami po določenih v U'1 iih. t- <!a
'ne s srebrnimi dinarji, kronami
Dragocen šah.
Nek kroja - \ Splitu ima ceil sail, katerega figure k.ne i/, slonove k".-'i. in si
- • - • je bil
prenesen v Dalmacijo za časa !>o-kserske vstaje na Kitajskem, kjer ua je dobil -danji la-tntk - d ne-kega svi»jega prijatelja.
Umor v železniškem vagonu.
V bližini postaje Jurkove: je bil v železnišk-m vagonu zaklan ■ rji o vee Svot</.ar Panti'* v. S-ip!"-ša. ZltN-inee je po izvršenem zloči nil skočil i/, vlaka n pobegu:!.
Vaš glavni dobrobit.
V svoji trjrovini morate gleila-li na kredit, na uloge in na sta nje blagajne. Toda vnše zdravje je bolj važno, kot so v>r te siva ri. In je vaš poglaviten trgovski dohrofoi' Mož. ki je.slabegii zdravja. n<* move doseči veliko, vsled skrbite za svoje zdravje! Iu obdržite v spominu, da je vaš že loilec piiulaviten temelj vašega zdravja. Ce je vaš želodec \ re i!n. se telo vstavlja nevarnim in lekcijam ter izva. a protinajiade i a uničevalne napore bacilov. Zoper želodčne nerede je Trmerjevo (irenko \*:sio najt oljše zdravilo. Ono vedno pomaga. Mr. I**u t o nam je pisa!	iiiftrea i/,
ilan-o. Ill "Ker ji- moje zdravje odvisno o«l Triner. evega Grenkega Vina. in ker ic morem biti l>rez njega, mi | ovejte. koliko slane ni zaboj/" Druga Triner ieva zdravila uživajo isti sloves.
Mr. -Joseph Kosnik nam je pisa Kupovanje in prodajanje srebr- j s maren i/ Pacos o \Yasl
'Triuerjeva zdravila j,ra Pred t remi te ln
nega denarja.
Na mnoga vprašanja, al: voljeno kupovati in iir-.dajati sre brne dinarje, kr »ne in jK'nierje pojasnjuj«, ministrstvo financ, d; je člen 4. tozadevnega pravilnik: i reba raznim i i tako da je v no- j,,v;,.4, s»"Meniei
n;
i» jako
sem si
bavil Tri» < rjev Mirilee Kašlja. ; ajli bil sem zelo prehlajen. in Že naslednjega dne >em se boljš«*-ira počutil Porabil sem samo poli kaši ja je bilo
tudi velja Kristusov rek: B'-igorlui li>.t na ime Martin Maeau. Po<l ul'ogim na duhu...	ittm imenom je bil dne .">. avgusta
<iospa S. pravi, kake goristi s.»'aretiran \ Ptuju, ker je ukradid podporna društva T«nia ona se nekemu kramarju listnico, v ka-najbrže ne zaveda tega. ker njeiijtcri je bilo i?(»su kron. -Jutriša je možje stavkokaz iu torej ni upra-jiniel na dan vloma v Celju dolg vičen do podpore v slučaju nesre-ičm ]M»vršnik in klobuk z zelenim če /a mesece po pravilih JSK-J.,»trakom. j>ri aretaciji Ljubljani
Dopisi«

>mlad s,- j,* l»o kmalu /o in evetje. l »i
ako
lava len j«
življenja, no pojejo ptičke, ti jo cvetlice Po zopet obseva zlat ni >vojih žarkov.
Vsako leto. ko danska sezona. <
Milwaukee, Wis.
je spel vrnila, i a-zupet ode*a v i. pomlad, zaria lepa. kako Itras-<ako bujno r\>. lolgeni času nas
krasno t rajnem
ign>. ki vam spominu
Victor
štab
Petek.
sol nee a uril jo-
/a<-ii.- - »imilii-
nas naša kul-
št.^1 da s
It d'»pl-. v
Starkville, Colo.
Naroda je bil pri-katerent gospa S. ./. Morley. Čoln., opisuje nesrečo v s<»pris. Colo. Pri tem opozarja, kak>» koristna s<» podporna dru -tva. Zal. da je med nam i še nrno-
turtia društva spomnijo - svojimi, go rojakov, katerim niso pri '.<-,-prireditvami, in letošnje priredit- bencin podpornem društvu. Poza-ve IkmIo presegale vse dosedanje.i bila pa je omeniti delavske raz-T-'na glavnih prir»slitev bo igraj mere v tukajšnjih krajih. **N'a dan sodbe", ki jo -vprizorit Mogoče bi mislili rojaki v <lru-Jsmv pevski zbor "Naprej" vjgih državah, da ui stavke v Colo-South Side Turn dvorani dne jradi. Ali temu ni tako. Stavka je aprila t. 1. Tgra sama je posneta pričela 1. aprila in vsak. ki mi«]i iz globctfm duše preprostega {z lastno pametjo, je opustil delo. Ijudttva. Apeliram torej na roja-1 Za ene pa je o^tal klie aia stavko
kateri on' pripada.
Nadalje prav: gospa S., da žal šc med nami dosti rojakov, ter i niso pri nobenem podpornem društvu. Mogoče ona tni^li vse tamk: jAnji- rojake, katerih je le-j istega dn }>o število m kateri so bili ii.ob e« ni iz društva Planine" S N1M zaradi stavkokaštva.
Vse Srhkinje. Hrvatice in Slovenke niso vredne ene Nemke, ki je s kajzerjem v žlahli.
Tega nisem določil jaz. pač pa kralj jugoslovanski. ki se je z ritmunsko princeso zaročil. —
Toda križ bo v zakonu. Ona ne zna srbski, kralj |>a romunski ne.
Diploniatični jezik je francoski. Občevala bosta torej po francoski.
uojiee" Vaš lekarnar rili prodaja' lec zdravil vam bo postregel vsemi Trincrjcvimi zdravili.
—-Ai Iv't.
NOVE
SLOV. "JUGOSLAVIA' PIANO-ROLE
7 PESMI Z BESEDAMI. 3 POLKE, 3 VALČKA. 3 KOnAČNI^E itd.
PIŠITE TAKOJ PO CEMK. KATEREGA DOBITE ED NO PRI:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 GREEVE ST.	CONEMAUGH, PA.
H »a temin »si vn predvojno pe|»»rino je s kapuco iu č m o rja v kast klobuk. ka-|Pe!erina se nahaja na ljubljanski policiji, kjer čaka sedaj na svojega larlnika. Zanimivo j,-, da je l»il to je 4. februarja, izvršen v Podvineali |»ri Ptuju t*o-parski umor tamkajšnjega trgf»v-j ca Riharda Kosenfelda, o katerem
Žalostno zadosti, da se eni še,smo svojeeasno že p<»r«-r-uli, in da zdaj ne zavedajo, kako --e |>o de-iso videli takrat nekega sumljive-b.lo z nami. če !>o stavka Lzgtib-jga človeka z enako pelerino. Ni Ijena. Kai - » njim mar podporna »izključeno. <la je dobil Jutriša p<--
društva ' Oni srečni, da so sužnji l»ogatega Koekefellet'ja. Dobro bi bilo. ko bi rojak' po vseh Zdr. državah <lali imena vseh ntavko-kazov v časopise, da bi se izvedelo. kateri nam kruh pojeda. Jaz jih objavim vse prej ko mi bo mogoče.
H koncu dopisa pozdravljam vse stavka rje sirom Združenih dr-
Jte in rojakmje, da si pogledate glas vpijočega v puščavi iu njim žav.	Mary Sedmak.
let ino od Rosenfeldovili morilcev.
Aretirani "detektiv".
Ovljar Anton M- se je jired-stavil gost ilničarki Elizabeti O-cvirk v Ljubljani kot detektiv in ji napovedal aretacijo. "Detektiv" se je zdel gost ilničarki pre-eej sumljiv. v<lrd česar je takoj poklicala stražnika, ki je "detektivar> vtaknil v luknjo.
ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM 50 POVEDAL TO V NAPREJ!
Prihraniti denar ni tako težavno, akc se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo Hvojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih.
Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno.
DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
Glavno zastopstvo
Jadranske Banke
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street — —	New Yoric, K. Y.
GLAS K AR OD A". 22. APR. 1!>22
Nevarnosti zrakoplovstva.
Na kopnem ali na vodi ima človek vedno priliko, da se v slučaju nevarnosti resi, drugače je pa v zraku. — Ureditev vožnje po zrnku. — Kompanije nočejo prevztti odgovornosti za svoje potnike
Zprodilo se je. kot j** vsak pri- 'ti na najdejo smrt pri padcu ali J •'-akoval. X< k• hidroplan iz Flori- j č. ne utonejo, doe i m so privezani d<- j;* vi,' I >\oj« potnike v murjOjiiK svoje sedeže r letalu. — jih
in ut.'id: w> vsi. z izjemo pile'.j..
Takozvani razghV.ui aeroplan! nudi jo	ra/1 IčniL vrst smni
lahko zadene usodf, sti;ašna osoda ki je zadela pred kratkim one potnike, ki so se napotili iz Flo-
in ntsrei* k<»t katerakoli druga ob- ride v Biiniui. Izstradani in žeji.i | lik.. "zabavo"'. kar s.- ;ih je izmi- neusmiljeno bičani >d v šokih va-" sli!., '.s. daj. Tekom preteklega' lov. so drug za drugim znoreli in lita i bih« p-tinsed« mdeset lj*i j izginili v globino morja, d; ubit h
ko r.m na« 1 al.ni h je n. b< nikdar Kar «.c ti«;c lo že doseda;
v Zd aženih državah 'e reč z aeroploni in koli
bthi
poškodovanih, p. :Š!o na dan. ; ga leta. je hi devetintrideset Iju-
•	[i ubit h tel oin zračnih poletov V* sb./bi bo v -r furistovskih a." * plan« v r ra ličnih delih dežele tekom nasle.luleta kot jih ;;< hilo preteklo f o let je in skoro g -
•	ovi je, <la bo vet" ljudi izgubilo pri tem svoj«- /lvlj<?n,je kot pa preteklem li t it.
("» se ena nned stotih stvaii r.a železni*,'em vlaku }K>lomi. v. prilike. «!n r e<?o |>otniki u:V.i s svojim življenjem. (V se vlak ustavi. se nihče ne potopi ali sestrada do smrti.
(V zadene nezgoda kak parnik na oeeanu. imajo potniki jx>«! svojimi nogami zanesljivo ladjo, ki lahko takoj prične klicati na poni'*"- in ki ima na krovu dosti zalog za ' ^s. dokler ne pride pnnoč.
< V izbruhne požar na ponesrečenem vlaku, imajo potirki dosti piilike. da se rešijo. Proti p »žaru na pamiku se je mogoče boriti in s.- pripeti najhujše. so še vedno na razpolago rešilni čolni, v k al ere m de jo |K»tniki. dokler ne pr <lt- pomoč.
Potniki na turistovslcem aero-p bi nil pa imajo vse prilike za — smrt. katere nudi železnica ali painik in še par drugih povrhu.
Aeroplan ie kaj nezanesljiva st' -ir. in če se ustavi stroj ali če s * * k;ii polom", mora aeroplan na tla. in r:;. ' s«, nahaja tu ali tam. < leti hidroplan preko kakega mesta. *»e mora v takem slučaju spustiti na tla. kjer ni nobenega pn st< va za izkrcanje, vsled česar mora zadeti na kako streho ali pa na c« sto. < V doleti nezgoda aero-plat. nad oceanom, se mu lahko posreči, da pristane na vodi. a trpljenj,- in smrt čakata na potnike razen če -v i»1 i kaka mimoidoča ladja ponesrečence ter jih reši. še ptedno ;«' prepozno.
V pričetUu januarja se j.- zlomil propeler na nekem hidroplanu ki je lil b«s{ Aero - Marine Com-pan v. ki prevaža potnike iz Floride na najbližje angleške otoke kot Bimini ter dalje v llavano tn drugam, t Vlili dvainsedemdeset 1P" so morali čepeti po n«*s r«*č en i potniki bidj-oplana na neki ko-i ilni čeri v jžnem Atlantiku tn m .»d tem i asom je na stotine ladij aetoplaiiuv in jaht iskalo vsopo
a sod, de bi našli ponesrečence. Pilot in n.' hanik ste nekoliko poprav ibi lieki -t;r čoln. katerega sta našla na rtoku ter veslala
milj dal« ' do Bimini. odkoder je I il neki drugi litdrcjlan od iste k- mi pa n i je odposlan, da reši ponesrečene p« fn:ke.
Dobra sre'r-	i .* prečila ne-
»n■ "-o. V tem slučaju ni hilo izgul)-1j-»nc» noh«*no živl.ierje, a le malo j'' manjkalo, da	našli vsi
potniki svojo smrt.
Ko pa je odpotoval neki na-daljni hidroplan pred par jedni.
Številne med ameriškimi ne-srečami na tem polju so bile iz-vanredno žalostne. Neke sobote v avgustu preteklega jn.letja se je Edvard Xoyes. bankir iz Portlan-da. Me., poslovil od svoje žene Ln njene sestre ter jima želel dosti zabave v kopališču pri Old Orchard. Pozneje tekom dneva je pozvonil telefon v banki in prišlo je sporočilo, da -ta Mrs. Xoyes in njena sestra mrtvi.
Žejni senzacije sta obe ženski vkbnili pod vzet i polet s hidropla-nom. Stroj se je komaj dvignil nad hotele ob obrežju, ko se je nekaj pripetilo t«*r je padel hidroplan z nosom navzdol na tla ter se zaril globoko v pesek obrežja. Obe ženski sta bili vrženi ver: ter sta obležali z razbitimi črepinjami. 1'mrli sta. ne da bi prišli rojH-t k zavesti.
Nikdo jima ni n česar povedal o stotih stvareh, ki se lahko pokvarijo na stroju ali o izurjenosti pilota. Veseli in brez skrbi sta se jiodali na potovanje ter plačali 10 s svoji m živi jen jem.
V nevarnosti pa niso le <h*zni potniki, ki se podajo na taka potovanja. Vami niso niti ljudje, ki se nahajajo v bližini acroplanov.
Tekom preteklega poleta j«- odrezal propeler aero plan a nekemu dečku glavo na <tuttenberg aerodromu v bližni New Torka. —-Stroj j<- krožil v zraku, a otroci, ki so se nahajali spodaj. niso vc-deli. da išče mesto, k jer bi mogel pristati. Ko je prišel §troj bližje, je grmenje motorja vzbudilo pozornost otrok. Stali so kot pribiti ter opazovali manevre aeropTana. Naenkrat ]>a je aeroplan pristal in eden izmed otrok se ni umaknil ko je hitel stroj naprej po th-h. naravnost proti dečku. Propeler. ki se je vrtel z velikansko naglico, je odrezal dečku glavo in sicer tako gladko kot z britvijo.
Tudi aeroplan brez pilota lahko ubije človeka. Tekom preteklega januarja, ko se je skupina približno dvesto ljudi drsala po Shrewsbury reki v bližini New Vorka. .i«- pričel neki aeroplan. ki s< je nahajal na ledu. leči naprej s«1 predno je mogel pilot zlesti vanj. Z velikim naporom se mu jf
Pasijonske igre v Oberammergau.
Iz vseh del»v sveta vrejo obiskovalci v Oberammergau. — Skušajo se seznaniti z igralci pred formalnim otvorjenjem iger. — Prostora jc dosti za vse, ki hočejo priti.
NOV REKORD V ZRAKOPLOVST VU.
Na sliki vidite monoplan Loeningcvega sistema, s katerim je do segel Clifford Webster svetovni rekord. V megli in dežju je preletel v desetih urah 1220 milj. — Voril je z naglico 123 milj na uro.
Na lovu za butlegarji,
p
Harold B. Doobs.
Ko srni bil prestavljen januarja mes»'«-a 1 f*iK) od zveznega narkotičnega oddelka v aktivno služ-ioiaah va/evan.ia
ljudi m vsi
imela kriminalne rekorde :'.r;;>li vspričo popolnega
I)o onega časa pa sem imel Že »;o-t: dokazov, da vprizorim pogon na rastrupljevalee ter vzel i.ajprvo li i piko poirrebnika Ho-manelli-ja. al: "King Johna" kot s i mi imenovali njegovi tovariši.
King John j»- bil voditelj v svo-
lz Berlina poročajo: — Inozemski obiskovalci na Bavarskem bodo našli svetišču pi.ulobuo atmosfero v Oberammergau. d o*-i mi je postalo Monakovo pilbežal šče krcniarjev ter me-njuleev denarja. Vaščani v Oberammergau so posvetili vse svoje ei:eržije in vse svo.j*1 navdušenje ulogam. katere bodo igrali v Pasi jonskih igndi. kajti slehrni. o».l najstarejšega človeka pa do naj-
hovan;" pri prohihicijskem de-partm-iitu, se mi ni niti sanjalo, da l"rm ; *idi : na ist«> stare obraze Ijn'li. ki se pečajo z razpeeava- [ m. Najirave. r.j« m omamljivih sredstev.	st< kb tiire. pa
postave. NaprJ»-1distr ktu ter velik politik med Italjani v svojem okrožju.
v< teh l 'mli s'i bile razpršene po celem Ne v Torku in Brooklvmi pod r.izli<"i imi izmišljenimi ime-1-jer se je polnilo so l»ile ločene od
Ta mogočna klika ktšilcev po-i naprav v.\ i.onr.rejanje etiket in postave, ki je spoznala večje do-1 drugih stvari.	*"
bičke. ki tiče v prodajanju oj»oj- j I »enaturiran; alkohol je smrto-nili pijač, je izročila svoj narko- ; noven tirni hiznes podrejenim ljudem i d^set
Vede! s- m. da se bo on v družbi svodih banditov. katere je imel v«-di».» na razpolago, poslužil ^vsa-kega sredstva, da se izogne are-
taein.
Spoznal sem. da ga moreni dohiti v svoje roke le s pomočjo trup K a bi se nekako pet-iki,:e	Ustavil sem po]:ei-
denaturiranih tekfMMti. a Ut:i ,,a	tor P1*0^1- na'
pogrebniški zavod ter r»*če. ila našel pr«-d hišo pijanega lov<»- i
Ke. j igrali karte ( Policist
ter stopila na novo polje. Številni j nrjveč reelon. formaldehid in les-,' teh so se lotili ponarejanja. Po-j ni alkohol. Bmlegar kupi to r«>- ■ nnrejali pa niso denarja Združe-jbo ter jo skrije v svojem prosto- ki t:'<!i- ,la »>oz,,a nih držav, temveč etikete za raz- j ru. brez vsakega davka. Na ta na-i 1>(,,i(*'-st st,»I" 1 knt naro -eno. lične mtc žganja, carinske kole-j čin so stroški' malenkostni :n če »idnji sobi je našel pri okrogli ke. podpise distilateriev. dovoli-- j i,ua dosti "«:sa. lahko nanovo di-	l^'-'^bnika in nekako dvaj-
nja za jemanje žganja iz skladišč 1 stilira tekočine. Butlegar n- mo-, spt ,nož- ki so P111	viu° ter
t*-r formula rje za zdravniške re- irbčiti strupa, a izveden cente.	; mik ga lahko.
To je bil ]Kivsem logičen ko-j Lieenziata je bil strašno požre-rak od strani teh kriminalcev. ■	denar. Vsako stvar bi
Imeli so na razpolago obilo iwrna-! >pnivj[ v steklenice, kakorhitro n jevaleev. graver jev. tiskarjev j .jj^j., po ;iiii0hf lu ter imela belo ter vso potrebno opremo. Vse te ,.vo y svo j,.ni prizadevanju.
da spravi čimpreje skupaj »j prvi miljon. je prodajal na ib^-no in b"v o. Bil je njegf»v polib-p po ilenaiju. ki je konečno dove-drl do Ti.eg« er» aretacije, obsodbe
stvari so ostale od prejšnjih ]>o-narejevaleev denarja, s katerimi >o bili ti ljudje pogosto v tesnih stikih.
Na vsak način pa so izpreme-
nili svoje ir.etode ter bili kmalu t ;
v vso dušo v liutlegarskem poslu.
bega v lia'ij"-! kega gosj>o<i:i Cela dež-bi ie
kjer igra sedaj
ie pregovoril Komanel-lija. da j«- stopil ven na cesto, kjer s« m ga jaz hitro povedel k čakajočemu avtomobilu. Šoferju pa ukazal, naj od|>elje hitro na pol-eijsko postajo.
Romanelli je jKistal bled kot sveča. Italiani so pričeli vreti iz z; dnje sobe jiogrebšniškega zavoda ter hoteli vedeti, kaj se f,go-di'o. Vse to se je zgodilo tako hitro. da smo bili že daleč jw> cesti navzdol, predno so prišli band iti
sile obiskovalec, naj se ne mude v vasi več kot dva d li. da napravijo tem potom prostor za druge.
Kljub vsem prizadevali jent vladnih in turističnih agencij je ozračje Monakova vse preje kot gostoljubno za turiste. Občinske oblasti pobirajo davek 7(X) mark od vsakega inozemca. ki se mudi v ni-'stu več kot štiri in dvajset ur in tisoč mark od vsakega, ki I ostane v mestu več kot en teden, mlajšega otroka ima svoj del v Regjstraeija pri policiji je nepri-v.liki drain in celo pobiralci li-	stvar ki vzamc človeku pol
ketov se zavedajo svojega dosto- jluva
•]mT'a: , - -	t v številnih prodajalnah se ozi-
Obiskovalei so ze prieeli im.lia-»	, - , • i	.. ...4,,:
. . ira«e proi 1 a jalei mrko na po.sctni-scznamti z'	. ,	^
| ke-mozemce tu skuša se i/lirjati
' iz ljudi dvojne cene. i'e človek noče plačati, se mu enostavno odreče na k m > ter mu p'ka/.e vrata. Ljudje so očividno prepričani, ila so inozemei odgovorni za visoke, cene živil in čepn v so hotelirji iniportirali velike raloge ž vil iz inozemstva, se agitatorji še vedno pritožujejo. da poz.ro inozemei vsi* najboljše v deželi, doč m ne-ostane za domačine ničesar.
KI Hib temu pa nia Monakovo še danes svoje stare čare. Bedasti politični šovinizem p.i bo skcwlo-val Bavarski, če ne l»o vlada spo-ziiala resn""čn:h pr-dnosti, katere ima dežela od navzočnosti tujcev, ki puste v deželi svoj dobri denar.
R'sniei na ljubo pn je treba seveda izjaviti, da j>ostaja to tuj-ceir sovražno ra -.položenje od dneva do dneva manjše in da bo
končno^ vendar ]x,sreČilo splezat i 1 tPri!l sf" i'* ' t'ravljalo eela pr-mn.	,„.-,.„,.,.
'	v • t — i i	i	1 i	»Ml* 11*. I lUShilM).
venia. \ edel sem. da so trdno vj, , ,	,	. .
. ......	.{lahko položil svojo roko na
svoiem poslu m da bi bdi umori i	.
' '	7-1-111 nadete butlegar:
tia dnevnem redu. ee bi kdo sku-	. .	. .	.. . .
v	...... „	.. -.'morali oiti ^; u i m |>r»>pri<*evalni.
razbiti nph nočne orgije ali; .	.... , ,,
...	pretino se uh te moglo predložiti
sc vmešavati v njih posel.
Kakorhitro sem se lotil oj>eraeij. i
omejenih v glavnem na italjanski ] Ui| x^,,,,., leta dan 1921 ko S(J d.-l mesta New Vorka. v kat^em ,.rinesli vsi li<tj noviee> dil pfula. predstavlja "Mulberv St. glavno j cesto, seja takoj zadel na znane . mi obraze. Ni trajalo dolgo in zunanjost teh ljudi se je pričela iz-pr-Muinjati. V'del sem jih v de-mant:h. najnovejših in dragdi o-blekali, kako so se vozili naokrog v razkošnih avtomobilih in čttl srm tudi o r.oč-nib orsrijah. ]>r; kn-
in butlegarji do spoznanja, da je bda presence! a (bij n};h voditel j aretiran.
van.t m na vse naeme si je prizadeval. da ustavi stroj. Slednji pa je kljub temu planil naprej in ver kot dvajset ljudi so podrla krila at-roplana. ki je bil namenjen med tem proti nesrečni opazovalki Mi-s. A ni Ilounihan. Njej i* odrezal propeler glavo in neniu poleg nje stoječemu bratu pa desno roko.
Tudi javnost je ogrožena, kadar leti kak aeroplan preko mc-sta. (V pade iz njega kak težji
predmet, pade na zemljo s silo topovske krogle. C> pa pade aeroplan sam na obljudeno cesto a-li kak javen park. niso le potniki v acroplanu v nevarnosti, ki obstaja v tem. da se lahko ubijejo.
.;o ljudje 1,-ot muhe v Massachusetts in < "onnectientu. zastrupljeni z lesnim alkoholom. V teku os-m in štiridesetih ur je umrlo na ta :;;"-ir, sto in d ♦•set ljudi. 1'radniki so bili takoj alarmirani. Kdo je razpečaval to strupeno brozgo?
-Ta/, sem dobil naročilo
Romanci 1 i .j" bil spoznan krivim ter se nahaja sedaj v Sing Singu. obsojen na tri leta in }K>1 do sedem let ječe.
Nato pa sem pričel iskati Li-ei nziato. Tako pogutivn je bil in tako trden v svojem prepričanju, da je preveč važen in bogat da bi ga mogli aretirati, da ni n ti
mi j u-j Jnišal skrivati se. Skoro bi bil
pri-in dokazi so
poroti. Vslrd tega sem šel. da jih spravim f-kupa j.
Ko sem zasledoval poŠiljatev
Pričel sem zasledovati enega teh in nekega večera je pr';cviž-zala mimo moje irlave j«*klena j krosi ta in sieer preveč blizu, da?'1^110^ "Ikoliola. obstoječo i/ bi ml hilo v see. Kmalu nato sem dvanajstih sodov, vsebujočlh vsak
ure tiral enega izmed tolpe ter na-.i>° 110 -alon- 0,1 Pomola številka
1-1 v Hudson reki, na pomol šte-
si-ni našel, da niso pri-
za imena več 5H na tif Kmlnyi P°,no1- kjer bi se
šel prt njem par steklenie strti- j ,H ^ pene pijače. Prišel sem j:m že v,lka
• jih moralo naložiti na neki oeeati-
bližje. Vedel sem ljudi, ki so bili člani te tolpe. Dva ' vodit f 1 j a sta bila neki John Ko-'ski Parl,5k ,er ^^tirati v An-manelli. pogrebnik in Carmine	da 1,h odvedlo
na isti poti. m-, je pokvaril prepfj- temveč tudi povsem neprizadeti ie,- ju vsi ]H>tniki so našli svojo ljudje na cestah in v parku.
s.ni: v vale"'h 1	urah
st lasnega trpljenja v mrzli vodi.
Potnik, ki se poda na tako po-to\anje s hidroplanoni. mora ]>od-p sati pred odpotovanjem izjavo, s katero opro.šča kompanijo vsake odgovornosti v slučaju nesreče. Navesti inora svoV ime in naslov, da je mogoče <»bvestiti nje-gove sorodnike o smrti in v gotovih slučajih so celo pripeli pot-irkom krog vratu znamke, s po-poejo katerih naj bi se spoznalo trupla v slučaju, da so izgubili potniki na poletu svoje življenje.
Kakorl.itro je potnik podpisal dotično izjavo, s«' mu nudi dosti možnosti, da zgori pri živem telesu. kar se zgodi, če se uname zaloga gazolir.a.
('e se stroj ustavi m če zna pilot dobro pristati, fe smrt tudi skoro neizogibna. (V se pa stroi ne tinam^in re se pilotu posreči pristati na površini vode. obstaja še vedno motnost, da utonejo potniki kot podgane.
<N» pa potniki niti ne zgore. ni-
Navado pustolovskih pilotov, da krožijo nad stadiji pri različnih igrah, kjer so zbrane velike množice ljudi, se je prepovedalo radi nevarnosti, ki obstaja v tem. da lahko pade stroj med zbrano mrožieo ter ubije pri tem nešteto ljudi.
Na temelju številnih nesreč, ki so se pripetile tekom preteklejra lete in že tekom tekočega, je jasno. da j«* treba v najkrajšem času zakonodaje, ki bo uredila vožnje po zraku ter tudi zahtevala od raznih podjetnikov na tem po-1 iti zadostna jamstva, tikajoča se varnosti življenja na aeroplanih k: so hist takih podjetnikov.
Kljub vsej zakonodaji 'n kljub vsem varnostnim odredbam pa bo imel potnik, ki bo sedel v hidroplan. š- vedno največ prilike dr se iznebi svojega življenja na ta ali oni način, kajti letanje po zraku še doh_ro ne bo tako varno kot pa je vožnja z vlakom ali s pamkom. kajti v prvem slučaju je lahko vsaka najmanjša nezgo-
Bicenziata. prodajalec sira na Moti Rt. Kcmanelli je bil pozneje spoznan krivim sleparije, l.i-eenzifcta p'i uboja. Nadaljni so bili neki Ivt<.e. saloner iz M"assa-cLusettsa. D'Ambrosio, j-azpeča--alre omamtiivih sredt^ev; Waller. voznik in Salbercrer. hotelir.
To so bili voditelji tolpe. Seveda je 1 ile še dosti drug:h. ki, «o l-ili ra pleten i v zaroto, a igrali so stranske vlo«je v največji mo-''.liii zaroti, kar se jih je vprizo-rib« izza časa. ko je bila uveljavljena Volstead postava.
Zapomniti si je treba, da je bil butlfgar tipa. s katerim sem imel ir.7. epravka. brezobziren človek, ki ni imel r oben° vsti. Imel je dosti denarja :n njegova moderna non.'rejeva-na raprava je bila Tako iM»polna hn ona kakega m:1-teiri modc-nega lista. Večina teh
da usodepolna. d oči m je treba na vlaku *di parniku večjih nezgod, da izgube potniki pri tem svoja življenja.
»na nrko mesto v Brooklvnu. Voznik, ki je naložil ta svoj tovor smrti v obliki tekočine, na pomolu Št. 14. r.i spravil sodov kot naročeno na pomol 42. pač pa je od-ved^i sod' v neko garažo v Brook lyr.u in sieer po naročilu pogreb-n ka Romanelli-ja. Od onetra me--ta je prodal Romanelli lesni alkohol nekemu krajevnemu le-
karnarju. ki je zopet prodal s svoje strani polovico tega strupa ] /h «nziati.
Lieenziata se je tako i lotil dela, da spravi v steklenice ta strup in seer pod naslednjimi lažnji-vimi »meni : Kart-1 brandy, konjak. rve-whiskey. burbon in džin. Dodalo se je barvila ter ek-sfrakte. ki so dajali različnim steklenicam različen okus. Nato ie pričel prodajati ta strup. Pazil pa je. da ni spravil nobene teh steklenic za svojo lastno uporabo. Od tam sem zasledil celo >ab«go do Rpringfielda in Chico-pee. Mass. Od tam pa se je mail-en del zaloge prodalo v Connecticut.
M o pi I sem v njihovo prodajalno na Mot t Street v spremstvu Mihaela Bat to. člana laškega od-delka newyorškega policijskega drpartemnta. ki ga je pozna!. Se-de: je za svojo mizo. obdan od s—ojih ital .lanskih sirov in makaronov. Povedal sem mu. da je are-iiran. Rekel da bo šel z nama. Pri tem y posegel v neki prt dni ter sem videl, kako je potegnil iz njega lep revolver.
—	K;ij hočete storiti s tem? -sem ga vprašal ter mu istočasno iztrgal revolver Iz roke.
—	Vidite. — je rekel. — jaz nočem, da bi ga videli detektivi. Bil sem že enkrat preje aretiran, ker sem nosil revolver.
Preiskal sem njegove prostore te* našel eno najlepše urejenih por.arejevalnih naprav kar sem j'h kedaj videl. Vse je bilo na mestu. — stroji, plošče, črke in diugo. kar se potrebuje za ta posel. Našel sem tudi več praznih sodov in steklen'c.
Stavljen je bil pod jamščino 100 tisoč dolarjev, ki je bila na licu mesta v par urah. Pozne ie je bil izročen oblastim Kings okraja. TV.m se je skrčilo jamščino na 50 tisoč. Bil je obtožen uboja po drugem redu. spoznan krivim pred poroto ter obsojen na osemnajst let in pol v jetnišnieo Sing Sing. Vložil je priziv.
Med rešitvijo pinziva je Lieenziata likvidiral svoje posle, spra-v:1 svoje stvari v dena»- ter se napotil v Italijo. Pozneje sem izvedel. da si je kupil neki krasen »rad iz sedemnjastega stoletja in d:.- bi z življenjem, katerega vodi sedaj, lahko osramotil marsikaterega rimskega senatorja. Med
jati ter s-* skušajo glavnimi igralci, še pred formal ti lit otvorjenjem iger. Nekateri) ameriški obiskovalci so prišli na-j ra\ nost iz Indije, da prisostvujejo igram ter so morali dobiti za to poseben dopust. Tudi ameriške dekliee. strežnice, ki so pridelje-
bolnicam ameriške posadke v Nemčij-. so v Oberammergau ter se skušajo seznaniti z glavnimi igralci v veliki drami.	\
Resna lica in dolg" lasje daje-, jo vasi biblično ozračje in celo prebivalstvo je prepojeno s poslanico o pasijoiiskih igrah.
Vs;. ki pridejo v Oberammergau dobijo lahko prenočišča za en dan. kajti v vasi in njmi neposredni bližini je na razpolago (>.'-00 postelj. Povpraševanje po tiketih je tako vel ko. da se je vprizorilo vse potrebno, da se priredi več kot dve predstavi na teden kot se je iz prva nameravalo. Ker je v gledišču prostora le sl:ora-i Plinoma izginilo, kar bo Z.a i:i00 ljudi ter nastopa pri služilo najboljšim interesom de-'gi ah 1000 oseb, so oblasti napro- žele.
Združenimi državami in Italijo ni kapitan Tucker, načelnik Tajno nikake jiogodbe, vsled katere bi službe Združenih držav v tem o-bilc- treba izročati tukajšnjim o- kraju ter peter Rubano. ki je že bb.stim take pobegle zločince in sedemnajst let v službi Tajne L c enziata je vsled tega na var-1 službe ter ]x»maga zasledovati i»o-nem. Oe pa bo kedaj čital te vr- narejevalce bankovcev, ste. bo vedel, kaj pomen ja, če. Tekom preteklega leta je vla-pravim. da je bil on vzrok smrti | da zaplenila nad tri miljone po-110 ljudi in da mu je A*stop v to, narejenih carinskih kolekon
deželo za vedno zabranjen. • * *
Takega tipa so bili ljudje, ki so »»pustili izdelovanje ponarejenih bankovcev po dvajset dolarjev ter se lotili razpečavanja strupenega žganja radi velikanskih dobičkov, katere je nudil ta posel. Stara igra ponarejanja denarja je bila krotka v primeri s tem novim "biznesom**. ki je bil omogočen vsled uveljavljen ja. Volsteadove postave. Ni bilo trebi; take natančnost i in tudi izve-d«*t:«-*ra graverja se j«* lahko p<>-grešah«.
Zadnji iz toljM* butlegarjev. ki so se pečali s prodajo lesnega al-k"j,ola. je bil neki D'Ambrosio. prejšnji prodajalec narkotičnih sredstev na Mulberv St.
Cul ?tm, da prebiva zgoraj v <'atskill gorah ter se napotil, da ga zasledim Da nje bil zelo mr-rel in Hudson reka je bila pr«4c in prek zamrznjena. Našli smo farmo, par milj od železniške jvo-staje. Potrkal sem na vrata bi farmer mi je rekel, da ne pozna nebeiiega človeka, ki bi se pisal DVvmbrosio. Jaz jia sem Itljuh
znamk, listin za jemanje ž ganil* pijač iz skladišč ter formularjev za zdnmiiske recepte. Na duea-t 1 strojeA- in ]>lošč se je zaplenilo in na temelju dobljen h dokazov so bili številni obsojeni na zaporne kazni od dveh do petih let.
Predhodniki čevljarja Voigta.
Smrt V iigt.-i, slavnega "stotni-iz K""|vn -ka *ki se je zavr-ča.som. jo da
k a
sda pis^^l nedavnim spomnila !>st Petit Parisien je :mel ta čudak predhodnike v Pariza. 1 ti so kazali isto drznost kot on, to je zelo redko lastnost.
Tek01 ii direktorata sta prLšIa dva vo?Hški oblečena človeka v Nouvelle vojašnice, opremljena s prnarejenimi pov-Iji s p«dieijske-ga ravnateljstva ter mestnega poveljnika.
Na temelju teb povelj sta rc-
kvirirala dva seržanta ter nekaj
vojakov ter odšla z njimi v Hue
. . . .. .	, . Hi'chelieu. ki se jo takrat imeno-
temu -topil v hiso ter ga nascl va|a Kl|e (]n b j
igrati solitaire. Priznal j« svojo
identiteto t«*r bil zelo krotak, ko srni mu povedal, da ga hočejo blusti v zvezi s smrtjo nekako 110 ljudi. Pozneje je bil stavljen pod visoko varščino, a postal državna priča, na kar je bil obsojen na tri mesece radi sovdcležbe pri teh transakcijah.
Vsi A-prek so izda jali drug dru-irega. "Waller, voznik, ni bil zločinec po svojem srcu. Postal je dižavna priča ter bil obsojen le na trideset dni zapora.
C'e bodo v naslednjem letu bu-tleglarji še vedno v takih masah hedili v Italijo ter se nastanili tam za vedno z denarjem, katerega so zaslužili tukaj na lahek način. si bo marsikateri pristni ameriški turst premislil celo stvar ter se napotil drugam ali pa ostal doma.
Tekom na.šega tozadevnega dela nam je v veliki meri pomagal
01. kjer sta stopila v hišo. v kateri je stanoval neki mlad turški diplomat.
Tam sta pokazala ponarejena povelja za aretacijo dotičnega diplomata. prebrskala vse sobe in pohištvo mladega Turka, vzela njegov nakit in njegovo zlato ter mu zripretila, da ga bosta odvedla v ječo. Konečno pa sta ga na njegovo lastno prošnjo pustila doma. zastraženega od enega izmed seržantov tc-r dveh ali treh vojakov.
Nato sta poslala ostale vojake domov ter izgini a. Ta dva človeka sta bila profesijonalna tatova. katera je policija že dolgo časa I rez rs peli a Iskala.
r*?r ROJAKI. NAROČAJTEJB® KA "GLA3 NARODA" NAJVEČJI SLOVIINSKI DNEVNIK V SDK. DfcŽAVAJL
GLAS NAHODA, 22. APR. 1922
I**' ±
Luidor.
Francois Coppee.

Ko > Lucian Hem videL da S . mu bankir jeve grabi jice strgale |x»slednij bankovec r.a sto fr i.i i ko v in kn j«- vstal izza m letne mize, kjer j»- ba.š izgubil ostanke svojega neznatnega imetja, zbranega za to zadnjo bitko, je začutil kot omotico in je menil, da se bo ztrrudil.
V. zmed* on *rlavo in s kWavimi. n«vtrami j«- sel ter se vrgel na široko usnja t o klop. ki je bila pritrjena vsookoli izbane za igro. Nekaj minut j«- t«.}*, i-uljil v tajim kvartopirnieo. kjer je bil za-frečkal najlepši leta svoje mladosti, s}Mirnal glave i grace v, jar-ko osvetljene |>o treh velikih senčilih. poslušal lahno drjrnjenje zlata preprogi. mislil na to. da je uničen in izgubljen, se spomnil, da ima doma v pr»-dalu omare škatljo pištol; \ otein pa je ve upehan jrloboko zaupni.
Ko se je predramil, se je ozrl tu; stensko uro ter ugotovil, da je spal jedv;i pol ure, in začntd silno potn-bo. vdihavati nočni zrak. Kazalca na uri sta kazala tri četi t na polnoč. cd tem ko je vstajaj in se pretezal. ie je Lueijan tb.mislil, da je bo/ični večer in
' n »ni čn i irii spomina se je vi-
po del
hm
na« nkrat
t n
.pet kot
»stavi ja
i-ist« maj-aoje čev-
lje v kamin, preden :>re spat.
V tem trenotku se je stari Lhonski >talen • > -1 v k vartiv-niei — približal Lueijantl in za-s< petal par besedi v svoje umazane. sive brke:
— Posodite mi no petak. go->pod. Že dva dni se ni-em genil ir kvartivniee. in v teb dveh dnevih še ni prišla sedemnajstiea ven Zasmehujte me. če hočete; ampak roko l»i si dal odrezati, da pride zdaj zdaj točno opolnoči števj]ka na dan.
Lueijilll de !|e||» je skomignil; tiiti jm t t"ran'*' V ni ve«' imel. Krc-nil je v pre» i izbi». v/»*l klobuk in kožuh ter o<!v'l riizdoi j>o stopnišču n:i»rl<» kakor Ijud jki jih trese mrzlica.
Oil štirih, oilkar j.- bil Lueijan zat* or.-« n v igralni"i. j- l»il sneg •/:.padel obiloina in uliea - pripre '»zKa in / visokimi hišami obzidana — ie bila povsem bela. Na ve«lrein. teiimoniodrem nebu. »4i se i-'fib* n«rzle r,ver.de.
Obrani icrae je drgetal jmhI svojim krznom in je I je koraka-t;; v duhu so mu vsedelj rojile obupne nii-li in sjinjiiril je bolj licgn kdaj o skatlj ei pištol, ki ;r;i čakajo v predalu njegove omare: tod a p< • tiekol kili korakih je tnali nna obstal pred turobnim prizorom.
Na kametiiti klopi, ki se je nahajala po nekdanji Ši gi ob velika nitk'h vratih nekega hotela, je sedela v siieirn nest ali sedemletna dekilea. .i« dva oblečena v črno razcapano krilo. Tu je bila zadremala. navzlic okrutnemu nirn-vii; videli je bila grozotno trudna in pobita ; in njena uboga gla-i iea in ljubka rama sta se bili k ikor zgrudili v kot ob zidu ter počivali na ledenem kamnu. Ena «mI copat, v katere je bilo dete n-boto, m* je bila snela z noge, ki je visela iu ležala zlokobno pred njo
Samogibno je Lueijan de Ilem segel r. roko v telovnikov žep; a, spomnil s/" je. da š.> pred trenot-kom ni mogel v njem najti niti pozabljene desetiee in da nI mogel dati napitnine društvenemu postrežnik*!. Toda iman po prirojenem čutu usmiljenja s>- je prihliži-l deklici in jo je nameraval morda odnesti v naročju t«r ji dati prenočišča, kar je v brez-petniku, padlem na snr^ ~<tirle-dal nekaj svetleg:.
Sklonil se je. P»il j.* zlatnik za 20 frankov'
l "umi I jena oseba, gotovo ženska. .ie prišla mimo v tej božični noči. opftz-la to oblivalo pred spečo deklico in. spomni vši s<* genljive legende, nevsiljivo izpustila sijaj.io miloščino iz roke. da bi sirota ohranila l.ljub svoji ne-sre"i nekaj zaupanja m nekoliko na de v dobroto božje previdnosti.
Zlatnik! To k1 pomenilo več dni jKjkoja in \>< u-astva za bera";-co: in Lueijan je bil ravTio n»-mei»jen predramiti jo. da bi ji fo povedal, ko je zaslišal blizu svojega u^'Sii kakor v omami <rla.s — prlas starega Dronskejra z nje-povim zatejrlim in šlekedravim poudarkom — ki je mrmral }>rav potihem te-!*» besede:
— Že dva dni se nisem penil Iz klnha, in v t»di dne!j še ni prišla sedemnajstiea ven. . . Roko bi si
dal od rezati, da pride zdajzdaj točno opolnoči številka na dan.
Tedaj je ta triinJvajsctletnik. ki je izhajal iz plemena poštenjakov. spoče! grozno misel; pre-vzela m a je blazna, pošastna želja. S pogledom se je prepričal, da je po]K>Inoma sam v zapuščeni ulici jiripoirni! koleno, previdno iztegni! svojo drhtečo dlan ter ukral eekin iz sezute eopate. I*r»tlej se je <puvtil v divji dir proti ijrral-t ici. planil v par skokih na vrli stopnišča sunil s p"stjo opažena vsa ta. stopil v prokleto dvorano haš v trenotku. ko je stenska tira jela biti polnoč. jM»Iožil zlati denar na zeleno prepropo in zavpil:
—	Vse Tia sedem na jst ieo!
Sedemnajstica je dobila.
Lueijan je porini! vseh šestintrideset luidorjev na rdečo.
Rdeča j»- zadela.
Pustil je <lva ins vb*m«leset lui-jev na inti barvi. IMcČa ie prišla vnovič ven.
Napravil je paroli" še dvakrat. trikrat, vselej r isto srečo. Sedaj je imel pred saho kup zlata iu bankovcev. \'si slučaji so «e mu obnesli. Rila je n«vnvena. nad naiiivna snča. Človek bi bil d«-jaJ. da j<* s I on <»k< »še en a kroglica • I ;. ka ji m-;i predelih ruleta, nin-LTiietizirana js> pogledu. te*ra i^-r«:ča in da se mu jwikorava. Stalil j«- blizu deset potov in dobil nazaj vse .borne novčanice |k» ti-frankov, svoje zadnje imetje, ki ji hj-1 bil izirubil v začetku ve-čear. Kazalo je. d.i lu» vsak čas do-^ejrel in še celo prekosil podedovano «rlavnico. katero je bil po tiošil v tako malo letih, in si zopet pripravil premoženje. S tako naulico s*' je spustil v i pro, da ni utepnil odložiti svojega težkep;i kožuha : že je natlačil velike žepe z zvežnji bankovcev ni s stebrički zla to v; in ko ni več vedel, kam l»i kopičil svoj dobitek, je zdaj ha sal z drobižem in papirjem no-t ran je žepe svojepa suknjiča, ar-žate svojcp.i telovnika in svojih hlač. tobačnieo, robec, vse .kar j' lahko služilo za shrambo. Tn i^rral je vedno, n vedno dobival, kakor blaznež! kakor pi jane<-! in im tal je prgišča luiev na ipral-no pločo tjaventlau. z gotovostjo in s prezir »ni.
Samo jin»*l je kakor razbeljeno žeh zo \ sre.i in iui>lil je edino na Milado prosjakinjo, spečo v sne-pn, na dete. katero je bil okral.
Ona je še vedno na istem me->iu' Zatrdilo mora loti še tam! Pa eeej. da. kadar odbije ena tira. . . to prisepam! . . . odidem odtod. pojdem jK»njo in kar spečo jo dnesem v naročju na svoj dotn. In vzpojil jo bom. ji dal doto. jo ljubil kot svojo tiče,- in zmeraj, zii.eraj bom skrbel zanjo!
Ali ur«) je odbila eno. f»a četrt, pa poludveh. in tri četrti. . . In Lueijan je še vedno sedel za (>»--k'ensko mizo.
Naposleti je eno minuto pred dvemi voditelj ipre mahoma vstal iu i z pregovoril jia^las:
—	Banka je obrana. *rospo<ta. Dovolj za danes!
Lueijan je planil na nope. Sirovo je (MlpiihnU iproče. ki so se -rtu ;li f»koli nj<-tra in tra «rle<lali z i.evoieljivim občudovanjem, lda-stno odšel, zdirjal |h» st'»pnicah in t«'k el do kamenit e klopi. Ocld a Id'*
v svitu plinove svetilke zaple-dal deklico.
—	Hvala Ropu! — je vzkliknil, še je tamkaj!
Približal se ji je. jo zprabil za roko:
—	Oh. kako jo zebe! Ubopa punčka!
Prijel jo je pod pazduho in jo vrdipnil. <la bi jo odnesel. Olava pa ji je omahnila vznak, ne da bi «e bilo dekletce predramilo.
—	Kako človek spi v teh letih!
Prižel si jo je na pr«i. da bi jo
opr^l. K'-r se pa je pa lotila ne-jastia bojazen, jo je hotel polju biti na oči. da bi io zbudil iz te pa težkepa spanja.
Tacaš pa je z prozo zapazil, da .sc bile otroku trepalnice priprti in da so se napol videle izpod njih steklene, upasle. nepibne zenice. Str;ištia slutnja je Lueijantl prešinila možpane in svoja usta je položil tik ob dekletova usta: noben epa diha n" bilo iz njih.
Dočim je Lueijan z luidor jeni. ukradenim tej prosjačit*i. dobival v ipri eelo imetjjp. je bilo dete brez pristrešja umrlo, zmrznilo.
Ker pa je stiskala v prhi naj-strahovitejša tesnoba, je hotel Lueijan zakrieati. . . in vsled te-pa nnpora se jo predramil iz svo-
Neškodjive in smrtonosne rane.
Neki odlični brooklynski zdrav-f prati rano ter preprečiti, da ne nik je dobil pred par meseci pri | pridejo vanjo strupene kali. ki
izvrševanju neke operacije majhno prasko na prstu. To je bila
bi ovirale zdravilni proces od znotraj. Če pa je rana velika in
tako majhna praska, da se ni pri- zevajoča, napravi zdravnik ipar kazala niti kri. Vsled tepa ni po- šivov, da |xitepne kožo bolj sku-s\ <-čaI zdravnik tej praski nobene : p;.j ter pospeši proces zdravljenja pozornosti ter nadaljeval z
operacijo. Ko je bila slednja končana. je popolnoma juizabil na pr; -sko. katero je dobil. Pojavilo se j-« res zastrupi jen je krvi in nekaj j dni je bil v kaj kočljivem stanju j in njepovo življenje je bilo v resni nevarnosti.
Influence v 18. stoletju.
Neki drnpi človek v Rrooklvnu j ''španske
Sredi ysepa našepa trpljenja j od "pripe". ''ruske influenee".
influence", smo skoro se je oprskal na trnu rožitepa pT- \ popolnoma pozabili na spise. Se-ma ter umrl tri dni pozneje vsled j basi i jana Merc'er. V njejrovi sli-Ziistlupljenja krvi. Neki soro.lnik pisea tepa članka je izpubil prste
n a roki. ko se je opraskal na pr-mu robidnic.
Kiiko po«rosto pa se mi opraskamo ali si eelo ]xn*ežemo prste, ne da bi trpeli hujših posledic kot j" malenkostna bolečina za treni,tek, čeprav ne storimo pogosto ničesar drupepa kot da si oblizne-mo rano!
Govoreč o tvem predmetu, je rekel neki slavni šp»eialist :
_ Ni kila r ne morete ve« leti.
kakšne vrste bacili preže na vaši koži. Ce se nahajajo na koži zli bacili ter ne ukrenete ničesar, bodo takoj prišli v rano ter povzročili vnetje, ki se bo mogoče kon-či lo z vašo smrtjo. Ako ni slučajno nikakih zlih bacilov na vaši koži. se bo rana seveda hitro zacelila.
—	Zareza ali praska, ki krvavi, — je nadaljeval. — bo imela veliko inan.j poposto za posledico zastrupljenje krvi kot pa praska, ki le obdrpne kožo. kajti tok krvi bo najbrž odmil :n odpravil strupene kali, ki bi skušale priti v notranjost. Velika obdrpnjena ostane, če se odtrga kožo nad velikim mehurjem, je najbolj nevarna med vsemi in sicer raditega. ker je odprtina v obrambnem zidu telesa tem večja.
—	Ce ste popolnoma prepričani. da je rana ali praska absolutno čistil, jo lahko takoj jH>kr>-j< te z lepljivei obližein. Kako ]>o-jostn pa morate biti prepričani, da je rana v resnici |>opoliiouia
ta Vsled U*ga je tudi izvrstno pravilo, dii se nikdar ne zapre rane ali praske, dokler se ni stvo-a na njej zdravilna skorja in nato naj se pokrije rano le v namenu. da se dotične skorje ne
0(11 lušči ali odtrga. Skorja je lama pot narave, kako zapreti rano. in vsakdo lahko vidi. če je ran<i inf'cirana ali zastrupljena, če si ojrh*da kožo. ki obdaja skorjo. (V je koža vneta in otekla, i' to znamenje, da rana ni zdravit. Ce pa je koža normalna, je to znamenje, da ni nič nevarnega.
—	Rane ljudi, ki imajo zdravo kri. sc bodo zelo hitro celile, razni, če so dejanski inficiraue.
Najbolj varna pot. kako ravnati z zarezo ali prasko in naj je še tako majhna, je namazati jo čini pre jmogoče z jodovo tinkturo, po angleški " * a joda jn". Ta tekočina I »o zamorila vse strupene snovi, ki se morda nahajajo v rani ali njeni bližini. Izvrstno sredstvo je tudi izprati rano v alkoholu, a Bog varuj v lesnem alkoholu!
Nobena stvar, katero morete položiti na rano, ne bo slednje o-zdravila. Ozdravila jo bo vaša lastna kri. ne pa mazilo. Zdravnik, ne more storiti drupepa kot iz-
11 i a s.
Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj.

Živel je v utimski gubernijif "Samo to, da je bil naš pr\ i bo-Rakširee lljas. Po očetu ni bil bo- gataš. 11 jasa ga imenujejo; mor-gat. Oče gaje oženil in nato umrl. i da si slišal o ujemi" Takrat je imel lljas T kobil. 2 kra-, ' Kako da ne hi slišal", pravi vi in 20 ovac, a lljas je bil zdaj gost; "poznal ga nisem, a gla< o sam s vej gospodar Ln začel si je njem je šel daleč po svetu." pridobivati, od ranega jutra dol ' Sedaj pa mu ni ostalo ničesar. p< zne m vi se je trudil z ženo. zju-fživi pri meni in dela; tudi njego-traj je vstajal vedno pred drugi- va stariea je tu in molze kobile." mi in hodil spat zadnji in vsako Začudi! se je gost, nilasknil z; leto je vedno bolj bogatel. Takoj jezikom, zamajal z glavo in rekel: se je trudil lljas 35 let in prido- ■ "Da. res tako preteče sreča ka-
i :» : - i ______ :____i-	K. . J ■ ! I-
yu. Petdeset let sv i iskala in sedaj sva jo naša."
tiostje so se zasmejali, lljas pa reče:
"Ne smejajte se. bratci, (o ni sala, človeško življenje je to. Iu midva .s starko sva bila neumn i in jokala sva poprej, ko sv;i zgubila bogastvo; seda i ]»ii nama je Rog odkril resnico in midva sva jo vam povedala ne v najino zabavo. ampak v vaše dobro."
Iu mullah (duluviiik je reke! :
"To je pametna stvar. lljas je
bil si je lepega imetja. Sedaj je imel lljas 200 konj. 1T»0 repov v hlevu in 1200 ovac.
Hlapci so pasli njegove črede konj iu poved, dekle pa so molzle kobile in krave ter dciale kuuils, maslo in sir. Vsega je imel lljas dovolj in v okolici so mu zavidali tako življenje.
koviti knjigi. Tableau de Paris, je najti naslednji odstavek ple-drt "gripe'*, spisan leta 1787. to je odstavek, ki bi bil prav lahko sp:san ^anes:
—	Skoi f» vsako leto proti sredi novembra se pojavijo katarne bo-h'zni, povzročene od mrzlega, o-zračja ter megle, ki ovira dihanje skozi pljuča in kožo. Številni umro od te bolezni, a Parižatv. ki se smejejo vsaki stvari, imenujejo t»- prehlade "pri]>o". Oni. ki se smeje, poslane tri dni pozneje sam pitii pripe ter roma v o-rob.
—	Ce pride človek iz mrzle sobe ali plediške dvorane, je to za- j so ubili enega ali dva janea, ee trt je transpiracije skoro neizo-Jpa jih je prišlo več. so ubili tudi irit-no. Nova moda. ki določa, no-
Pravili so: "Srečen človek, ta lljas. vsega ima dovolj, še umreti mu ne bo treba."
Seznanili so se ž njim bogati ljudje in ostali so si dobri znanci. Od daleč so prihajali k njemu gostje. In vse je gostoljubno sprejemal. vse je nasitil in napojil lljas.
Kdor je iprtšel. vsak je dobil kiunisa, čaja, ribje juhe in ovčjega mesa. t'c so prišli go.stje. takoj
šenje dolžin sukenj, je izvrstna. Nudi namreč varstvo proti prehladu. Se bolj gotovo sredstvo pa je vprizarjati primerne telesne vaje. Ženske, ki so prisiljene čakati na svoje kočije. — te očarljive. delikair.e ženske, katere vidim tresti se od mraza po stop-njieah in pri vratih. — bi morale priti do spoznanja, da jih njih tenki šali ne zavarujejo pred pre-hladr.m.
Kaj bi rekel Mereier o kratkih kikljah. katere nosijo ženske v sediin j?m času?
kobilo.
lljas. ii- imel dva sina in hčer.
Oženil je lljas sinova in oniožil hčer. Ko je bil lljas še reven. st:i mu pomagala sinova pri delu in pasla žrebeta in ovce: ko s.» pa obogatel' sta začela veselo živeti in eden se je vdal pijači.
Starejšega so ubili v ti^iežu. drugi <pa je dobil slabo snaho in ni hotel več poslušat i očeta, lljas mu je moral dati doto.
k« r kolo, tepii povzdigne, drugega poniža. Ti", vpraša «i,,>t. "ali je kaj težko starcu?"
"Kdo naj ve? Živi tiho. ponižno, dela dobro."
rekel post:
resnico, to je
povedal ranu."
lil gostje so -se n se zamislili.
tudi
nehali smejali
ADVERTISEMENTS.
POTOVANJE IZ EVBOPE.
Ako imat^ »orodnik?. v Avstriji [ ali Nenočiji, kateri je tam pristo-
pa je
"Ali bi se lahko pogovoril ž njim? Vprašal bi ga o njegovem življenju."
"Seveda lahko", je odgovoril jen ter želi priti v Ameriko, ga gospodar in zakliea! za njim: zmorete sedaj dobiti sem. Ni-
"Rabaj {v bakširskeni pomeni lalje zamorejo sedaj ame.iski dr-dedeki. pojdi sem; na kumisa in Pavijani Jobiti žene in otroke iz-pokliči starko!"	pod 18. leta is Jugoslav:"je ali za-
In v-lopil je lljas z ženo.	sedenega ozt-mlja.
zilr;i\il je lljas goste in gospodar-1 Avstrijski podaniki morajo pla-ja, /.molil molitvico in sedel s pre-'eati vizej pii ameriškem kon«ulu križanimi nogami pri vratih. Žena j* amerikanskim denarjem in rav-pa je stopila za zaveso iy prised-[„0 takc raorajo na Evus IslanJu la h gospodinji.	|?voto $25 00 pokazatl v ameriških
Ponudili so 11 j asu čašieo .s ku-
v- - ,,.	.i dolBT im.
misoin. Napil je lljas postom in	, ,
, , -	.. , . ... , Glede denarnih pošiljate v v
gospodarju, se priklonil, odlil ne-	-
■ i. .i-.-	, ,	u. S. dola»-iih, za vsa pojasnila
koliko, j »okusil m postavil kupico	.	\ J .
na mizo	glede potovania, potrebnih listin
"Ti babaj (dedek) ", ga je'(»ffidaritov^ in voznih listkov vprašal g<*>t. "kaj ti je kaj "težko ™ obračajte na na jstarejšo slo-ko vidiš sedaj-Ie nas, sijKUiiii i t i se vensko tvrdko: na svoje prejšnje življenje, - ka-1 Prank Snkser State Bank, ko si bil srečen iu kako sedaj ži- S vi.š v bedi?"
In nasmehnil se je llja-s rekel:
''Ce ti prav povem o svoji sreči I in nesreči, mi ne boš verjel; vpra-
S2 Cortlandt Ne^ York, N. Y.
m je
Izplačal mu je lljas dedščmo, aaJ laJe niojo ženo: kar ima ona
mu dal hišo in živine in bogastvo IIjasovo -.e je zmanjkalo.
Kmaiu nato pa se je prijela bo-' [lezen Iljasovih ovac in mnogo jih je j»oginiio. Prišla je slaba letina, sena ni bilo in na zimo mu je po-jginilo mnogo živine. Žrelice s ko-!»ilam: in žrebeti so mu iKtsbili Kir-^izi "ti imetje se je manjšalo, lljas
je lezel vedno bolj navzdol in je neki Ljudem |ltHll,j so ml, J>le pe^ti
I Pri sedemdesetih letih .j<- prišel
Prebrisan žepar.
na srcu, to una tudi na jeziku. Ona ii pove vse, kakor je bilo." <io-t zakliče proti zavesi:
Zastopniki "Otas Naroda'* kateri so I>o4»blaščeni i »obirati uaročuiuo z* dev-aik	Naroda".
"No, bal>iea. povej, kako misliš Vsak zastoi.iiik iz:'..i potniilo za svoto. u prejšnji sreči iu sedanji bedi'" k:»tero je prejel in jili rojakom pr'u»o-
In Šaui-Semagi reče izza za-	M «GIas *«roda" je:
°"M	z.i\ celo leto $t».00: za im»1 leUi
"Kakor se mi dozdeva, sva ži- za štiri mesece fi:.iK»; za cctrt letm vela z možem skupaj petdeset let. $1.50-
iz l -v o na, na sedel na
Neda\*no Driipir. trgovce tu skozi Pariz
j , , „ t
dajati ovee. krave, sedla, vozove, prodal je zadnje govedo iu prišel je llj;u> mi upč. In sam nI vedel, kako je prišlo vse na nič iu na starost je moral iti /. ženo k tlljiin ljudem na stanovali je. Ostalo je Mjasu od imetja samo obleka, kožuh. kučma in žena Sam-Šemagi. tudi starka. Izprijeni sin pji je šel v daljno deželo in hči je umrla. In nikogar ni bilo starima v po-
- i i •	j moč. I smil il se je starih sosed
se bolj. Neznanec pa ga ne pu- |Muhamed-Šah.
Ilil ni reven, ne bogat, a živel je zadovoljno in bil je dober človek. Spomnil se je na nekdanjo
f*li
I a sva sreče, sedaj je že
pa j«- nisva na- San FranriMi», tal.: Jakob I^nisiu. drugo leto. kar llcuver,	Frank Sbraliec.
terasi j (Jjas tako daleč, da je začel propped kavarno na bulvardii. Ni še dolgo sedel, ko pristopi k njemu od bližnje mize mlad mož ter mn zaupno šepne na ulii: — Gosjx>d. vi se motite, jaz nimam tukaj sestanka z vašo ženo! — Trgovec ostrini ter reče: — Gospod. . . — Toda lu.iiH- se ni dal prekiniti; — Za gotovljam vas. da ste popolnoma napačno informirani. Midva sva popolnoma nedolžna. — Toda gospod. — se začudi trgovec
je more na klopici v krožku, kjer je bil zaspal tik pred polnočjo. Postrežnik bezniee. ki je odhajal poslednji proti petini zjutraj, ga jt pustil v miru iz usmiljenja do oskubenega igravca.
Meglena deeemberska zarja je bledita šipe v oknih. Lueijan je stopil na piano, zastavil svojo liro. se okopal, zajtrkoval ter oti-šel v pisarno za novačenje, kjer je i>odpis:d prostovoljni vstop v prvi polk afriških lovcev.
Dan<»* je Lueijan de Hem poročnik : drugih dohodkov nima razen svoje plače, vendar se ravno sprota. ker je jako reden častnik in se nikdar ne dotakne karte. Podoba je celo. da mu je možno nekaj prihraniti; zakaj oni dan pa je eden njegovih tovarišev. kateri je šel za njim na par korakov razdalje po strmi uliei. videl dati vbogajme mali Španki, speči pod vrati: bil je tako bezobziren. da je pogledal, kaj je Lueijan podaril ubožici. Radovednež je bil jako zavzet nad velikodušnostjo mladega poročnika.
Luei jan do ITem je del zlatnik deklici v dlan.
sti k besedi. — Nikar se ne hit-dujte. takoj bom vse pojasnil. — nadaljuje ter sede k trgovcu. Ta j je n videt da se ne more znebiti neznan epa mladega Parižana. ki mu je zatrjeval na dolgo in široko svojo nedolžnost. Pustil pa je ir.rrno po vo rit i dalje. Ko je celo povest do konca poslušal, je trpo-vee nazadnje povedal, da sploh ni iz Parira. ampak da se je tu samo mimopredc ustavil ter da i se je mladi pos]x>d najbrž zmotil. Tujec se je začel oproščati ter ga prosil, naj mu ne zameri, da pa te tako dolgo motil in zadrževal, pozdravil ter odšel. Pet minut pozneje je zapazil trgovce, da mu je zbanjkala njegova listnica in da ta mlad, nedolžni pospodič ni bi! nihče drnpi, kakor navaden zepar. ki pa je na tako originalen način okradeL
TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK — DEMOKRATIČEN.
Abdul Medžid. turški prestolonaslednik. vo'dt v Carigradu, so-glasno 7 "L* Europe Nouvelle" zelo demokratično življenje. Bodoči zapovednik vseh pravovernih n ohamedaneev porabi večino svojega časa za žurnalizem. godbo in slikanje in vsak ima prost dostop do njepa.
Odpravil je harem v svoji palači ter uživa z velikanskim zado voljstvom prostost, katere pa je bil oropal sultan Abdul Ilamid skozi v»Č kot trideset let. On je star sedaj petdeset let.
Njegova knjižnica je polna iz-br an h francoskih knjig. Med skladatelji mu je Beethoven najljubši in njegov najbolj priljubljeni pisatelj j,- A an nt oh» France.
dobroto 11 jasa, za.sm.ilil se mu in zato mu reče:
*'Pridi, lljas. z ženo k meni! Poleti mi boš pomagal. kolikor 'boš mogel, na polju pri melonah, pozimi boš pa krmil živino." "Kaj pa žena?" "Šaiii-šeniagi pa naj molze kobile in dela kuniLs. Hrano in obutev vama dam in če bosta kaj (potrebovala. kar povejtu in jaz vama dam."
lljas se je zahvalil sosedu in začel delati z ženo pri Muhamed-Sahu- Z začetka je bilo težko, ko-nečno sta se privadila in navadila sta se živeti in delati, kolikor sta za mogla.
Gospodar je imel rad take ljudi. ker sta bila svoje čase sanla gospodarja in znala red, lenulia-rila nista in delala po svojih močeh. Težko je bilo Muhamed-Ša-hu, da sta tako visoka človeka prišla tako na nič.
In zgodilo se je nekoč, da so prišli k Muha med-Šahu svat je, daljni gostje; prišel je tudi mullah bakš-irski duhoven).
Muhamed-Šah je velel ubiti janca. lljas odere janca. ga speče in prinese na mizo. Najedo se g»»stje b ravine, na p i jo čaja in potem začno piti kumis.
Sedeli so gostje z gospodarjem na uirhkih blazinah, na kožah,
n imava ničesar iu živiva kot de- l'utbl°' tolo-: rctcr	JoUu <;t'rm'
V-.^l-i c-.-., . \ : i , •	iu 1-rank J«»nesh.
lai. u. Našla sx a zdaj zadovoljst . ^ (,y|o . Joui8 CoHtello.
m drugega ne potrebujeva "	ludianapoUs, Iiid.: Alois Uudiuan.
Za-cudil S<J je gust. čudil sc j.-	Clinton. Ind.: I.:»»"!>«it ItulsLar.
gospiKlar. vzdignil mi je eelo od-	Aurora, lil.: J. Verblč.
Krmil zaveso, da bi videl starko.	^^ ^ ^ ^
Iu starka je stala s sklenjenimi	joHe^iu^ i'r. Dambič, John Zaletel,
rokami, smehljala in gledala	s'alie. Ili., .los. ispelleli.
svojega možu in -starec se je tudi	J:iscoutah, IU.: Frank Augustin.
smehljal.	North C'hieago, JUL: Aiit^u Koi»aI Ln
Starkii ponovi še enkrat-	1 Math Ufirtu.
t*r> '	SDriiiefield. HI.: Matija liftrt.orich.
Resnico vam povem in se no- S^V IU.: i rJb ivtkovšek cem sal it i: pol stoletja sva iskala Franklin, Kans. in okolico: Jolui ite. sreče in dokler sva bila bogata.' j»m-š.
nisva našla vsega Ostalo nama Kitxmiller, Md.: I'r. V<dopivee.
sedaj ni prav nič. šla sva k tujim S?ish"lfn» Minn.: IVank tiovže. i - , r	-i	,	, , Ely, Mum.: Jos. .T. fc-shel.
ljudem m našla sva tako srceo, ,la 2,:cleth< vilin.: L„ul3 ijovže.
nama boljšega ti i treba."	; ;,]bert, Minn.: Louis Vesel.
"V čem pa obstoji sedaj vajina Hibbing, Mina.: John Povše. sreča?"	»'arginla, Minn.: Frank HroTitlcli.
n\r x„.„ , r,• j	, ,	St. Louis. Mo.: Mike tSratirian
. com I;,la,SVa	* z Fast Helen«, Moat.: Fr. Hrella.
možem nisva imela minute poko- Klein, Mont.: 'iregor Ztit»e<-.
ja, i J11 i da l>i se nogo\orila, uiti »iotvanda, N. Y.: Knrl Sternisha.
da bi mislila na dušo, še k Iio"ii l^'tle Falls. N. Y.: F.auk Masle.
moliti ni bilo časa, toliko je bilo1 ;arbprl010' A- Oko11,11-
... „ ....	. .	Cleveland, O.:
opravkov. Prišli so gostje — opra-, Resuik
.Tanko IMoSko, Jak»* | Kesu i k in Chas. Kurlinger. vilo; tega treba pogostiti, temu t'ollinwooi, O.: Math -»lapuik. zopet ka.j podariti, d;i ne bi mi- Lorain, O.: L»»uls Ralant in J. Kum^e
slili slabega o nas. Komaj odide- Ni,es' Fr»nk Kogorfek.
i..	; , i	i i 4 >ouncstowuiv, O.: Anton KikelJ.
JO gostje, ze je treba pogledat i	ra.. FrT,Qk Jak,0.
K delavcem. Hočejo si odpoeiti m ftrssemer, Pa.: i^uIb Hribar.
^-sti, a midva gledava, da ne bi Brought^n, Pa.: Anton Ipavee.
trpela škode in tako sva grešila. Burdine, Pa.: Jobn Demshar.
Zopet treba paziti, da ne zagrabi^vnemaufh. Pa.: J. Brezorre »a V*
volk žrebeta ali teleta in da ne
IlovanSek.
.	ctClaridget P^.: Anton Kuzoslf.v ln
odpeljejo tatovi žrebeev s kobila-i .Terina.
mi in žrebeti. Ležeš k počitku —I>unlo, Pa.: Atnon Osha »en.
ne moreš zaspati, ker se bojiš, da i 'M***, Pa.: lx»uis Snpanfiff.
ne bi šli ovni k ovcam. Greš, lio-'^S,1?' PTa": ^ "amlD'
...	.	. .	irarrell. Pa.: Jerrj Okorn.
d>s poiio*-i; komaj se umiriš, ze Imperial, Pa.: Valentin PeteraeL zopet opravilo; zopet, kako billreensburg, Ta.: Frank >'wak. pripravil krmo za zimo in razu-(*rwin. Pa.: Mike Taršick.
mela se nisva z možem. On je pra-.'Jnhnstown-	Flol"ric'
-, ..t, ,	. ,	i-.-,'- iluierne, Pa.: Aato.i osclnik.
vil: Tako je treba narediti! , aiLlovdeU< Pjl . Anton Mfclovrh.
avim- "Tako!", in 7:n"»w»	*
jaz pravim: "Tako! . nt začne se Manor. Pa.: Frank greh in prepir. Tako sva živela Moon Run, Pa.: Frank	JP/ank
od »»pravila do opravila, ml pre- Podmi?5ek.
, , ,	i, ,	, ! Pittsburgh. Pa.: O. Jaaobieh, Z. Jak-
ha do greha in videla nisva sree-j ^" v^- Arb in H Mapister.
nega življenja.	Ralphton. Pa.: Martin KororbeU.
"No. in sedaj?"	iHcadinc. Pa.: J- Pezolrf.
"Sedaj vstajava z možem >e Porkwood. Pa.: A. Hoehevar.
ljubeznjivo pogovoriva v soglasju i?^?-"-	^
.	.	r	Turtle Creek. Pa. in okobeo: Frank
m mmava povoda za prepir. Sa- Schifrer
m o to opravilo imava sedaj, da West Newton. Pa.: Joseph Jovan. delava gospodarju. Delaš, kolikor,WTilt« Valley. Pa.: .TurlJ Previ?. pili iz čašic kumis in se razgovar-j moreš delaš z veseljem, tako da'wlI-oclt* Pa" J- P^'0"5"'7 jali. Iljav pa je zopet poprijel za|ue bi imel gospodar zgube. ani-1^^^'^: ^TrS"' 1 *o in šel mimo vrat. Zagledal ga^pak dobiček. Prideva domov, ko- Sheboygan.' Wis.: H. Svetlin. Muhamed-šah in rekel gostu: silo je na mizi. južina, tudi kumi- West Allis. Wis.: Frank Skok.
delo
je
Si videl 54tarca, ki je šel mimo,sa dobiš. Ce je mraz. se ogreje« Kork Springs, Wyo.: Lcuis Tauchar
_____I	______TmoASM
vrat
<sVider*, oflvme gost. je na njem čudnega?" %
j pri peči in gorak kožuh imaš. In A kaj se vedno imaš časa za pogovor in I da misl iš na dušo iii 'moliš k T>o-
In A. Jnstin. Poleg gori navedenih s« pooblaščeni pobirati naročnino lnd)	tajniki
J. 8. B. J.
GLAS NAHODA, ,22. APR. 1922
Vladimir Levstik:
GADJE GNEZDO.
-t—!
Povest iz dni trpljenja in nad.
(Nadaljevanje.)
— Zakaj potem? Ker te je Kram ?
Tudi zato no. Ali dola ne more vet* govoriti, Blazna bol jo davi, jendj«- j: vid in sluh; opoteka se kakor pijana. Vsa njena čuvstva so strasti. o«*»» j«* pozna od malega. V smrtni tesnobi se zdajci ozre v njegov obraz s pogledom, ki prekipeva brezmejne žalosti in k«*sanja. To, to je glodalo v nji v-e te mesece, ko je hodila kakor Fpokornica, s povešcnimi očmi: ona n«' more živeti, ker ne sme upati očetovega odpuščanja. . .
In ta trenotek ju združi. Že je zgrabi! Galjot svojo M a trda leno. kot bi se bal. da mu šiloma uide: že jo tišči na svoje široke prst, mrmra je z raskavim glasom:
Tak še to si mi namenil, ne-
J mišljeni so vsi trije; gospa je pr zna, da nimajo več zvonov In ne [vič povedala zgodbo tiste noči p^norejo pozdraviti alelujc, ki se njegovi vrnitvi. Razložila je ot- bliža. Kasteleevina gine od daleč, rokoma strašni boj svoje duše f-e vtaplja med čredo vasi kakor te? ponovila vse. kar je tujec go-[ v« lika ovca med jagnjeti: boga-voril.	ita al&a okolice srka vse podrob-
— Sanjali ste. — razsodi Ja- nosti v svojo živo, široko celoto, ner po dolgem molčanju. — Vsak j Izzb hribov se dvigajo kupčki in ve, da so sanje najbolj žive, ka-, višji grebeni svetleje višnjeve dar je duh izmučen od žalosti in barve, in še odonkraj njih se zdi. skrbi: tudi mcjii se je prikazalo,kakor bi vpile daljave: tudi me
smo tu, smo z vami, Kastelka.
marsikaj, in ne le enkrat. 11 r — Mogoče. — kima vdova, pa nič kaj ne verjame. — Naj bodo sanjo ali resnica. ]K>vedala sem vama. ker slutim, da kmalu ne utegnem več.
—	Spet slutnja! — vzklikne dekle karajo. — Včasih ste jih sami zmerjali, da so za stare čarovnice !
—	Saj to sem zdaj postala! Tn
sre,n. otrok! ... In -M, v tebt mai-sikaj me	^m«; ne
se ti ne smili, da ura hočeš pogu-
biti s seboj® . . . Ne vprašaš rajša očrta, ali ti more verjeti, da ne bo nikoli več tako?
.Mari me še hočete, oče? Odpuščat*- mi? — vzklikne hči kakor grešna duša. ko vidi namesto pekla odprli raj pred seboj. Tisti hip .ie spet na kolenih in joče irbi-mm-j** kit prej: ali to niso solze ol>-upa marveč odrešenja.
Kaj mi ostane drugega. Bog nebeški! Na cesto te ne morem pahniti. <bi mi |K»gineš ob nji Posln^-,j ujf'. .7<-la : še zmerom te ho« "in. ker ne prenehaš biti moj otrok, če padeš še tako globoke. T-da n<- odpuščam ti dane«, ne č ■sto. ne vsega; storila si ml. česa i nob»'ii sovražnik n* more — |< .misli* Pozneje, d«. . . fsama j v< C k ed m j. . . Imej nsmiljenje z j <• ■'■•Ioni. in stori, da ti enkrat od-pusti'
O. nikoli več. oče, verjemite > ■ zdaj! Predramila sem se. . . N l<i»li v« " ' j nisem l-^a pri pa-nofi. sama nisem vedela, kaj se godi z menoj: nekaj m i jo sedelo za vratom iu me je gnalo. . .
Vstani. sirota! jo vzdigne (i.< 1 jot in mahoma spomni raj-
raz^oeno
slutnje niso zmerom prazne
Kar čutim, kako se napenja kla-[in kolikorkrat ilevce, da udari mojo uro. In čemi- je ne bi? Mali grunt je oskrbljen: želela sem. da bi bila tudi na velikem še pri žetvi, ali zdaj kaže. da bosta slavila, ta praznik vidva sama in drugi, ki so bolj življenja polni. silni in mladi: spanec me sili. tisti globoki, dolgi, ko zraste človeku trava if sr-
gad in dolina!
— Poslušaj, £inka! — vzklikne Janez nenadoma. — Kdo je pravil, da hrani godec novo harmoniko zame? — Jn kaže s prsi om nizdolu.
Bajta, kjer prebiva pijanček z materjo - starko, čepi tik pod rebri jo; na sadovnjaku za njo s-e vidi živa pika, manjša od čr-j nega mravljinčka. Ta pika je Co- J na. ki v senci vleče harmoniko, pljusne sapa v slišijo n.yem
Ob petletnici ruske revolucije.
V eni zadnjih številk prinaša Utopistična diktatura holjševi-'' Arbeiter Zeitung" informativen "št va je dovršila uničenje produk-člauek. ki se spomin ja pete oblet
b'-'eg. st1 glasovi.
— Novo izkuša. — prisluhne Ka stoika. — Nič kaj mu ne gre izpod prstov. Čujta!
i iee marčne revolucije v Rusiji. Kei st► izvajanja avtorja Dana zanimiva, jih prinašamo tu v izvlečku :
Petletnico marčne revolucije pozdravlja Rusija v težki atmosferi. Na eni strani nezaslišna lakota, j>o]>olni polom industrije in prometa ter kršenje svoboščin, ki bi jih imela prinesti revolucija, na drugi strani pa bakanal špekulacije. verižništva in zoprni spor zaradi delitve ruskega plena na diplomatskem trgu mednarodnega kapitala. Človek bi obupal, toda le sleporojeni bi mogel videti v današnjih razmerah končni rezultat največjega svetovnega potresa.
Revolucija leta 1917. ki je nastopila dedščino prevrata iz leta 1905." si je stavila dvojno nalogo: razrušil jočo in ust vaja joičo. V prvo spada uničenje samovlade in uničenje vel eposes tv a kot gospodarske pod«!age plemiške kaste, ki je ovirala Rusijo pri njenem gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju. Na teh očiščenih tleh hi razvila revolucija svojo ustvarjajoče silo. s tem da bi ustvarila demokratično republiko ter razdelila plemiško zem-
5EVERQVA ZDRAVILA VZQRZUJEJQ
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
tivnih sil Rusije, ki se je začelo v vojni, nadaljevalo v vsem re-vclueijskem viharju in ki so ga intervencije ter blokade poostrile. Ta diktatura je bila zgodovinskega stališča revoluci joitarna. k« r je zgoraj omenjene pridobitve revolucije ojačila, bila pa je tudi reakeijonarna. ker je s pomočjo nasilja poskušala v imenu utop:stičnih ciljev premagati zahteve gospodarskih zakonov.
TJoljševikom se ni posrečilo! premagati takozvane "'ekonomi-! je", kar se je maščevalo na ta način, tla polju niso bila obdela- ■ na da je zavladala lakota, da so s:* pojavile bolezni, da sta se usta-!
AqlTscpfTcrjo njiizilo
Pr i porot Ij Ivo za odponjoČ pri zdravljenju srbečice Iq rdzqil^ l^uzqif] kolezqu
CENA 50c
Vprdsrijle pr* vbšcin le^cirjLi.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Pozor, potniki!
- -
Potniki, ki prihajajo v New Vork, kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih auentov, katerih je v New Yorku vse p d no. Ko priile potnik iz vlaka, ga 'bs.ijejo taki agenti in vsak ga h« če vzeti s seboj. Ako potnik reče, da .je iiamer.jen I: nam. bo agent rekel, da je on Maš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik ^šele spozna, da ni prišel na pravo i mesto. (.V in: i pri nas v • aro in |agentu t«» pove. mu ji> agent takoj i povrne. Y takem slučaj i 1 >i nas agent seveda moral o tem obvestiti. da mu povrnemo izplačano aro; toila te^a ne stori. Kako si tedaj t; i k agent povrne tak izdatek? IVtnik mu lm phi-a na ta ali or,] naJ-in in največ p *i izmeni denarja.
I Takih slučajev je bilo zadnje 4
vila promet in industrija ter daj-----j mesece že 50. Potniki s. prišli v
ie zavlada silna brezposelnost, [ n podjetnost jo prodira vse pore New York v namenu, tla gredo Iioljševiki sami so spoznali, da ' hii okratskega »;srroja.	ik nam. pa so bili zapeljani v dru-
morajo pot svoje politike zavrni-j To je položaj na enem te.-aju. go pisarno. Agent jim je aro. ka-ti v druge tire.	Na drugem pa vidimo kmetski tero so nam poslali povn il. pa jih
Diktatura je boljševike kot so-'stan, ki po večini gladuje in ki.^jm drug način prevaril še /.a cijalistično in prolctarsko stran-\ raži mesto, soeijalizem in de-[večjo *voto.
ko najhuje udarila. Tesno zveza- ;bi\ski stan. Dalj - vidimo tu de-) Vsakdo naj tedaj pri prihodu v
U-
N.-'.w- York pripne naš gumi) na vidnem mestu, da ga bo naš zastopnik spoznal. Ako uiišega za-
Res ubira godec nevajen na-
|».?v; tipke se puntajo, melodija bliko ter razdelila plemiško zem- tike in konotrole, ustvarila dr-
sili v i;osko"-nieo in vendar noče' 1 jo med kmete in poskrbela za so. ! žavne in vojaške ustanove, je o-
...	hii i. Ali Cena ne odneha ; Še par-1 enalno delavsko zakonodajo. Ca-! životvorila mogočen birokratski
ea , . Da bi vsa i ucnkala zname-,. r .	, „	* \ ,	.	*	1
- - ... ~	. . IKrai spodrsne. pa .jo nna. Vese-1su od marca do novembra 191
na z delovnim ljudstvom v za- l«vski raz.-ed. ki je, ker so mu četku revolucije se je boljševiška ' '"pi»de iluzije in se porušile nj.--stranka bolj in bolj od njega od- -ove oarganizaeije. telesno oslab-daljevala in začela vladati naj- [ ^ in duševno potrt. To pa zastopnika ne r.i bilo na postaji, nas prej brez njega, .nato j>a zoper	manjka elementarne pt - {/okličite na telefon, ali pa prosite
njega. Dočim je diktatura pri po- j !itič"e svobode.	; železniškega uradnika ali poliea-
polnem pomanjkanju javne kri-j To Je dejanski stan \ Rusiji ob 1 ja (-ja nas pokliče. Naš t defon jel
peti obletnici revolucije. Sedaj stfiij Rusija na razpotju. Ruš»t'e naloge revolucije so dovi-šene in
la harmonika doni mogočno, kakor bi jo bi! obsedel sloA'esen duh ; prav dobro se čuti. s kakšno silo uateza mehove.
— Naprej zastava! — vzkSikne Zi.-ia. — Kaj ga je navdušilo? iCrr ni ?n v pote. ni Cenova. šega. Nekaj se je zgodilo. — pra-
er. kako mirna in krotka je	kvam
stala, kakor hitro je ležala prvo- j višin liki l-o-ena e /.ibeli. Bog nama daj r l.m ienin
nja prihodnjih časov! — doda hrepeneče.
— Ne le znamenja, easov nča-kate, — pravi sin. stiskajo starkT roko. — Pred aurmi stoje, r-ez vse hribe piha veter svobode; koliko boljše je že kot pred letom (dni ■ Ali to so le prvi zvončki 'pomladi: bliža <*e dan. ko sama |
raztrga oblake in stopi med nas. jVI	~ Olej oče-
I ta ni <lcktorja. kako dirjata goli!
Izza <'vini:a gozdne steze sta se pr kazala Galjot iu zdravnik; očl-viuno s*- i!ma mudi. kot bi nesla
veliko novico. Živahno so razgo-varjat« in mahata z rokami; doktor vihti palico. Galjot klobuk in toliko da ne ]»oskakuje. I — Kaj vesta veseh'ga ° — jima (za kliče vdova napi-oti. — Pa ni-» skVnili miru?
— Vse več prinašam. Kastelka! 'Othii onh irlnii^ «
se ni posrečilo niti izpolniti v
in vojaški aparat, ki je sicer
Ccrtlandt 4687. Preti svojim odhodom vedno pišite, po kateri železarn i k vas bo go.ovo pričakoval
In res se menda raduje vse na-1 ol;<di nečesa posebnega. Dou^ln jc Konjska reber odeta v pozno I k-pol dansko senco, se širi j>oil r.jo dolina in kipi onkraj polja Si vški Itrili v praznični zlati lu-iri: ,š»- v temnih piramidah smrek na obzorju je nekaj svetlo lire penečega. Polja in sela počivajo, zamišljena v veliko skrivnost, ki se /dajzdaj razreši: drobnim cer- j ki čepe na zelenih kopeih beli golobje z uavzgoi
pomoči, da izbriševa madež! Raj-š bom nosil križ s tabo vred, kakor (Ta iti te izgubil in ugonobil. Ti pn n<- misli na sramoto; misli, d'-kle, na te». kar hočeš bit! za-napr^.j; pokaži 1 jud'-m in meni. da ti*to ni b la Oaljotova dela?. Clej .vsi so te radi imeli; še zda.i j t • mal-vikdo [wuniluje. . . Kdo ve. I nemar.-* se vendar najde jM>šfe.' lijak, ki le vzame za ženo. In čet l i g aprav ne bilo — glavo t l:oiicu : ofrl s«' na sosedo in |>o-si..ni Kastelka na C.aljotovem!
•lela ga drži za oba kraja suk-! o.»e ti mu tišči glavo v prsi. kakor lii jih hotela zlomiti. Potem vzdigne obraz, ki ji žari od sra-iini hvaležnosti, ljubezni. . . In r< Mm ztnaje z glavo:
Ne. i tee, ne bom s« možila. . .
jenim kljunom, se- nič lie {>o- |
Skrivnostna inteligenca žuželk.
Poroča Arthur Benington.
i	-	niči in vlakom pridete in nas za
. i uresničene, carsko fevdalna reak-! tuj. ...	Isto
cija je poko}>ana. možnost oboro- •
; starim carskim tradicijam, ki se, - „ -	....., Ha postaji.
polnem obsegu negativni, razni-i	,	žene inter\ eucn.e je minimalna, t 1 J , ,	.
■ endar smatra za irosnodaeia 1 ______________. , I Prank Sakser bt&te BanK.
Najbolj skrivnostni sovražniki človeka, naši tekmeci v teh zadnjih urah ter mogoče naš" nasledniki. kot pravi Materlinck, — niso velike zveri i r. d žu n gel j. tem-vce majhna bitja, katerih je vse nolno v zraku, na kopnem in v vodi. nastevilna plemena žuželk.
Med žuželkami, ne pa med višji organiziranimi živalmi moramo iskati inteligenco. Ediiwde med njimi, med vsemi živimi bitji. lahko najdemo organizacijo.
Ali imam p.tem, kar sf zdaj sto- ] kooperacijo ali sodelovanje, raz-11 h se kaj pravice do svojega ŽI- i	dela in vlado.
V.;* . . .,	i Ali so take stvari kot to
I oda z njK-nih solza se ji bte-š<"i vpvišanje. ki ji ne more z jezika. Galjot ga prestreže:
— Veni. kaj misliš. . . Otrok bo
Ali so take stvari kot to mo-oče brez misli, brez spomina, j brez u pogleda in brez duha? Ali j * mogoč**, da moro le instinkt.
niu in navadah žuželk, katere navad«' se tako splošno razlikujejo od onih višje organiziranih živali, da je vsaka primera nemogoča. Številne aktivnosti žuželk se nam ;xh* človeške glede inteli-lioviio, da niso nikelar tako na genee. a vendar se nas svari po-Piioko ločene od nas kot takrat, ko se nam z<li. da so najbolj po-dobne našim.
1'čenjaki. ki se pečajo s to stroko, soglaša ?o v tem. da vladajo življenju žuželk gotove o-sm.vne sile, katr-rim se ne morejo izogniti prav kot se mi ne moremo odpovedati dihanju. Eno najbolj splošnih teh sil je imenoval učenjak Loeb "tropizem".
Sevalni del revolucije. Car je bil sieer odstavljen. republika pro-, gla-šena. stara policija pregnana, toda stari birokratski aparat je bil le po vrhu pokrit z revolucionarnim lakom. Stari vojaški aparat je sicer začel razpadati, toda častniško osobje in vojaška hierarhija sta ostala od revolucije skoro nedotaknjena. Proglašena je bila agrarna reforma, toda njena izvedba je bila » 'Tožena do sklicanja konstituant . ki pa se je zopei od meseca do'meseca odlašala.
Ljudske mase pa. ki so rusko revolucijo izvršile in ki so obstajale v glavnem iz nialomeščansko-kmetskih mas. niso liile niti soei-jaino niti kulturno-politično spo-sobne, voditi trajen, organiziran boj. pojmovati podrobnosti notranjega in zunanjega političnega položaja ter voditi proletarsko gibanje v skupnosti z vsem svetom. Te mase so hotele neposredno po revoluciji žeti tudi sadove. Mesec za mesecem so ]>otrpežljivo čaka-
l«i vendar smatra za gospodarja J gospodarske neprilik«	______
nadu sodo države. Nezmožna, da , ir a boljšalo. Reda j irre za to ka-!	~ "
i	v	"NA PP pT- 4 -
premaga gcspodai-sk*? nedosled-i ka zgradba naj s- j>ostavi na;	H — '
nosti si j,, boljševiška diktatura ■ razvaline.	| -Mi imamo naprodaj v« č farm v
vzgojila novo buržoazijo. ki ima J Yelika bodočnost te š . Čaka'severni M'.nnesoti okraju, kjer sicer malo skupnega z ošibelo ! "?Vl',a ,1{usi*ia 'n apostolska bet t vo-j rodi najbolje detelja in krompir, buržuazijo predreveducijsikega ča-
ja naloga v zgodovin!'
sa. ki pa s svojo brezobzirnostjo
ADVEBTiSEMBarra
Pozor potiriki!
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SI.OV2NSK1 DNRV wnr V TDR DHŽA17A77
Spod ugodnimi iu lahkimi ]*->gop ' 10. so in 1l!(> akrov. Piši t
in pojasnila na: 0. C. I. Lake, .Minil.
po cene ikc, ("ase-
ni»š : kjer mati. tanj dete. o tem .H* škoda besetle. Nihče ne b(
in Zino, — saj ne 1h> Oger. saj bo naš*
To rekši prime hčer za obe II-ei ter ji poT.juhi skesano čelo. Ctl! *glo mu je. Stoinstokrat
: avtomatizem pojasniti komuni- j Te. lahko pojasnimo s tem. da tične demokracije inravlišč in ; vlečvjo gotove zunanje silo žu-
z neodoljivo silo. k luči in druge od
» vpra i
šal .odk.nl je. iu rad ga bom imel bučelnih panjev, inžinirsko izur-1 želke k sebi kakor tebe in JUino. — sa i ne ImJ i» iiost naika. upogibi mravelj. N*katere bito
jenost pajka, upogled ki sejejo in žanjejo, brezobzirno j n>. nekatere proti zemlji in dru-• krutost its ?	; go proč od njo. Vspričo teh sil
Veliki učenjaki, ki so posvet- j pa se obnašajo žuželke prav ta-
<i g • mu je. Stoinstokrat še tij-,	življenja proučevan ju i ko avtomatično kot se vedejo go-
y: ;.le solnee. preden bo madež ne-j -u?elk jn nUh živijen^a. ne sogla-1 tovc rastline. Vešča ne more dru-ha. skeletu ali vendar ga je lag-! ^	t	ppitle pamet I gega kot siliti proti plamenu.
Ije prenašati v odpuščanju iu Tipanju bolj; h dni. Že dolgo ni stepal na K istelčevo tako svo- ! bixlno kakor dane-	—« — I goče. Skoro vsi
Sredi poti
vpoštev pri dejanjih žuželk in j ščurek beži pred lučjo in gose-
do kai 'L'ii obsega, če jo to mo-]>a soglašajo \
Ustavi, premeri z očmi obe domačiji ter zamrmra sam pri sebi:
— Soseda pravi tolikrat. da Kastelcev ni treba biti sram —-Galjotov tudi ne, se mi vidi*.'le z največjo Vsak je sam svoj sodnik, vsakjniili duševno
ima svoje grehe in zasluge; še z j dreti vanj.
lučjo ga ne najdeš, ki bi smel \yo- j y naporu, da obrazloži čudne
duševne lastnosti žuželk, je spT--al profesor Bouvier. slasti fran-
brati kamen zojkt bližnjega. . .
XXT.
Pr\i dan rožnika s,« počasi nagi bije k večeru. Pred hišico v Konjski reri sedi gad med Ka-Btelko in Zinko na novi klopln. katero je Prohor nalašč postavil
niča bo vedno le'zla proti »najvišji bilki ali veji. Najti je gotove življenske ritme, ki so prirojen del življenja žuželk. Kresnl-c" razkazujejo svojo luč na ritmičen način. Številne žuželke polagajo svoja jajca v natančno d< ločenih presledkih.
Posedaj nismo navedli nobene stvari, katere bi se ne dalo pojasnit' z instinktom v navadnem smislu l>esede. — to se pravi a er ski znanstvenik, knpigo. ki no-j neke vrste avtomatoizmom ali av-si naslov: — Duševno življenje tomatičnim izvi-sevanjem gotovih
tem, da imajo žuželke gotovo meutalnost. ki je več kot instinkt ali nagon, a mentalnost tako različno od one človeka, da moremo težavo razumet? življenje ali pro-
Izletniški parnik 'BELVEDERE'j (Cosulieh Line; odpluje iz. New Volka v Trst due 14 junija, ter bo spremljal naše potnike naš za-| J-topnik skozi do Ljubljane oziroma do Zagreba, ter bo skrbel, da bodo vsi naši potniki kolike** mogoče udobno nastanjeni in po-' streženi, tla bodo sami za se v1 posebnem oddelku iu ako mogoče, da bodo imeli tudi posebno hrano itd. Tudi radi prtljage bo vse preskrbljeno, tako da potniki ne bodo imeli nikakih sitnosti in skr-bi na celem potovanju do Ljubic na čudež mednarodne delavske j l.iane, oziroma do Zagreba; ako se solidarnosti, o kateri so takrat | bo prijavilo zadostno število na-prvič čule. Ko je ]>a čudež izostal!^11 potnikov, jih bo pričakal v in je bila vera mas varana, je ma- Trstu poseben vlak. da so bodo lom« šeansko-kmetski element v potniki takoj lahko odpeljali na-oj.liki najbolj aktivnega, končen-iv Ljubljano, oziroma kamor triranega in trpc>ga dela v obli- b° k<1° namen5en- rVna za ^^tji ki vojske, roko v roki .'romanJ'^0	$90f)° Ž" ^
tično navdahnjenim živi jem pro- 1 V0V>1
i t ■- .	1 } za nedrzavljane je $201 .uO, drzav-
letarijata prestopil bregove ka- i - T - • ,.D nr> ■ .	.	1 ljam plačajo pa -fS.OO manj; otro-
P<"»Iadanske vode ni ,vtrušil ei do ene„a leta prosti (Io potof?a
asc, kar mu je stopalo na pot. Dr, leta plačajo četrtino in $1.00 voj-vrsd je raznisevalni del revolu- 1:ega davka, do desetega leta pa cije: likvidiral vojno, odstranil T,olo\ico in $3.00 vojnega davka, monarhijo in uničil plemiško po- Vožnja drugi razred stane .$150.
do Trsta: za tja in nazaj stane Te naloge so se izvršile s sploš- rngi razred za nedrzavljane $/100. nega gospodarskega stališča.~ka- državljane $8.00 manj. kor tudi z ozirom na interese Parnik "Belvedere" vozi do Tr-Ijudskih mas na najbolj neekono- sta Približno od 18 do 20 dni. mieen način. Tudi nemški pisec °flvlsnn oc1 vremena in kolikor čuti. da je za divjal preko Rusije Sf' ™ p0tJ\VSta^' ..	i
rušeč orkan. In z istimi sredstvi , K<]°\ T natanenejsa pojasni-j
sn nr.n.Q,v..,h. l ii	... la ali kdor se odJoei potovati s'
so po vrača le ljudske mase krivi- . , . .
,m0. i-	i..	tem izletniškim parnikom, nai se
ee. ki so jih morale trpeti tr sto , i..... -i-
» , , .	„ '	1nko] prijavi m posije aro.
iet pod jarmom Romanovičev«
»amiw z nasiljem in preziranjem ?RANK SAKSER STATE BANK človeške osebnosti. S tem so pae 82 Cortland* Street, New York, hotele obvarovati pridobitve prve
Nove ■"rate svilnate ZASTAVE
oerače, trakove.
Regalye,
IVAN PAJK
i.t.d. za društva.
Main Str =et Conemaugh, Pa.
Farme naprodaj.
Rojaki Slovenci in Hrvatje, kadar ste namenjeni kupiti farmo v državi Ohio pridite naravnost do mene, predno gre ste drugam. Jaz imam farme vsake velikosti, kakoršnokoli boste hoteli in sicer samo v državi Ohio. Imam farme ob tlakani cesti in ob pouličnih železnicah, dobre in lepe in vem, da jim ni para v Zednjenih državah.
5506 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. JOHN ZULICH
DR. LORENZ
644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI »i-OVEN'.XO GOVOREČI ZDRAVNIK kPECIJALIST »fiCŠKIH IC'.EZNI. Maja »trok- Je zdravi>n.l^ akutnih In kronlinlh bolezni. Jaz »arn ie zdravim nad 23 l^t ter Imam skušnje v	boleznih.
In ker znam slovensko, zato vas mertm popolnoma ra7t:netl In spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje, t kn-.l 23 let sem pridobil (jocebno skušnjo prt ozdravljenju m oh h I h bolezni. Za-.o s« morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa da vas popolnomi ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Clmpraje,
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje In lise po t*lesu. bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v ""osteh, »tartjrane; osi jbe'osti živčne 'n bolezni v mehu-Ju ledlcah. jetrah , želodcu, rmenlco r^vmattzem, katar; zlat-a ž life, n.'Juha Itd Uradne ure: V ponedeljek: wredo 1 tj j>et<.*» od dopoldne do 5. jxjpoldne; t torek. Četrtek ln sobota od 8 dopoldne do S. zvečer: v nedeljsi In praznikih od 10. dopoldne do X popoldne.
žuželk.
V tej knjigi je dosti takesra, kar bo zanimalo le znanstveno i/urjenejra čitatelja. a polna je fan j, da *re udobneje solnči. Za- tudi zanimivih poročil o življe-
natančno določenih funkcij. Kadar pa pride do individualnega spomina ter izrabe te«a fspomina v praktične svrhe. pa stopimo na povsem različno duševno polje.
revolucije, ko so opazile, da delujeta zoper nje domaČa reakcija in tujd imperijalizem. Ali pa ima-j*> meščanski razredi pravico pritoževati se nad zgodovinskimi dejstvi, ki so jih povzročili samo s tem. da so iz samoljublja in šibkosti za stoletja podaljšali car-sbi absolutizem? In ali smejo obtoževati plemiči, generali in birokrati barbarstvo elementarnih re-vohieijskili ljudskih mas. oni plemiči. generali in birokrati, ki so absolutizem podpirali in ki so ga takoj zopet uvedli, čim jim je šla usoda nekoliko na roke? Želi so pač. kar so šejali.
DR. RiCHTERS
DC2RO ZDRAVJE JE VREDNO ZLATIH DO-LARJEV. —VSAKA DOBRA NAKAZNICA JE ZNAMENJE DOBREGA ZDRAVJA•
Preženite nadležne bolečine pr?strim Pain-Expellerjem, starim družinskim vrijateljem. — Vstrajajte prt tvornflBci znamki Sidro-,
35 In 70 centov v lekarnah ali prij
F. AD. RICHTER A. CO. 104-114 S- 4th St, Brooklyn, N, Y -
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta slika Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Iflra tako čisto In glasno, da ga sllšlt« na milje dsleč. V zalogi J h Imamo 300 In da Jih člmpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, kl n.iročl tak gramofon, čisto zato zavratno Igle all par manS^tnlh gumbov za $5.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za $5.00 in sicer zastonj, Garantiramo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Je kaj druzega, Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi je $35.
V zalogi Imamo prava slovenske, nemške ln v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na ob* strani, Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na:
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
OPOMINI
Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene ploščr za nove: Čemu kupiti Etarlno za nove, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramo'in In čiste nove plošče za lato ceno. Ne pozabite, da smo ml direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conrmatigh, Pa. 24 M.i'n St.
C LAS NARODA, 22. APRfc 1922
\
FRAHCO8C DETEKTIVSKI ROMAA. Spiaal Emil« Gaboriaa, b "OIm Naroda" prsval O P.
[z Albanije.
(SVET IZ UBUGUAYA IN POGODBA S SOVJETI
ADVERTISEMENTS.
^ i	-^t- - i-*--	ii-i t *	Montevideo, Uruguay, 19. apr.
O sedanitm slamu Minditije, severno-albanske katoliške rc-'	• , - .	- , • .
.... • - , , j • »- i • i	... j - .Narodni adnnmstraeiiski svet,
publike, ,e izvedel dopi*mk ljubljanskega Slovenca sledeče: ^ izmed izvrfcvjllnih ^n0(T vl;i.
Položaj je preti jeseni leta 19'J1 v toliko popolnoma spremenjen, ker so^sedaj Miriditi in sose
MAURETANIA ARABIC
tS aprila — Cherbourg 25 aprila — Genoa
25	aprila — Genoa
26	aprila — Hamburg 20 aprila — Brtm* K aprila — Hivn 17 aprila — Havr-29 aprila — Hamburg 29 aprila — Cneroour>

(Nadaljevanje.
.ena izmed izvrševalnih panog via
" "	* razpravlja o trgovski pogodbi
'dna hribovska plemena (Malison u •- , . - , . .
.	... z Kusijo, katero je pred kratkim
jaiine ivi v plamenu, ro divjanju__hit ■ , t-
~ \	, .	* . ,. , i -«	, - predlagal Leonid Krasili. soviet- manchuria
v novembru proslega leta so turške čete tiranske vlade morale iz- . . °	. . .	J nANovtn
. . ... .'. , - , . ,. -	* i	-i • i skl trgovinski minister, uruguav-
prazniti ^Iiriditijo, ko ie le-ta odločno protestirala pri pariški vele-	. ..	' .. 8 * pariš
e . * .	, . ;	. , .	, skemu poslaniku v Berlinu. «ocmambeau
poslanlski konferenci, pri centralni antanti. pri društvu, narodov 0 • i ^	, OROpesa
, -	- i, . . i - *	ii ii	i	i «vet Je sklenil, da mora pred- ; r^LA^o
m končno pr* papežu. Petsto his. to je večji del vseli lr.s v pokrajini , •,	,	,	<LttUAr>"-'
, ..-	- -, tednik republike. Brum, najprvo * Amsterdam 29 aprila — Bouiogn
je pogorelo, vecma vred pokoneamh in mnogo njiv opustosenih. — i«in-;t- rt- -	i	»-ONE 4TAR 29 aprila — Cherbourg
Toda glavno je, da ie moral sovražnik zapustiti ozemlje M i riti itn v , ,7. P	status niea rc- h^. - ania	2 maja - cnerooun
- . . . ' • i i i • • i , -.	,- - - publiko ni sovjetsko Kusijo. pre- vr. paul
m pri tem i;.gubd mnogo ljudi v bojih. <b»cun so Miriditi, opirajoč ^^ ^^ ^ i*]' '	«-a savoie
Mlada gospodična ni sanjala, gospod. Tudi jaz sem eula stre- se na izredne ugodnosti svoje zemlje, vod li obramb . skoro brez . "odbitka ^ vhul* °	i homer?c'GT°N
la. sem raMio odprla vrata svoje sobe. da vidim, kaj se godi, I vst'h izgub. Z neukionjeno voljo sc je vrnil narAdič od oO.OOO duš k ® \ _'aj 1 d( a lt>,)u	kroonland
svojemu skromnemu delu ovčjemu posiirstvu in majhnemu kmc-	"	* S°VJ
tovanj i. trdneje odločen nego kadarkoli, da ohrani svobodo svoje v * ' "
grude.
Na jugu se je vršil prevrat za prevratom; strmoglavili su .	. .	staro začasno vlado, nvsitel jico kraljevske vlasti; njeni štirje člani
Mala deklica pa je hotela na vsak način zavrniti svojo povest, i so izgnani aii^^n. Ačif Paša Elbasani baje v Trst. Avdibeg To,,l
— Ko :e unmc odšla. — je nadaljevala, — sem se prestrašUa , lajli na DuuajT 0r Turtudhi s- nahaja v Dubrovniku in škof Bumči{
v Italiji.	j
Zavladala jc čista muslimanska struja; nad HKK) turških čast-i nikov straši pt» nesrečni deželi. A i.iti med seboj niso ti fanatiki bili
KRETANJE PARNIKOV j
liedaj približno odplujejo u New Yoriu
k< s- /n videla madamo hitro pohiteti po stopil.jicali navzdol.
— O. i tem ne dvamim. — je rekel zdra^iik z najbolj brez Ltižnim g'.isc-m. ki je mogel hlniti. — Te okoliščine so brez po-, mera.	'	!
ADVERTISEMENTS.
york "ance chicago
e .ainO
orbita
1 OLYMPIC
ter fcc dvigni'a jia j.i st,-Jji. da prisluf'iiijem. Kmalu sem čula šum, katerega nisem poznala. — p«»kai<;e lesa in nato kr.ke iz daljave. se b"|j s«*ui se | rest r ašila. skofila iz jn^stelje ter poh-tcla proti v ni-j
lom. J^Voro bi padla, tak oblak dima in isker se je zagnal vame. sposobni ustanoviti re<ia : danes je na krmilu četrta ali peta "vlada" Kljub ten.-i pa nisem iz«rubila svoje glav.«. Zbudila sem svojo mlaj-1 °d jeseni s?m: in štirje najslavnejši poglavarji turških band vodijo sestro te« skušala prti do stopnjic. \« je pohitel noter Kokolej.! krvav upor Prot' Tirani: Kanicuri. E!cz Jusuf. llalid Dfi^š in Uasan- j
kot norce ter naju f<lie odtusel.
-- Ma -t'i. — jr l.ilo čuti neki glas iz hiše. - - .Marta. Deklic*! je prekinila svojo povesi ter rekla:
—	Man.a me kliče. Priklonila se j* ter rekla:
—	Z 1* >gom. y* >po<Tje.
Marta j*1 izginila. Dr. S»ejnho n F«»Igat ]>n sta še vedno siala kot '
beg Priština. O nj'hovfh pohodih, ki so prodrli deloma do vrat El J basa i: a. smo culi v zadnjih dneh. Tin-nih vesti ni; yveci med Skatl-I j rom in Tirano je prekinjena žc več tednov: izirletla pi posebno poj poročilih italijansk h listov, da vlada neke vrste vojaška diktatura, i Italijanske čete so vsekakor še v Skadru: imajo v Draey in Ti-j rani najbrž tudi še garnizijc. *	J
Značilno jc stališče Angležev v teh konflikt'li: najodločnejši j protivniki obupnih j»rošenj severnoa!ban.ske dele^racij^ v Ženevi so i
Iščem svojega bratranca LOREN-: hudso^ CA FHANK iz vasi Ciaberk št. "otterdam
m	i	.»ii- CARONIA
10. posta Obrov. 1st "a. Pred leti amdania je bival nekje v Ohio. Ako kdol mauretania
.	. ..	. ,	i MONGOi_!A
izmed cenjenih rojakov ve za; majestic
njegov naslov, prosim, da Vini i SYN3AM .	.	.j AMERICA
naznani, za ka- mu b >m zem jo«es. wilson hvaležen. Ako pa sam čita tel vestris vrstice, prosim, da se mi zglasi.f seydlitz ker sem ]>red kratkim prišel i/.j^7SEKAHDA starega kraja, mu imam marši-i saxonia kaj sporočiti. - John Krink, j ^fa"vejte
.>(»!♦ X. Water St.. Shehovgan. la touraine
Wis	i-ii.'W_i !
»v is.	(„1---t , ANTONIA
------| ^INLAND
i pr. m at o i k a
I -""ENGARIA
, ! m1nnekahda
Koncem tega meseca se podam FRANCE
NAZNANILO.
prikovana na istem mestu ter sr ozirala drug- v drugega, v skrajnem bi!i Lord Robert Cecil ter general Fislier: v Skadru pn deluje trnivj	.nTOMAC
prw«ief.rnjii.	I ral Philipp« (angleška posadka šteje tam kak li sto mož z vso vne 'na Potovanje pioti izhodu m ob-
— Nob-n« ga opravka n imava več tukaj. — je r^kel F«>lgnt. -— Pojdivn ua^aj in sicer hitro. Mogoče čakajo k-me. Vi morate južinati 7. menoj.
•. , , ,	. , . . . manchuria
•skal bom vse rojake, ki so lan- hanover
ino za italijanske iu turške interese.
Zakaj to stališče Italijanov in Angležev ravno prorr severni Al- isko .Jefu	<>d ^^e kali-jbochambeau
baniji? Iz g,►spodarskih razlogov	lornijsko grozdje, da se osebno,,mSterdaW
Miriditija poseduje ogromno lesno bogastvo, ki je od pamtive-,sPOZnam° ,m domeiumo ^rlede b u. lSne^ar st. Odšla sta yvb. poparjena Kr tako potrta od svojega poraza, da ka skoraj nedotaknjeno. To diši Italijanom; a tudi necenljivi za-JdfK*e kulM-'i.K. \ slučaju, da pa se tfela^nd^^ sta jm)zab lfl *	pozdrave ljudi na cesti. To je bila okoliščina, kladi volne, kamenenega olja. nafte, zlata, srebra in železa bi prav 'kdo dl"u!?1 ^zliied	ki	st.upaul a
kdt-em mi skrbno zaznamovali številni opazovalci.
Ko je dospel dokier domov, je rekel svojemu služabniku:
—	Ta gospod bo južinal z menoj. Daj nama steklenico vina. Ko je spremil oilvetnika v svojo študijski sobo, je rekel: -- No, k"! mislite o svo.'em doživljaju? Gospod Folgat je izgledal pono'noma iz sebe.
—	.laz ne morem razumeti 1 eira. — je za mrmral.
Ulično pristojali Italiji in — italijanskim dolgovom. Tudi ribolov je/.?}0 karo grozdja, želi, da ga ob- la savoie
znamenit v-Miriditiji - skadrsko jezero ima obilo plemenitih r'b: Ln jisee	.
ljubka povest o laškem ribiškem društvu. ki je zmagoslavno iPoro^a^ kdaj
iiscem, naj nu pi^e m jaz mu bom
3	maja — Hamburg » maja — Hivrt
6	maja — Cherbourg
6	maja — Chertourg
6	maja — Cherbourg
A	maja — Soulogm
10	maja — Brama«
10	maja — i-»avr»
11	maja — Havre 13	maja — CherDour( 13	maja — Cherbourg 13	maja — Cherbourc 13	maja — Cix. bour^ 13	maja —■ 8juiogn> 13	maja — Cherbourg 13	maja — Cherbourg
16	.tiiii — CSerbour-
17	maja — Hamburg maja — Cherbouri
20	maja — Boulognt
20	..iaja — Cherbouri
20	maja — "*"r»
20	maja — Hamburp
IS m j (a — Ch#rDonn
?4 maia — Brem»n
21	rr>a.a — Mjnburg n ijj — H«jvr
2^ maja — Hamburc
20 maja — Havri
2-i m a. a — Hamburg
25 maja — Havr* 27 maja — Cherbourg 27 maja — Cherbouri 27 maja — Cnerbour-27 maja — Cherbouri «0 tia.a — Cr-«-uour JI maja — Hambur. 31 maja — Havr» 31 m.ea -— Breme 31 rsia;.* — Hamburf 7 junija — Brunei 1 Jun. — Havn 3 .um,a — t^ ... jgr
3	|un. — CherD.iun
4	'..ni-a — Ha' -bur 3 rnaia — Hsrr.hnr, 3 jtinija — C'ifr'iour 6 inn. — Cherbourc f junija — Hambi--g
'0 jun. — Havre li. W ASH'GTON 10 |;in — Cherbouri
CARONIA
VANDYCK
CARONIA
8ERENGARIA
MONGOLIA
yorck
OLYMPIC
lafavetts
ORBITA
america
RVNDAM
france
vi^ont r ANI A
ml nnekah da
L.A TOURAINE
hom ert'c
saxonu
PR. MATCIKA
antonia
finland
AQUITAN'A
tuscania
SEYDLITZ
paris
^ocham beau
finland
MANCHURIA
tragic
majestic
ORDUNA
lone star st.
n. amsterdam
pres. wilson
zeeland
OROPESA
st. paul
3frengauia
/au8an KYMPIC 'joordam
LA SAVOIE
homeric
ga ])om obiskal. - roonland
'MOORDAM
I ljubka p>ovest	.	^__________ .	.moordam
izvojevalo koncesijo na ohridskem jezeru, ic znana. I'otem je v Mi-pIoje	-ie in c-a svo.ie, aquitan^ia
riditiji doma dragocena rastlina "snmali'\ ki vsebuje rumenkasto	zadovoljno postrežem.' paris^^
bojo, veleva/no za industrijske svrhe. Tudi ta "suni'.cco" je Italija-!Se l,riPorotam vsem.	chicago
nora sila všeč. Od decembra 1921 sem se pa pritožujejo vedno čeŠče i „ Walter Predovieli,	j ^^tterdam
italijanski listi nad nenasitljivimi Angleži ki, da izvijajo eksploata/;117 1,1114:111 » Tneblo, C-olo. lapland
cijo za cksploatacijo. koncesija za koncesijo.	j
Skoraj nemogoče je prerokovati, kako se utegne. xa kaos razvi-i jati. Neprijetno dejstvo za enkrat je. tla so v naših jugozapadnih krajih neznosne razmere: tri "etrtine prebivalstva do zob oborožene in sto tajnih in poltajnih vplivov na delti, da bi nam izpodkopali tla. Bolgarski komite paktirajo s Turki proti jugoslovanski meji, a lire in št"rlingi veselo žvenketajo po južni Albaniji.
0 ekscesarju Karolu.
- Ali je mogo»"i grofica i a učila otroka, da naj jkjvc kar! povedal nama?
—	Xe.
—	Ali pn go ve rinili a?
-	.v;e manj. Xenska tak« ga /l ačaja ne zaufxa lii'Komur. Ona br»ii ter ;.maga ali pa ]>od!eye s.ims
-	I*otem st^i nama otrok in govemanta povedalr resnico?
-	O 4era sem trdno prepričer.
-— Tutli .,az. Potem nima nobenega deleža pri umoru njenega
moža T
Zniinog.
Folgat r.i zapazil, da je sprejel tir, Sejnbo ta ^žal-bog" z izra-j Ekscesa r Karel je mrtev, v dvojnem pomenu bes-de mrtev, — zon- velikega zmagoslavja. Snel je svoja očala, jih pričel brisati z) kot oseba in kot peisonifikaeija upov vseh t;stih. ki so sanjali o restavraciji habsburške monarhije v katerikoli novi obliki. Umrl je kot pregnane* po lastn; krivdi v nieslu Punch al na poitugiškem oto ku Madejri. Kljub izredno milemu podnebju je podlegel pljučnici kot posledici španske bolezni.
Ekseesir Karel se je rodil 17. avgusta 1SS7 in še ne 30 let star. zasedel avstrijski prestol dne 21. novembra leta 1916. Xa du-1 najskem dvoru se je dolgo časa vršila silna, pa širši javnosti prikri ta borba za prestolonasledstvo m cd dvema strankama, kojili ena je bila za nadvojvodo Franca Ferdinanda, močnejša na za Karla. Tragična smrt Franc Ferdinanda, ki so jo na Dunaju vlutili in se bili r d srbske vlade na nevarnost pravočasno opozorjeni, je odločila zmago Karlovi siru ji. Pr«. -ijo, da j. bil cesar Karel osebno dober človek, toda kot vladar svoji nalogi ni bil kos. Ril je ujetnik svoj« slabotne okolice in grofa Ozemina, ki je bil vsenemško orijentiran Omahoval je semintja in končno podlegel i>angermanski struji, s katero se nikdar ni spustil v resen boj. Ko je Avstrija dozorela, so
se dviirnili tlačeni narodi in rekli enkrat za vselej; Z Bogom! _ Po
prevratu je zbežal Karel z rodbino v šv:co. kjer so se nahajali razni ogrski in avstrijski fevdalci, ki se v duha časa niso mogli vživeti in so ga zavajali, da zasede zopet ogrski prestol. Dvakrat j-poizkusil svoje srečo in brez vsake potrebe razburjal mirn<le in države. Druga njegova ekspedicija. ki jo je pod vzel z aeropTanom za-eno s svojo ženo Žito. jc povzročila celo mobilizacijo Češkoslovaške in Jugoslavije. Po ponesrečenem puči; se ni smel več vrniti v Švico m je bil mlpeljan n; ?\!adejro. kakor svoj čas Napoleon r.a otok Sv. Helena. Tam mu je pristrighi nit življenja smrt v zgodnji moški dobi. v 34. letu starosti. Zadobil je mir. ki mu na tem svetu ni bil usojen.
O POTOVANJU.
veliko unetno ter #ekel:
-- O je grofica ncdol/na. mora biti Zak kriv, kaj ne? Z.*ik nas je moral varali vse?
Folgat pa je /maj:.I z glavo.
—	Pr« sinj vas, doktor, ne silite vame ravno sedaj. Dajte mi ča-dr zberen: sv« je i »isli. .laz sem ves zmeden od teh Rtevibvli ugi
banj. Xe. j.i/ sem prepričan, da nam ni povedal gospotl de Boasko-ran \ikak«» laži ali »ie.tsnice in tla j > bila grofica v resnici njegova ljubi, .v ;.e on na.% n varal. V noči zločina je imel v resnici sestanek ' g.c*fi<«. A11 ni M^rta poveilala. da je šla njena mati ven? Kam dri nam je mo^la iti.	na sestanek z Boaskoranom?
IVen-'hal ;c z;: trcnuTek.
-	Le naj-rej. je rekel zdravnik. - ni sts vaiu treba bati
mene.
—	MogoV je, rbi je jK>segla usoda vmes. potem ko je grofiea zapustila d« P.oaskoiana. Žak nam je povedal, kako «o listi, katero je se/gid naenkrat \/planil cli in sicer tako mor*no. t*a se je prest rail. Ali ni mo«_r« ee. d.-; je kak kc>s rant til kup slame? Sami posebi lohko -o.'.it,*. !ia\no l;o jc hotel zapustiti prostor, je videl Žak priče-tek požara. Hitel jc gasiti, a njegovi naprosi so bili neuspešni, kajti ,v>žnr se ;c mi i!. Osvetlil je celo pročelje gradu. V tem trenutku je pnšcl ven grof Klodijez. Zak je misl i, tla sc ga je opazovalo in zasačilo. £p<>ena 1 ;« da sta njegovo življenje in njegova sreča uničena. Izsubi' j- glavo, pomeril, ustrelil ter takoj poDegnil. Na t;? naeii; se laliK<» pt»**«ni. zakaj je zgrešil grof i '.i tudi dejstvo, ki izključuje idejo pren K.jonega umo:a. da j ebila puška nabita z malim wkaneem.
Moj !»t»g. — jt- vzliknil zdravnik
—	Kaj je"
-- Pazite, da nikdar ne ponovite tv-^a. !>o<l»:cvo. Kateri dajete izraza, je 'ako str.išiie vrjetna. da jo ! o vskedc ->mat;al za živo res-nu-o. kakorhitro jf. 1-vo čul.
—	Resnico? Potem mislite, da se motim?
—	Na \>nk način.
Zdravnik si jc zopet nataknil očala ter nad. "jeval:
-— Nikdar 1* ne mogel priznati, da hi grofica streljala na svojega moža. Sedaj vidim, da sem imei prav. Ona ni izvršila zločina direktno, pač pa imiirektno...
—	Oho.
Ne bila bi prva ženska, ki je storila kaj takega. Jaz si predstavljam celo stvar tnkole: — Grof ca se je odločila ter napravila svoj načrt Še pred no se >• sestala z Žakom. Morilec je bil že na svojem mestu. ( e bi se ji posrečilo pregovoriti Žaka. bi morilec odložil voje orožji ter ŠH spat. Ker pa ni mogla pregw\oriti Žaka. je dala znamenje, nakar je bil požar zaneten ter grof obstreljen.
Ni izgVdalo kot da bi bil mlad; odvetnik popolnoma prepričan.
—	V takem slučaju bi se lahko govorilo o premišljenem atentatu. — je ugovarjal. — Kako t<>. tla je- bila pu.«na nabasana z drobnim zrnjem?
-	Sokrivce grofice ni im»l toliko pameti, da bi ved"l boljše.
( -prav jc dobro vedel, kam meri zdravnik, je odvetn k vendar
vzroji! •	•
—	Kaj — je lekvl. —: vendno ta Kokolej?
|>r. Sejni n si je s prstom potrkal y>a «rlaA*i ter reket: yUtlje 4>rjhodnjid.^
Za potovanje spomladi, poleti
HUDSON
'0 iun. — Cherbouri
10	lun. — Cherbouri »r» lun. — Botilncin.
13	lun. — Cherbourc
14	|un I i a — Havrr
11	Junija — Trst
15	lun. — Havre 17 tunlja — B^ulogn« *T Indija — Cherbourg 17 Jun. — Cherbourc 17 Jun. — Bremer
17 jun. — Cherbourg
17 lynlja — Hamburg
17 Jun. — Hamburg
20	Junija — Cherbourg 81 Jun. — Hamburg'
21	Junija — Bremen 24	Jun.	— Cherbourg 24	Jun.	— Havr« 24	jun.	— Cherbourg 24	Jun.	— Bremen 24	jun.	— Houlogn« 28	Jun.	— Havr«
27	jun. — Cherb. jrg
28	Jun. — Hamburg
29	Jun- — Havre I Juli'a. — Cherbourg 1 JuWJa — Hamburg 1 Julij* — Bremen
k 1 Julija — Bremen
I	julija — Cherbourg
4	Julij.. — Cherbourg
5	Julija — Genoa .5 julija — Bremen
5	Julija — Havr«
6	julija — Havre 1	Julija — Cherbourg 5	Julija — Hamburp
8 ,1'ilija — Genoa
8 Julija — Cherbourg 8 julij? — Chr~bouri 8 Julija — Ch«rbour^ 8 Julija — Boulogne 8 Julija — Tr»t 8 julija — Cherbourg 1C Jun. — Hamburg
12 Julija — Hamburp
II	JuMja — Cherbourg
11 Julij- - Hamburg
15 Julija — Cherbourg Julija — Boulogne
1! julija — Havr«
3. V/ASH-OTON 1F. jull (a — Cherbourg
V1AURETA.MIA 1H lullja — Cherbourg
'■"lENTINA	15 julija — Trst
KROONLAND	15 ju'lja — Ch^rbourfj
HANOVER	"> iifiija — Bremen
'-APLAND	?a J u I i ■ a — Cherbourg
A N D AN i A	r> fu'i|a — Cherbourg
ROTTERDAM	2? Julija — Boulogne
HOMERIC	22 lulMa — Cherbourg
.AFAVETTE	22 iullja — Havre
OROPESA	?.'» Jul!", _ Hamburg
• "-SON	2;i julija _ B-em^r
mongolia	j.IIMj	_ Man,h„rtI
--•-ce	2-} Julija	— Havre
:ARONIA	J • 11 • I a	_ Cherbouro
1 A IF ST IC	r Mill	— Cs^rboefQ 2) !ull|a — Po.itPfine
VANDYCK	Z1 juMia	— Hamburc
AMCRICA	jullla	— Cherbnwe
.^,'TANiA	1 ivq,	— Che-bourc
OAO'S	t awg	—
YORCK	2 nvg.	— B'fm«n
-AXONIA	3 avg,	— Hamburg
-n(rTic	a avo.	— Genoa
BELVEDERE	11 rvg.	— TrU
a S4V"E	12 avg.	— Kjv»
SEYDLITZ	16 avg.	— Bremen
acayETTE	19 avg.	— Havre
°ARIS	avg.	— Havre °nrs WILSON I« avg. — Trat
omaric	;o avj.	— Renoi
HANOVER	ZX) avg.	— Bremen
[OSUUchlinf
Maravnost v
J uS"°Slavi in
Prekbc omejitve sprejemanja v boln'cah Slovenije, ^laravnost v Jugoslav!V>'ed odloka zdravstvenega od-n začetkom je»eni je dragi raz- Jznani parniki. izborne ugodnosti seka v Ljubljani se je z dnem lo. -ed na prekoceansklh p a mikih žei^® ,mejte »»reapotrebnih .troškov m aa- marca zopet uvedel v bolnicah
•*eč mesecev naprej razprodan. Že -edaj je težko dot iti pioatore dru •ega razreda za junij in dru^e mesece. Le ma'o prostorov je ii la razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje meseca v dru
razredu, naj nam takoj na <nmni, da mu preskrbimo prosto*
Frank Raka*? Ktat«
mude.
PRES. WILSON, 20. maja, 8. julija BELVEDERE - - - 14. junija. ARGENTINA - - - 15. julija
V.iaprej plačane karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bilžnJI parobrodnl agenturl ali pri
PHELPS BROS. & C0.t
Generalni Agenti 1 west 4treet	new york
i normalni sprejem bolnikov.
Lahka mr vzame — hitro pomaga pri
VNETJU MEHURJA
Vaalu pilnU (MIDY
nasi ime flT ^—x
Varujte sepooared?
HOJ AKt NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJVEČJI 8I.OVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽA7AH
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIA
••ograd, Caljo. Cavtat, Dubrovnik- Crcagnovl, Jeisa, Korčula, Kotff, Kranj, Ljubljana, Marlvar* Matkov.č, Sarajevo, Split. »Ibcnik Zagreb.
IT ALI 5 A Tra«. Ooatlja. Zator.
NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro In yiml denarna Izplačila v Jugoslav^,
In Nemški AntrtJi ter bdajaa:« teko v krosah, \imh ip denarjih. »Uajlve na vpogled prt JadnuuSd banki In «Mh njenih
PRODAJAMO parobrodne ta ielenlMe tnoc listke na vse kraje ta
sb ne trte. (Vidi zgoraj kretenj« pai^ev.) Kadar ste ne pota v star* douoriM In n nahajate t New Vorka. se Vam b« b plafele. aka se sclasttf tWe vreditve Vaših denarnih zade7 pri raTnatelJstva naie banke t prvem nadstropja *rres odra na to, aka kupite panbrodal listek pn nas ali ste c* morda kupili drucjei Zajamčeni so nam pri Jadranski banki Izranredno ngadnl popaA ki kodo velike koristi sa vso one, ki ae ie ali m
nr.Hr.^.it.it.it.
Frank Sakser State Bank
J
Stric Sam vam bo privedel ljubljene preko morja
Pišite po brezplačno knjižico in navodila glede potovanja.
SrRIC SAM bo skrbel za rašo tirajo na njihmem potovanju preko morja. Njegovo krasne lartje jnnI ravnateljstvom 1". S. Lilies nudijo izborilo služIjo, ki ponirnja novo razdobje v prekfMx-eaiiskeiii letovanju. <"■»• lioiV te, stopite v urad kateregakoli agenta l". S. IJm-s ter plačajte Zii i h >t i »vanje svojih dragih taki-j j»ri svojih vratih. V.»jik»» ineo svojemu {»otovanja IkxIo pod skrbnim oreM'iu Striea Sama.
1'išite danes po knjižico, ki vam i«'V«>. kar morate vwieti	j>.»tovanja in
jwirnikov I nited Slat»-s I.ines. Če greste to leto sami v stari kraj. zagotovo j»oti]jte i>o«! IK.kroviteljstvem Strira Sama na T'. S. Lines
Pišite danes po brezplačno knjižico.
Na vsakem Parniku U. S. Lines je totr^i. Za bolnike zdravnik pri rokah. Godba je pre»*rbljena za razveseljevanje vseh. T£m so kadilnice tretjega razreda za moške, počivališča za ženske in družabni prostori, kjer se sestajajo. Vse je storjeno za zadovoljstvo in udobnost VSEH potnikov. Stric Sam naj vam privede vaše drage sem. On vam Je ugodno omogočil, da nlačate za njihovo pot. ugodno zanje za registriranje, predno odpotujejo. Pošljite kupon danes._
u. s. SHIPPING B OA RD
Passenger Dept. 557 DZ
parriikih. Na vladnih pa mikih vam je udob-no>r	;ovljfi. i. i a najsi vzamete p^ i,
dru^i ali tn>rji knbinski razred. Moderne udobnosti; izborna služba
Mnpve >o va>i	v stari domovini sli-
kali praviti o starih dneh medkrorja. slabi hrani in lnistn^bi. Pomislite, s kakšniui za-dov<»ljstvoin l»odo stopili v fino kabino II. razpreda. ko 1 •«h 1,, našli >veže lH-rilo. jedli najboljšo hrano v moderni jedilni«*!, ko jim |>o-«lo >tn-t;li priročni služabniki. 1'ogulil i se ImhIh kot ilamo in fr«>s|Mnlj»> «1<» easa. ko luxlo varno dospeli ><-m In predstavljajte si te stvari sami /ii-^e. ko I m »ste 511 tja. Zahtevajte najltoljše za vas denar. Potujte ikkI pro-t keijo Strica Sama.
| u. s. SHIPPING BOARD Passenger D;pt. 557 DZ 45 Broadwav, New York City
| Prosim. i>f šljit.- mi brezplačno vašo knjiileo o p«»tovanJu \ «h ixxlrobnostih g:le«Je U. S. L/ne? I .».mikov in povejt«* mi. kako lahko plačam xa i nv>j«» s«»r<Kli.iVonstran vnaprej vosnino v t'
45 Broadway, New York
M..je ime ..........................
Ulica. št. v K.K.D........*.....
.Mesto ...................... DrŽava