IZDAJA cp*gorenjski tisk« LETO XV - UREJUJE uredniški odbor . glavni urednik slavko bfznik - odgovorni urednik gregor kocijan - tel. uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - tekoči račun pri narodni banki v kranju 607-11-1-133 GLASILO SOCIALIST KRANJ, SREDA, 28. MARCA 1962 ST. 26 ▲ I C NE ZVEZE.DELOVNEGA LJUDSTVA Z IZHAJA od OKTOBRA 1947 kot TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 11 DIN GORENJSKO Nepozabno srečanje z Oldhamom IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM ObLO KRANJ JOžETOM MIHELIČEM Pred kratkim smo poročali o razstavi, s katero se je Kranj dstavil angleškemu me«.*« nu sej: MILAN OGRIS novi predsednik ObLO Tržič Tržič, 27. marca - Na današnji ;ji ObLO Tržič so odborniki razpravljali o poteku zborov volivcev v tej občini in o predlogih, ki so jih občani ob tej priliki dali občinskim organom. Prav tako pa so veliko razpravljali o obrti in ugotovili, da jo treba tej dejavnosti zagotoviti jasnejšo perspektivo. Hkrati je prišlo tudi do pomembne kadrovske spremembe. Dosedanji predsednik Lovro Cerar odhaja na drugo delovno mesto, za novega predsednika pa so odborniki izvolili znanega družbenega in političnega delavca MILANA OGRISA. Lovro Cerar je bil -eden izmed najstarejših predsednikov ObLO Pri nas, saj je opravljal to funkcij« od aprila 1952 leta. Tako sta mu pretekli že več kot dve mandatni dobi. Prevzel bo dolžnost direktorja y tamkajšnji Tovarni lepenke. Milana Ogrisa je po odhodu iz *»jjke 1947 leta vodila pot na ministrstvo za lahko industrijo in nato na glavno direkcijo kemične Industrije. Po reorganizaciji teh orp.nov pa je bil stalno v tovarni BPT, in sicer na odgovornih delov-rvh rrv-slih. Hkrati pa so mu občani zaupali mnoge funkcije v občinskih in okrajnih organih, kakor t odi westo poslanca v Ljudski skupščini. Zato so ga odborniki ObLO Tržič z vsem zaupanjem izvolili za novega predsednika. , i# mmumvnvi, s Katero se je Kr; predstavil angleškemu mestu Oldhamu. Slovesni otvoritvi, ki je bila 8. marca v oldhamski umetnostni galeriji, je kot predstavnik Kranja prisostvoval predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Jože Mihelič. Ob vrnitvi je posredoval vrsto zanimivih vtisov in zapažanj, ki jih je zabeležil med svojim bivanjem v tem prijateljskem mestu. čeprav ju loči tolikšna razdalja, ne bo težko poglobiti.« »■Kakšni bo bili vtisi, ki jih je naša razstava posredovala prebivalcem Oldhama?« »Vsekakor razveseljivi. Razstavno gradivo je nudilo smotrn zgodovinski, politični, kulturni in gospodarski prerez Kranja skozi >»S to razstavo se je posrečilo uresničiti del skupnih naporov Oldhama in našega mesta, ki si že od lanskega poletja prizadevata navezati prisrčne in prijateljske stike. Zelja obeh mest pa je, da bi se ti stiki v prihodnje še bolj okrepili. Zato je na programu podobna razstava, le s to razliko, Londonu Ilič. Razstavo si Je v 8 dneh ogledalo preko 13.000 obiskovalcev, med temi šole, sindikati in drugi. Presenetila jo tudi neverjetna pozornost, s katero Je tamkajšnji tis>k spremljal razstavo od otveritvo do zaključka. Napak bi bilo, če ne bi omenil velike pozornosti in ljubeznivosti, ki so nam jo na vsakem koraku izkazovali predstavniki in prebivalci Oldhama. Prijateljski odnos in ne nazadnje dolga vrsta zanimivosti, ki .smo si jih ogledali, je naredilo naše bivanje v sicer (Nadalievanle na Proizvajalci in upravljanje podjetij Pretekli petek in soboto je bilo v Mariboru posvetovanje Zveze ekonomistov Slovenije. Kot osnova za nadaljnjo razpravo so služIli trije referati, Izmed katerih je enega pripravil tudi Mitja Kamušič, direktor kranjskega Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. Njegov referat se Je nanašal na sodelovanje proizvajalcev pri upravljanju podjetij, ostala dva referata pa sta obravnavala podjetje v sedanjih pogojih gospodarjenja in aktualne probleme gospodarskega sistema glede odnosov med podjetji in družbo. Mariborsko posvetovanje je tako načelo ln obravnavala številne probleme, ki se danes pojavljajo v našem gospodarstvu. Razprava na omenjenem posvetovanju slovenskih ekonomistov je bila enotna tudi v tem, da se je treba pri proizvodnji in gospodarjenju čimbolj posluževati znanstvenih izsledkov. Filmski sejem na Bledu Ena največjih pomanjkljivo-«ti Bleda je ta, da nima najboljših možnosti za razvoj turizma tudi izven poletne sezone. Tako so njegovi objekti razmeroma zelo slabo izkoriščeni. Zato so razumljiva prizadevanja blejskih turističnih delavcev, da bi poživili tudi zimsko sezona. Ker izkušnje potrjujejo, da se na vremenske •pogole ne gre zanašati, so bila prizadevanja usmerjena predvsem k iskanju takih prireditev, ki bi v vsakem primeru zagotovila zadosten obisk. To so razni domači in mednarodni kongresi, seminarji, posvetova nja, festivali in,podobno. V okviru teh prizadevanj sc je porodila tudi zamisel o mednarodni filmski prireditvi na Bledu, ki bi jo pripravili zimskih mesecih. Ob iskanjih najprimernejše oblike filmsk prireditve, je bil izdelan tudi predlog za zimski filmski sejem, ki je bil zaradi mnogih tehtnih utemeljitev sprejet. Vendar ni izključeno, da ne bi filmski sejem kdaj v prihodnje prerastel v mednarodni filmski festival. Na filmskem festivalu bodo predvajali premiere domačih in tujih filmov. Zamisel o mednarodnem filmskem sejmu je naletela na ugoden odmev pri občinskih, okrajn;h in republiških foru-min. Tako je bil pred krafkim že ustanovljen zavod "-MEDNARODNI FILMSKI SEJEM«, ki bo pripravil vse potrebno za nemoteno odvijanje nakupa in prodale filmov med tujimi proizvajalci in domačimi kupci ter med domačimi kupci in domačimi proizvajalci. Obenem bo skrbel za propagando fi. nskega sejma in za ostale organizacijske stvari, ki jamčijo za uspeh take prireditve. - M. S. Predsednik ObLO Kranj Jože Mihelič je pozdravil ,,n»i„* mestu Oldhamu. Od leve proti desni: dr. Mitja Gor neUde,C""ce .ra"tave "icsta Kranja v angleškem tokratni komentator razstave, predsednik ObLO iS^ m?uC,-f ?Vn ,Tur,8tlčne zveze Slovenije in hkrati župana OLU JO" Mihelič in g. John Shyne, namestnik oldhamskega V svojem referatu o sodelovanju proizvajalcev pri upravljanju pod jetij se je tovariš Mitja Kamušič dotaknil predvsem organizacijskih oblik in metod delavskega samoupravljanja. V uvodu trdi, da de lavsko samoupravljanje predstavlja danes vogelni kamen jugoslovanskega socialističnega družbenega sistema. Nadalje tudi navaja, da se je v zadnjih letih porušilo ravnotežje delavskega in administrativnega upravljanja. Glavni vzrok za to je ekonomsko osamosvajanje in s tem zelo povečana samostojnost podjetij. Neposredno vmešavanje državnih organov v zadeve gospodnnskih organizacij odmira. K temu sta nedvomno mnogo pripomogla novi ekonomski sistem in nova delitev dohodka. Podjetje postaja tudi praktično celota in prav to zahteva tudi edinstven sistem upravljanja. Različni predpisi eo začeli razširjati pristojnosti organov DU. Med njimi naj omenimo samo do- ločila zakona o delovnih razmer« jih in o sprejemanju in o odpovedovanju delavcev. Tovariš Kamušič se je v 6vojenl referatu dotaknil tudi decentrall« zacije upravljanja. S popolno uveljavitvijo delavskega samouprav, ljanja vprašanje organizacije tegi vprašanja še ni rešeno, temveč postaja sedaj še bolj pereče. Prav tako je v svojem referatu obravnaval tudi sodelovanje delavcev pri upravljanju na raznih stopnjah. Določene oblike delavskega samoupravljanja moramo ocenjevati tudi glede na njihov vpliv na gospodarjenje posameznega podjetja in no samo s stališča, kako te oblike ustrezajo zamislim oziroma predstavam o socialističnih odnosih med ljudmi. Mariborsko posvetovanje je tako nedvomno že glede na zanimive in aktualno referate doprineslo mno-Ngo pozitivnih stališč, ki jih bo treba pri nadaljnjem delu upoštevati. P. O PROBLEMIH KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA f f • *i občinsk da bo tokrat Oldham pripravil razstavo v Kranju. To bo v začetku avgusta, in sicer v okviru Gorenjskega sejma. Ti stiki pa naj bi v prihodnje ne ostajali v ozkem zaprtem krogu, ki ga tvorijo zgolj uradni predstavniki obeh mest, temveč naj bi zajeli tudi organe družbenega življenja — mladinske organizacije, sindikate, društva itd. Posebno skrb bi v prihodnje kazalo posvetili izmenjavi študentov, mladinskih kolonij in umetnostnih razstav. — Obstoji tudi lepa priložnost za izmenjavo strokovnjakov predilni-ške industrije in industrije tekstilnih strojev. Ti dve panogi sta namreč v Oldhamu zelo razviti in pomenita za nas šo posebno zanNjivo področje. Prepričan sem — temu v prid govorijo tudi vtisi s tokratnega obiska — da je led prebit in da v prihodnje prijateljskih vezi med obema mesiotma, Kranj, 27. marca — Na občinskem ljudskem odboru v Kranju je bilo danes ožje posvetovanje o nekaterih problemih kmetijstva in gozdarstva. Na posvetovanju so sodelovali predstavniki okrajnega ljudskega odbora, ObLO, predstavniki političnih organizacij okraja stoletja do danes. Poudarek je bil na turizmu; ta pa je zajemal področje vse Gorenjske in še nekatere obmorske in druge letoviške kraje. Razstava je hkrati posredovala 9 barvnih dokumentarnih filmov, barvne diapozitive, ilustrirana pa je bila i narodno glasbo. Obiskovalcem razstave je bilo razdeljeno tudi 20 tisoč za to priložnost pripravljenih prospektov.« vKaj bi lahko še pripisali kroniki o razstavi?« »Ze sama otvoritev, kjer ni manjkalo značilnega in mikavnega otoškega ceremoniala, je pustila nepozabne vtise. Prisostvovalo jI je več kot 90 predstavnikov oldhamskega javnega, političnega in kulturnega življenja. — Seveda ni manjkalo renorterjev BBC in drugih novinarjev. Otvoritve se je udeležil tudi tiskovni ataše jugoslovanske ambasade v Komna v zelenem pasu Na območju Kom ne so bili včasih lepi gozdovi dragocenega macesna. Toda avstrijsko vojaštvo, ki se je tam zadrževalo dolgo časa med prvo svetovno vojno, je ta les uporabljalo za kurjavo, gradnjo utrdb in poslopij ter tako izčrpalo te gozdove. Ti zeleni pasovi macesna si še danes niso opomogli in se v posameznih krajih vidijo le redki viharniki. Zato predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih začeli bolj načrtno pogozdovati tudi ta visokogorska območja. Letos je predvideno več sredstev za urejevanje gozdov v vsem ZGORNJEM POSAVJU. Gozdno gospodarstvo Bled, ki za- jema to območje, 6eveda brez privatnih gozdov, je letos določilo v ta namen 60 milijonov dinarjev, kar je dobrih 10 milijonov več kot lani. Očistili in razredčili bodo okroglo 950 ha gozdov in zasadili nekaj deset tisoč sadik in podobno. V tem programu pogozdovanja je vključena tudi Komna in visokogorski svet. Tako je ondan povedal inž. Ton-či Doankovič iz GG Bled, ki se že 10 let ukvarja z gojenjem gozdov na tem območju. Po njegovem prepričanju pa bi se lahko še dosti več doseglo, če bi skrbeli in urejevali gozdove bolj načrtno in kompleksno ne glede na lasiništvb. in občine ter predstavniki ustreznih institucij in gospodarskih organizacij. Podobno posvetovanje je bile tudi včeraj v Radovljici. V četrtek 29. marca, bodo sklicali prav tako posvetovanje v Skofji Loki, medtem ko bodo v drugih občinah takšna posvetovanja na vrsti malo •kasneje. Gre v glavnem za priprave oziroma uresničevanje smernic, ki so bile izoblikovane na širšem okrajnem posvetovanju komunistov teh dejavnosti, na okrajnem plenumu in na drugih forumih. Vse te smernice skušajo zdaj pretresati v občinskih okvirih, toda bolj konkretno, bliže stvarnim potrebam in potrebam določenega kraja. Sedanja posvetovanja so le priprava za občinske plenume SZDL, na katerih bodo skupno s predstavniki oziroma strokovnjaki teh dejavnosti 6kušali izoblikovati glavna stališča za načrtno usmerjanje kmetijstva in gozdarstva ter vzporednih predelovalnih dejavnosti. K. M. Zakaj je potrebna * pomoč obratom družbene prehrane USPEHI SODELOVANJA MED OKRAJNIM ZAVODOM ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA IN DIJAŠKIM DOMOM V KRANJU TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da 6e naši ljudje vse rajši odločajo za usluge obratov družbene prehrane. Obenem pa ne moremo mimo druge ugotovitve: ti obrati so v dobršni meri neprimerno urejeni, v njih je zaposlenih še precej nekvalificiranih kuharic in zato hrana v teh' obratih na splošno ni povsem zadovoljiva. V obnavljanje obstoječih obratov in v gradnjo novih bo potrebno investirati še precej denarja, marsikaj pa je* mogoče izboljšati tudi brez posebnih stroškov — le z boljšo organizacijo dela v obratih in s posredovanjem potrebnega znanja zaposlenim . Ko so odborniki OLO na eni izmed zadnjih sej razpravljali o nalogah Okrajnega zavoda za napredek gospodinjstva, so bili mne-. nja, da mora biti med njegovimi | najvažnejšimi nalogami tudi strokovna pomoč pri urejevanju problemov družbene prehrane. Ta pomoč zajema sodelovanje pri načrtovanju in opremljanju obratov, vzgojo kadra preko tečajev v zavodu in strokovno pomoč v obratih samih. Zavod že vrsto let občasno pomaga obratom družbene prehrane pri premagovanju nekaterih težav (tudi občinska centra v Tržiču in na Jesenicah sodelujeta z obrati na svojih območjih), z nekaterimi pa Ima sklenjene pogodbe za redno strokovno pomoč. Tako sodelovanje je za sedaj najbolje (Nadaljevanje na 2. sirani) Poleg naselja Teksttllndusa v Stražlšču v Kranju so pred kratkim začeli z zemeljski« novega poslopja. To bo samski dom, kjer bo našlo primerna bivališča 150 samskih (Jh v g , l bo še kuhinja z obratom družbene prehrane, ki bo 7moKel vsak dan do 200 obrni- « b> V P08'^ bo dobilo prostore še otroško zavetišče, ln sicer z zmo4 ivost ITod ¥ do ™ ^7 n°Vem P°Slopi* vetišče bo imelo tudi mlečno kuhinjo. Gradnja bo ZflSo^^T, "t S s reho prihodnje leto pa ga bodo do konca opremili. Vseljlvo bo v poletnih mesecih r? ,?Pu okrog 141 milijonov dinarjev. Izvajalec gradbenih del je SGP Projekt, Kranj? Gradnja bo vellal. SREDA, ?8. mam 0 DNI PO SVETU £ STANJE PRIPRAVLJENOSTI NA CIPRU Uradno »o sporočili, da so vse policijske sile na Cipru v stalni pripravljenosti. Stanje pripravljenosti so uvedli /a rad i položaja po atentatu z bombami v dveh turških džamijah v grški četrti Ni-kozlje. Na Cipru so prepričani, da »od takšnih dejanj ne moreta imeti nobene koristi niti grška niti turška skupnost«. 6 VSEMIRSKO SODELOVANJE V Moskvi so izrazili upanje, da bodo sovjetsko-ameriški razgovori o sodelovanju obeh dežel na polju raziskovanja vesolja, ki so jih začeli v New Yorku pripeljali do sporazuma, ker imajo načrti obeh strani vrsto skupnih točk. 0 PREKINJENI RAZGOVORI V ZDA Predsednik Sukamo je sklenil začasno prekinili tajne holandsko-indonezijske razgovore o Zahodnem Irianu, ki so jih imeli v bližini VVashintrtona. »Mi še vedno nismo zaprli vrat za razgovore, toda to je sedaj odvisno *samo od Holandije. Zdaj čakamo na nove pobude Nizozemske. Ce so Nizozemci pripravljeni razi?ovarjati se. razgovore lahko nadaljujemo,« je Izjavil Indonezijski general Jani po sestanku s Sukarnom. # SKRAJŠANJE VOJAŠKEGA ROKA Po sporočilu obrambnega ministrstva bodo vojaški rok v francoski armadi skrajšali do konca letošnjega leta na dve leti, prihodnje leto pa na 18 mesecev. Vojaški rok v Franciji je do sedaj trajal 27 mesecev. O TEŽAVNE NALOGE DE GAULLA General de Gaullc je začel z govorom, ki ga je prenašala celotna francoska radijska in televizijska mreža prepričevati Francoze« da naj na glasovanju, ki bo 8. aprila množično podprejo njegovo alžirsko politiko. Izrazil je prepričanje, da se bodo alžirski Francozi pridružili sodelovanju, ko bodo »likvidirani izsiljevalci, ki jih spravljajo s prave poti«. « HUDE POPLAVE V MAROKU V Maroku je prišlo do hudih poplav po dežju, ki je padal neprestano 10 dni. Po prvih podatkih je izgubilo življenje 18 oseb. # RAZOROZITVENA KONFERENCA Ameriški zunanji minister Je včeraj na ženevski razoroži tveni konferenci obrazložil predlog ZDA, da bi sprejeli ukrep proti oboroževalni tekmi. Po mnenju ameriškega zunanjega ministra Ruska bi morali prepoved jedrskih poskusov izločiti iz dela razorožitvene konference, da bi dosegli napredek pri delu. Rusk, ki se je včeraj vrnil v VVashington, je povedal, da se bo vrnil v 2enevo, če bo njegova prisotnost nujna. HllllilllllBBB**^ ela atrogep g iwpi.......:Mii.iiiimNiHiiiiiii»mii!timii!!:i^ m......m :' ^t»- ■ 11. t .ttuitiiiiitiiitilltim ikiiu »*uiu»» jmiiiis ;iit iitniiiiiuiii:; t u muii iui:tii*iiiuii liiii iitliiiiitinitii ii:i*»uu:i ti! tomci vrnili v argentinsko poli- pasom vojske zadržati oblast, voju pridrževala nat— tično življenje. Z rokavico po- hkrati pa odločno nasprotuje varčevanja u. - '/..stavile Inje kmalu predaji, ki bi imela za posledico podvzeti, da bi se w argentin- uvedbo vojaške diktature. Izhod flacijske težnje iz prejMJ■ judje in dogodki. Dvakrat Je v kratkem razdobju argentinski politični mozaik prodrl na naslovne strani svetovnega tiska. Prvi prodor je bil v vzročni zvezi s sestankom ameriških držav v Punta del Este, kjer je argentinska vlada ubrala »zmernejšo smer« ln se na pritisk desničarskih strank ln vojske ni marala vključiti v izglasovane ukrepe proti Kubi. Argentinski vojaški voditelji so takrat prvič prišli v ofenzivo, vendar je Frondizijeva vlada ta napad s taktičnimi potezami odbita. po volitvah vmešala v ske politične razmere ln naka- iz argentinske Krize m ianeK. sov. "'"~Z~trAten Nar zala svoje vmešavanje na katego- Nakazuje se v obliki mešane vla- vlade je bil KraiKou, • rlčen način. Vojaški voditelji de, v kateri bi bili predstavniki bolj siromašno prebivam*v treh rodov vojske so zahtevali argentinskih strank in predstav- odstop vlade in razveljavljenje niki vojske. gentine so vladni ukrepi najbolj | prizadeli. Poslovni običaji W> Argentinska kriza volilnih rezultatov. Vojska nI pristala, da bi se Peronov! učenci polastili državne oblasti. Frondi- rotaašn' Kaj je povzročilo sedanji zaplet v Argentini? Zakaj je peru-nistična stranka prepričljivo zmagala v marčnih volitvah? Frondizijev načrt Industrijske izgradnje je pripeljal do vedno večje krize v gospodarstvu in do JJ^J1 marčnimi volitvami. Vlad« težav različnega izvora. Traktor- jg menUa> da imaj0 »peroniiti« menjali. Delavstvo in sir kmetje, ki so podpirali Ptrona, so z nezaupanjem gledal » ukrepe vlade. Perunistična »trafika je bila zakonito prepovedani. Pravico, do nastopa na volitvan so Ji dali šele nekoliko tednot Na novo krizo v argentinskem zijeva zasluga je, da je v tem političnem življenju nI bilo tre- kritičnem času zadržal mirno roba dolgo čakati. Izšla je Iz skup- ko in z vojaškimi voditelji na se-ščlnskih volitev. stanku, kl je potekal v razbur- Marčne volitve v 14 pokraji- 1 ji vem vzdušju, našel osnovo za nah so prinesle volilno zmago koalicijsko vlado, mešanico ci- peronistični stranki, ki Je z ve- vilne In vojaške oblasti. Frondizi Ji, ki Jih izdeluje argentinska in- pravico postaviti volilne kandi-liko večino glasov odvzela Fron- je sicer razveljavil skupščinske dustrija stanejo tri do štirikrat date> nimajo pa pravice zmar dizijevl stranki v argentinski volitve ln zadržal v skupščini Več, kot ameriški traktorji. Res na volitvah. Računi so bul na-skupščini potrebno večino in s potrebno večino, plačati pa je tem ogrozila politično ravnotež- moral za to visoko ceno. Njegovi je v deželi. V desetih pokrajinah najožji sodelavci so dali ostavke so »peronisti« dobili tudi guver- |n vlada, ki jo bo sestavil, bo nerske stolčke. Takšen volilni občutno pod vplivom vojske, izid je bil nepričakovan in voj- »Časa rosade« — palača pred-ska, H Je pred sedmimi leti vrg- sednika Frondizija je v teh dneh la z vladnega naslonjača dikta- podobna norlščnlci. Značilno je, je, da je v gospodarskem življe- pačnl. Vlada nI pričakovala, d» nju zapažen vzpon, brezposelnost bodo volivci tako enodušno o* se je zmanjšala in mezde so po- dali glasove tej stranki, za kaj£ rasle, toda proizvodnja se ne sklada s plačami, življenjski stroški so v zadnjem letu narasli za 13 odstotkov. To so važ- ro nI nihče verjel, da bi utegnila zmagati. Obračun z njimi Je W enostaven ln učinkovit; preP0** dali so stranko ln razveljatfn torja Perona ni ostala ravnoduš- da ima v tej deželi vojska že po ni vzroki, ki so vplivali na izid volilne izide. S tem pa kriza na. Priznati volilne Izide bi bilo tradiciji močan vpliv na državno marčnih volitev. Frondizijeva ni končana, nevarno, ker bi se Peronov! po- oblast. Frondizi skuša z rešilnim vlada se Je v gospodarskem raz- Zdravko T omak ^minimumi: r zic in cevl] i Tržiški čevljarji imajo že bogato zgodovino in tudi tradicijo svoje dejavnosti. Toda močna industrializacija je te obrtnike združila v Zakaj je potrebna pomoč obratom družbene prehrane (Nadaljevanje s 1. strani) vpeljano med Zavodom in Dijaškim domom v Kranju. Gospodinj-fika učiteljica iz tega zavoda trikrat tedensko po več ur pomaga pri organizaciji dela v kuhinji, pri sestavi jedilnikov, pri tehnološkem postopku pripravljanja hrane, pri organizaciji dela v pralnici ln pri ostalih sospodinjskih opravilih, ki morajo biti v tako veliki družini, kot je Dijaški dom, še Polono dobro organizirani. Upravnik Dijaškega doma Franjo Klojčnik jc v razgovoru po- Nepozabno srečanje z Oldhamom (Nadaljevanje s 1. strani) hladnem otoškem podnebju zelo prijetno, ln zdaj še nekaj besed o obrobnih dogodkih. Ogledali smo si Rimnazljo. strokovno šolo, stanovanjsko izgradnjo, podjetja javnega prometa, prehrambeno industrijo in še marsikaj zanimivega. Omogočili so tudi vpogled v sistem delovanja oblasti in sodstva. V zvezi s tem smo spremljali celo kazensko obravnavo na sodišču. Vsekakor pa vseh vtisov, ki so se v tako kratkem času nagrmadili, ne bi mogel ponovili v nekaj stavkih.« -Avgusta se bo Oldham predstavil Kranju. Kakšna je vsebinska zasnova njihove razstave?« »Na kratko. Vsebinska zasnova je zelo zanimiva, predvsem pa izvirna. Z razstavnim gradivom bodo prikazali delavnik angleške družine — vsa opravila, ki jih opravijo oče, mati in otroci od jutra do večera. Zaradi nekaterih značilnosti, ki dajejo angleškemu načinu življenja svojevrsten pe čat, bo razstava prav gotovo vzbU' dila pri nas mnogo zanimanja. — O končnih vtisih pa bomo lahko spregovorili ob srečanju z razstavo prijateljskega mesta.« — s. s vedal, da so tako pomoč močno pogrešali in da je sedaj — po šestmesečnem obdobju — pokazala mnoge koristi. Posebno d( '•■•odošli so jim bili nasveti za boljšo organizacijo dela, pri 6estavi takih jedilnikov, ki po svojem sestavu kar najbolj ustrezajo potrebam mladih organizmov, pri uvajanju manj znanih jedi iz naših standardnih živil, pri racionalni izrabi *ivil, ki omogoča materialni prihranek, ne da bi to kaj vplivalo na kvaliteto jedilnikov itd. Delo gospodinjske učiteljice je bilo do sedaj usmerjeno predvsem kuhinjo in jedilnico, odslej p:i se bo v večji meri posvetila tudi drugim gospodinjskim opravilom. Zaradi velikih koristi, ki jih pri- , naša njena pomoč, je vodstvo | Doma že razmišljalo o tem. da bi takoj, ko bo mogoče, za stalno zaposlili gospodinjsko \ičiteljico. Taka pomoč je še posebno pomembna zaradi tega, ker se Dijaški dom pripravlja za razširitev dejavnosti. Za letos naj bi 6e zmogljivost njegove kuhinje povečala od sedanjih 600 na 1000 kosil dnevno, da bi tnko lahko krila tudi potrebe zunanjih abonentov z Zlatega polja. Predvideno je povečanje kuhinje in jedilnice. Se pred adaptacijo — po montiranju nekaterih novih gospodinjskih strojev in opreme — bodo abonenti lahko odnašali hrano na dom. PREDLOGI MLADIH ABONENTOV V Dijaškem domu za vsak teden posebej sestavljajo jedilnike. Tako 6e ti niti na dva meseca ne ponavljajo. Da bi bile lahko čimbolj upoštevane želje dijakov, so k sestavljanju jedilnikov povabili tudi 4 predstavnike domske skupnosti. Ti so povedali želje dijakov, gospodinjska učiteljica Ida Kus jih je vskladila z zahtevami pravilne prehrane, ekonom pa s cenami. M. Sosič enoten kolektiv »Peko in jih spremenila v industrijske delavce. Le malo je še »starih« čevljarjev. Nekateri imajo tudi izdelovanje copat, ki je v okolici Tržiča močno udomačeno, za sorodno dejavnost, ki se je razvila ob čevljarstvu. Ob tem pa še nekaj podatkov o industriji obutve pri nas. Pred zadnjo vojno (1939. leta) je vsa jugoslovanska Industrija izdelala komaj 4,200.000 parov obutve letno. V zadnjem obdobju pa se je ta industrijska dejavnost tako razvila, da 60 lani izdelali že nekaj nad sedemkrat toliko - več kot 31 milijonov parov različne usnjene in gumijaste obutve. Razne rekonstrukcije in \isposabljanje novih obratov pa obeta, da bodo to industrijsko proizvodnjo že letos povečali za novih 6,5 milijonov parov oziroma na približno 38 milijonov parov obutve letno. To je že doslej omogočilo dokaj dobro oskrbo potrošnikov in veliko izbiro, s tem pa seveda tudi močno konkurenco. Zadnja leta pa tudi izvažajo približno 1,5 milijonov parov obutve. Izvoz nameravajo še povečati, da bi tako zagotovili potrebne surovine iz uvoza in nemoteno prodajo izdelkov. OKOLI 80 JIH JE VEDNO V DIJAŠKEM DOMU Z novim dijaškim domom Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah je dobilo streho okoli 80 dijakov in dijakinj. Ti so z metalurške industrijske šole, tehnične srednje metalurške šole in gospodinjske šole. Pri domu bo kmalu gotova tudi kuhinja, kjer se bodo vsi gojenci lahko hranili, medtem ko imajo sedaj kuhinjo urejeno v sosednji pomožni stavbi. - M. Z. Ob 20-letnici MDB Letos bomo gradili... Na šestem kongresu LMJ je mladina sprejela obvezo, da bo zgradila avtocesto od Ljubljano do Djevdjelije. Ze v aprTfu istega leta so brigadirji zastavili krampe in lopate, seveda pa ni manjkalo tudi sodobnih tehničnih pripomočkov, brez katerih si take gradnje ne moremo misliti. Cas je tekel, sodoben asfaltni in betonski trak se je iz leta v leto daljšal. Letos je pred našo mladino naslednja naloga: zgraditi 90 km modernega ceslišča na odseku Pa-račin-Osipaonica. Pri gradnji bo sodelovalo okoli 32.000 brigadirjev v 264 MDB, ki se bodo zvrstile na trasi v šestih izmenah od aprila do novembra. V prvih in zadnjih izmenah bodo sodelovali mladinci v kmečko-delavskih MDB in bodo » V- t? ?.cr.' Po dolgem času so tudi Jeseničani dobili sodoben lokal s čevlji. Zgradila ga je tovarna čevljev »Al-plna« iz Ziri. Lani so v stari prodajalni »Alplne« napravili okoli 40 milijonov dinarjev prometa, za letos pa so si postavili v planu 50 milijonov dinarjev. Takoj ko so novi trgovski lokal odprli, so se pred okusno urejeno izložbo zbrali prvi »radovedneži«. ostali na gradbišču dva °f*M kakor je že običajno. Srednje? ske in študentovske brigate j*^ sodelovale v poletnih meseca^ bodo ostale v naseljih po ■ mesec. Vsa leta je sodelovala pri F? nji avtoceste tudi gorenjski v* dina. Nekatere teh brigad 60 V celo med najboljšimi. T^1,1* se bomo udeležili zvezne *S0** arfbije in prispevali k skupaj številu 180 brigadirjev. Prvihijl deset bo skupaj t mladino meškega okraja tvorilo S-^ kranjsko-novomeško MDB, II nosila ime skojevca Jožefa M pija, ki so ga fašisti ubili 1945 v Kranju. Brigada bo W* vala v drugi izmeni - od 10-do 10. julija. Ostalih 120 br.?ac.. jev bo tvorilo srednješolsko in bodo na trasi od 10. avgusti 10. septembra. Posebni pogoji reč terjajo, da bodo letos ostale na trasi čimdlje. RaMB bo 10 naših mladincev 60delo* v posebni republiški MDB, i. organizira RK. Življenje brigadirjev v mUj skih naseljih je zanimivo, in za mladinca koristno, lahko celo omogoči, da poklic. Tisoč in tisoč mladi: v MDB opravilo najrazličnejJi čaje in seminarje, mnogi njimi, posebno tisti, ki so v prvih akcijah, so v brigadi* bili prvo in najosnovnejše nekateri so se celo prvič sp^ jeli s svinčnikom. Izol predstavlja vsako leto pom—-šo nalogo pri organiziranju V? Prireditelji so tudi letos poafc* za vrsto amaterskih in kval: cijskih tečajev, ki bodo omoe>1 nekaterim uspešnejše delevtf na dosedanjih delovnih mm drugi pa se bodo uspoaolH opravljanje najrazličnejših Možnosti izobraževanja bodo na zvezni akciji zelo velike, videnih je 24 vrst tečajev: U terskih, ki bodo zajeli priW 5.50!) brigadirjev in brigad Tečaji bodo prilagojeni potu* in zmo/jiostim slušateliev, ns pol ago pa bodo najboljši inJW* I torji, ki bodo Gkrbeli za «oW I in kvaliteten pouk. - H. J, Napredek kmetijstva terja pomoč vseh politično-družbenih činitelje v Pretekli teden je bil v TIranju plenum Okrajnega odbora Socialistične zveze, na katerem' so obravnavali razvoj kmetijstva in gozdarstva na Gorenjskem. Referat in razprava sta nakazala doslej dosežene uspehe in perspektive na tem področju. Nakazani so bili tudi številni nerešeni proUemi in slab >->ti, ki negativno vplivajo, da bi pri podružbljanju kmetijske in gozdarske proizvodnje dosegli boljše rezultate. V ponedeljkovi številki našega lista smo iz referata, ki je bil prebran na plenumu, povzeli nekaj ugotovitev o gozdarstvu, danes pa posredujemo misli o problemih in razvoju kmetijstva na Gorenjskem. Socialistična preobrazba vasi in napredek kmetijstva in gozdarstva terjata stalno pomoč komun, okrajev in drugih upravnopolitičnih e*«ot ter skrb vseh družbeno-poli-tičnih čin i tel jev, predvsem v komuni Ln v okraju. Uspešna socialistična preobrazba vasi ni odvisna samo od delovanja ekonomskih činiteljev in upravnih ukrepov, pomembno vlogo pri tem imajo politične in družbene organizacije. Naša politika socialistične pre*. obrazbe kmetijstva temelji na ekonomski perspektivi samih proizvajalcev. Število aktivnega kmečkega prebivalstva se je v zadnjih letih v kranjskem okraju občutno zmanjšalo, in sicer od 23,6 odst. leta 1939 na 18,9 odst. v letu 1948 in na 11,5 odst. v letu 1961. Kmetijstvo v kranjskem okraju je po vrednosti družbenega proizvoda na drugem mestu, takoj za industrijo, in to »kljub močni razdrobljenosti zasebne kmetijske proizvodnje in relativno majhnega deleža družbene kmetijske proizvodnje. Kmetijske proizvode, za katere proizvodnjo so pri nas ugodni naravni pogoji, bodo morale kmetijske gospodarske organizacije proizvajati v vedno večjem obsegu in se za tako proizvodnjo specializirati. Proizvodnja kmetijskih gospodarstev in proizvodnja, ki naj bo re- zultat kooperativnih odnosov med zadrugo in kmetovalcem, mora postati odločujoči faktor na tržišču. Pridobivanje zemljišč za družbeno kmetijsko proizvodnjo bi lahko hitreje napredovalo, če bi ustrezno rešili socialne probleme starih in onemoglih kmetov, ki so pripravljeni za ustrezno preživnino izročiti zemljo. Za tako obliko pridobivanja zemljišč bi morali razen kmetijskih organizacij zainteresirati tudi pristojne organe v komuni, da bi pripomogli k formiranju potrebnih fondov za dajanje preživnine. Pozitivno za nadaljnji razvoj kmetijstva na Gorenjskem je, da je po strokovni strani močno razčiščena smer razvoja. Vsa prizadevanja morajo biti usmerjena k povečani specializirani proizvodnji mesa, mleka, jajc, krompirja :n se nekaterih drugih vrst povrtnin. Za tako proizvodnjo pa je potreb-ra stj-oen SpecfaTfiači fa obratov kmetijskih posestev in preko kooperacije tudi usmerjanje zaseb- nega kmetovalca v tako proizvodnjo. V kranjskem okraju bodo v bližnji prihodnosti zgradili tri mlečne farme s približno 1400 stojišči na Kmetijskem gospodarstvu Kranj in Kmetijskem posestvu Sorsko polje«. Izgradnja ekonomskih objektov na Sorskem polju je še posebno nujna, saj si drugače ne moremo zamišljati organizirane proizvodnje. Od investicijske izgradnje na tem posestvu je odvisen nadaljnji razvoj družbene kmetijske proizvodnje na Sorskem polju. Predvidena je dokončna zgraditev mlečne farme v Poljčah. Zgraditev -teh farm v neposredni bližini potrošniških središč bi omogočila proizvodnjo 7,7 milijonov litrov tržnih viškov mleka. Letos bo Kmetijsko gospodarstvo Kranj začelo z gradnjo farme be-konov z letno zmogljivostjo 10.07)0. Za izgradnjo mlečnih farm in farm bekonov je že odobrenih 227,972.000 dinarjev kreditov iz splošnega investicijskega sklada. Omenjena sredstva bodo izkoriščena letos in prihodnje leto. Potrošnja mesa in mesnih proizvodov močno presega proizvodne zrnoglj;vosti Gorenjske. Med drugim je ugotovljeno, da znaša uvoz živine, mesa in mesnih izdelkov približno 5 milijonov kilogramov žive teže, od tega dve tretjini goveda in eno tretjino prašičev. Pitališče živine bosta gradili kmetijska zadruga v Cešnjici in kmetijska zadruga v Naklem. Kmetijska zadruga na Dovjem pa predvideva izgradnjo farme kokoši — nesnic z zmogljivosljo 120.000 kokoši, s čimer bo v celoti pokrita potreba po konzumnih jajcih. Kmetijska zadruga v Naklem bo zgradila farmo broUerjev z začetno zmogljivostjo 150.000 letno. V zvezi z izgradnjo farme kokoSi — nesnic moramo omeniti, da bo ta farma dajala letno tudi okoli 130 ton mesa. O realizaciji postavljenega programa bi družbeni sektor kmetijstva takole pokril potrebe z nekaterimi prehrambenimi proizvodi: mleko s 57,3 odst., jajca 250 odst.. meso vseh vrst 51,7 odst., jabolka 33,3 odst., krompir 37,3 odst., ostala zelenjava 25 odst. Ob upoštevanju proizvodnje kmetijskih zadrug v sodelovanju s privatnimi proizvajalci bo organizirana kmetijska proizvodnja po uresničitvi investicijskega programa zmožna v celoti pokriti ve# potrebe prebivalstva Gorenjske z navedenimi kmetijskimi proizvodi. Ko poudarjamo potrebo po operacijskem sodelovanju a fcr* tovalci, je povsem razumljivog so istočasno poudarjene naloge vloga kmetijske zadruge. Le-tJ^ uspešnejša, če bo svoje ki tivno sodelovanje razvijali proizvodn:h in manj trge odno-;ih. S pogodbenim sodi njem kmet:jska zadt postati servis za zasebnega h tovalca, kar bi pomenilo p&M Sevanje neorganizirane in ttM ske proizvodn'e. V času letošnje jesenske 6etve eo ttt\\ sklenile nogodbe za pridelam žita na 320 ha, kar jc za 85 oM kov več kot v preteklem leta\\ kateri činitelji pa zavirajo rt!\\ pogodbenega sodelovanja. fc\ izmed zelo važnih vzrokov ni»\ ročju Gorenjske je iMfitabilU trga s krompirjem. \ Kot je poudarjeno v poroMu,, potrebno narediti red tudi sanvmi zadrugami. Prav druge, ki so za organizacijo! kmetijske proizvodnje in nI še koooerativne o-^ose i niki najmanj naredile fiO po\ vadi najbolj aktivne pri ganju na področje sosedftje1 druge. V takih primerih K j trebao proti vodstvom zadrug tudi peiitično ukrepa Tokrat za 417.518 dmarjev Ocenjevalna komisija za tehnične izboljšave v jeseniški Železarni je na zadnji 6cji razpravljala o 20 prijavljenih izboljševal- Podjetja so stala ob staram Na J-vrv - h imajo trenutno tri otroško-varstvene ustanove, ki pa še ne zadovoljujejo V60h potreb. Nekatere številke nam to zelo zgovorno povedo. Lani je bilo v otroško-vanstveni -s'.novi na Plcvžu 123 otrok in 00 oorabili 5,231.996 dinarjev, na Savi je bilo 150 otrok in so porab:!' 5,366.883 dinarjev in na Javorji!:u - Koroški Beli 80 otrck. porabili pa 60 2 milijona 25 i, Wt d! nar jev. Podjetja pri financiranju ^roafco-varstvenih ustanov ni-60 sodelovala. Precejšnjo mero razumevanja sta za otroško-varstveno uslanove pokazala Zdravilišče z Golnika in Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržita. Zato bi bilo prav, da bi njihove izkušnje pri reševanju vprašanja otroškega varstva uporabil: tudi kolektivi v jeseniški občini. V številkah, ki smo jih omenili na začetku sestavka, pa niso zajeti vsi otroci, ki bi še prišli v poštev za otroško-varstvene ustanove. Zato nameravajo zgraditi na Javorniku in Koroški Beli nov otroški vrtec z več' > zmogljivostjo, saj sedanji v šolskih prostorih ne ustreza več. Prav tako'bodo posamezne stanovanjske skupnosti še razmislile, kje bi bilo potrebno zgraditi nove otroško-varstvene ustanove. Otroško varstvo pa seveda ni samo stvar stanovanjskih skupnosti, marveč vseh, ki živijo na določenem področju, še ?'a«'i pa Socialistične zveze. GOSTOVANJE V OKREVALIŠČU »FRAVC ROZMAN« Gozd-Martuljk — Pevski zbor Delavsko prosvetnega društva ■►France Prešeren« iz Žirovnice je na povabilo vodstva in pacientov zdravilišča -FRANC ROZMAN« iz Gozd-Martuljka priredil koncert narodnih in umetnih pes-mi domačih in tujih narodov. Ljudje, ki so prišli tudi iz oko-vasi, so bili navdušeni nad fspešno izvajanim programom. — Posebno odobravanje 60 žele pesmi bratskih narodov. V zdravil i-*ču — presenečeni nad prijetnim izvajanjem pesmi so izrazili željo, da bi jih ponovno obiskali, predvsem v poletni sezoni. — J. V Ribnem so zimski čas dobro izkoristili Prijazno gorenjsko naselje Rib-no je v letošnji sezoni doživljalo razgibano družbeno dejavnost. Prebivalci tega kraja so se pogostokrat shajali v Zadružnem domu, kamor so prihajali na različne posvete organizacij in društev, na prireditve in igre. Dokaj redno so se shajali v klubskem prostoru, kjer imajo televizijski sprejemnik. Tudi predavanj je bilo letos več kot katerokoli leto prej. Obiski na različnih predavanjih so bili zelo dobri: največ zanimanja so vzbudili večeri, ko so se vrstila potopisna predavanja. Ob pomoči upraviteljice tamkajšnje šole je Delavska univerza Bled priredila v Ribnem tudi SOLO ZA STARŠE. Kakih 40 mater in tudi nekaj očetov je 3 mesece redno vsak torek prihajalo v Zadružni dom na zanimive pogovore in predavanja o vzgoji otrok ter o drugih vprašanjih vzgoje, zdravstva in varstva šoloobvezne in predšolske mladine. Kulturnoprosvetno društvo, ki Ima ime po nekdanjem upravitelju šole V Ribnem Rudolfu Jedretiču, je bilo v letošnji delovni sezoni kar marljivo. Klubski odbor društva je pripravil več klubskih večerov in proslav, igralska skupina društva je uprizorila sodobno družbeno komedijo Marjana Ma-rinca »Poročil so bom s svojo ženo«. Z njo so najprej nastopili pred domačim občinstvom, nato pa •o gostovali še v Lescah, v Gorjah Pr} Bledu, v Bohinjski Bistrici — nameravajo pa irjrati .še drugod. — Zelo zgleden primer dobre organizacije in sodelovanja je bilo praznovanje Dneva žena v soboto 12. marca. Prireditev z družabnim večerom so dobro pripravili organizacija SZDL, Zveza borcev, Svoboda in šola. Kulturni soored je bil zelo zanimiv in pester. Našo ženo je predstavil kot borko v času NOB, kot mater in družbeno delavko. Na'bolj prisrčen je bil nastop mladine ln. otrok, ki so svojim materam čestitali za praznik. Nastopil je tudi pevski zbor. Pravijo, da v Ribnem tako svezanoga praznovanja še ni bilo. Da Je prireditev tako uspela, je nedvomno zasluga dobre organizacije in zglednega sodelovanja mr«d organizacioni. - T R nih predlogih. Pozitivno je ocenila kar 15 predlogov in priznala avtorjem izplačilo nagrade v znesku 417.518 dinarjev. Inž. Prešeren, inž. Karba in L. Božič so prejeli za uspešno rekonstrukcijo Siemons-Martinove peči odškodnino 204.384 dinarjev. Lepo nagrado v znesku 40.000 dinarjev jc prejel tudi večkratni novator Pterner za izdelavo novega avtogenskega sekatorja za rezanje specialnih jekel. L. Ravnik je prejel za uvedbo nove razpršil ne šobe 57.538 dinarjev odškodnine. Manjše nagrade so prejeli tudi ostali, ki so s svojimi izbolj-ševalnimi predlogi veliko pripo- JESENIŠKI KOVINAR msgli k boljšemu obratovanju nekaterih postrojenj oziroma obratov jeseniške Železarne. Zasluge za predlagane izboljšave ima tudi Društvo izumiteljev in iznajdite-ljev tehničnih izboljšav, ki spodbuja člane kolektiva k izdelavi predlogov in jim pomaga s strokovnimi nasveti. — P. U. Rekonstrukcija jeseniške železarne Je v polnem teku. Moderni stroji (razni buldožerji, kiperjl Itd.) so vsako Jutro pripravljeni na p l-i, isga izvoza najmočnejši izvoznik v radovljiški občini in edino slovensko industrijsko podjetje, k» rezan les ne izvaža le preko izvoznih agencij, ampak je tudi,samo registrirano za izvoz. Kot samostojen izvoznik nastopa že sedmo leto, zato se na tržišču dobro znajde. Izvaža žagan les, gradbene plošče, lesno volno in lesno moko, opaže in ladijski pod; letos so začeli tudi z izvozom lamelnih vrat, ki jih izdeluje obrat v Gorjah. Kupec za ta vrata je sedaj Italija. V primerjavi z lanskim lotom se bo letos izvoz končnih izdelkov nekoliko povečal, tako na primer pri gradbenih ploščah in lesni moki za 20 odstotkov. Največ lesa in lesnih izdelkov kupijo od LIP Bled Nemčija, Italija, Švica, Izrael in Egipt. Kot konkurenti se posebno na tržišču 7. močnejšo valuto pojavljajo švedski, ruski in romunski izvozniki. V tem podjetju razmišljajo še o novih finalnih proizvodih, ki jih bodo vpeljali v prihodnje, posebno še po reorganizaciji lesnopredelovalne industrije na območju radovljiške občine. Tako bi lahko še bolj porušili odnos med izvažano surovino in izdeiki, seveda v korist končnih izdelkov, ki prinašajo družbi večje koristi. — M. S. V sklopu lesnoindustrijskega podjetja Bled je tudi obrat za izdelavo lesne moke v Soteski. Princip predelave žaganja v lesno moko je zelo enostaven, vendar so za to potrebne ogromne mlinske naprave ln naprave, ki same opravljajo transport žaganja ln moke do potrebnih strojev. Delo je skoraj popolnoma avtomatizirano, tako da v treh izmenah dela skupaj le 14 delavcev. Letna proizvodnja pa je okoli 600 ton lesne moke. Lesno moko izvažajo v Nemčijo ln .Italijo, največji Jugoslovanski kupec pa Je tovarna barv in bakclltnih mas Chromos Iz Zagreba. Lesna moka se namreč uporablja za izdelavo različnih plastičnih mas. V LIP so že razmišljali o tem, da bi skušali tudi sami uvesll proizvodnjo plastičnih mas. ŠTEVILKE, ki vsiljujejo skrb PROMETNA KRONIKA KRANJSKE OBČINE Pristojni organi, ki skrbijo za cestni promet v kranjski občini, bodo imeli tudi letos polne roke dela. Posebno Se, če bodo hoteli, da «o bo promet nemoteno odvijal in da nesreče in zastoji v prometu ne bodo naraščali. O prometni problematiki v kranjski občini nam je marsikaj povedal tajnik komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri ObLO Kranj Dominik Mažgon. »Preko naše občine vodijo ceste I., II., III. in IV. reda. Občinski)) eost je 235 km, razen tc.ja pa je še precej krajevnih poti. Ce upoštevamo, da živi v kranjski občini domala 48.000 prebivalcev in da uporabljajo naše ceste tudi drugi državljani, potem lahko ugotovi-jno. da so ceste, ki peljejo preko občine, zelo obremenjene. To velja predvsem za ceste I. in II. reda. Stiska je zlasti občutna v letni turistični sezoni, saj ceste, ki so bile v glavnem zgraienc pred vojno, gostemu prometu niso kos.« Koliko vozil in vozniških dovoljenj imajo prebivalci kranjske občine? ►►Vprcžnih vozil je 3383, od tega 12D4 lahkih in 2179 težkih. Dvo-kofes je približno 25.000, mopedov 3000, avtomobilov 1250, motornih koles 970, tovornih avtomobilov 2')0, prikolic 35, avtobusov 47, traktorjev 25 ln okrog 40 specialnih vozil. - 3950 državljanov je opravilo izpite za šoferje amaterje, poklicnih šoferjev je 540, traktoristov pa 86.« Koliko prometnih nesreč je bilo lani? •»Vsega je bilo 330 prometnih nosreč — 139 z lahkimi telesnimi poškodbami, 74 s hudimi, smrtnih pa 40, Po nestrokovni oceni so nesreče zahtevale 27.267.000 dinarjev škode.« Kakšni so glavni vzroki nesreč? ►►Alkohol je povzročil 48 nesreč, prehitra vožnja 55, izsiljevanje prednosti 33, neprevidno prehitevanje 5'1, okvare na vozilih 22, neupoštevanje prometnih znakov 26, voinia po levi strani 17, živina in divjad 12, neprevidnost in drugi vzroki pa 64 nesreč. Vozniki r.vtomobilov imajo na vesti 190 r.cMV.'\ motoristi 57, mo» pedisti 16, vpre.ma vozila 8, kolesarji 33, traktorist 1 in pešci 25. Največ nesreč je zabeležila cesta I. reda, in sicer 155, cesta II. reda 67, III. reda 64, IV. reda pa 38. -6 nesreč se je primerilo celo na parkirnih prostorih. Največ nesreč (42) je bilo septembra, najmanj (11) pa novembra.« Kakšni ukrepi bodo skušali letos izboljšati promet v občini? ►»Po družbenem planu je predvideno, da bo občina letos porabila za ceste okrog 188 milijonov dinarjev. Program in problematika pa sta preobsežna, da bi mogel vse povedati v nekaj stavkih. Omenim naj samo nekatere ukrepe. — Na cesti I. reda, ki pelje skjOzj Kranj, bo treba izločiti kolesarje in jih usmeriti na stranske ceste. Dokončati bo treba obvozno cesto Naklo—Bistrica, v načrtu pa je tudi gradnja obvoznice PRED MLADINSKIMI DELOVNIMI AKCIJAMI Na nedavnem posvetu s predstavniki Občinskega komiteja Ljudske mladine Skofja Loka in Jesenice so sklenili, da bo letos zbor gorenjske mladinske brigade »Jože Gregorčič« na Jesenicah. Lani je bil zbor te brigade v Skofji Loki, zato so ga letos prenesli na Jesenice. Zbor brigade bo predvidoma prvega aprila ob deseti uri pred telovadnim domom, ri-gadirji iz Škofje Loke bodo tako odšli na Jesenice, kjer bo takoj po zboru brigadna konferenca, j Pred Dnevom mladinskih delovnih brigad je Občinski komite Ljudjike mladine v Skofji Loki sklenil, da bo v pripravah za nove mladinske delovne akcije podrobneje seznanil vse mladince z doseženimi uspehi pri dosedanjih delih in sploh z brigadinskim življenjem. Zato si bodo izposodili film, ki prikazuje gradnjo ceste Ljubi ja-na-Beograd in organizirali potujočo razstavo, ki naj bi ponazorila, kakšno je brigadirsko življenje; obiskali bodo tudi večje centre v dolinah. V okviru teh priprav naj bi bilo tudi predavanje z naslovom »Z mladino ob Krki«. To predavanje bi so nanašalo na gradnjo ceste Ljubljana—Zagreb. Kranj—Jepcrca, ki bosta služili voznikom vprežnih vozil, kolesarjem Ln poljedelskim strojem. V mestu bo treba urediti križišče na vrhu Jelenovega klanca, in križišče pred Pokojninskim zavodom. Treba bo urediti tudi križišče pred savskim mostom in tovarno Iskro. V mestu bo urejeno tudi več parkirnih prostorov in kolesarnic. Razen tega bo urejena tudi redna služba na parkirnih prostorih in kolesarnicah, ki jo bo opravljal Komunalni servis Kranj. Ta bo pobiral tudi pristojbino za parkiranje. Poseben problem 60 avtobusna postajališča in avtobusna postaja v Kranju. Preko kranjske avtobusne postaje odpelje vsak dan povprečno 360 avtobusov. To pa pomeni, da je že sedaj preobremenjena. Ob cesti I. reda je bilo že leta 1960 zgrajeno 16 avtobusnih izogiba-lišč, ki jih bo treba letos dograditi in asfaltirati, 56 takih izogi-bališč pa bo treba zgraditi ob cestah II. roda. Lokacije so že določene. V načrtu je tudi ureditev parkirnih prostorov na podeželju, obnovitev prometnih znakov, prehodov za pešce itd. - Komisija za vzgojo in varnost prometa pa ima svoj delovni program. S pomočjo podkomisij za vzgojo v varnosti prometa, ki so bile osnovane pri podjetjih in krajevnih skupnostih, bo poskrbela, da se z vzgojnimi akcijami in drugimi ukrepi izboljša promet v kranjski občini. - R. Carman Izkušnje naših kolektivov; Že večkrat bi bili brez dela čE NAM NE BI POMAGALA ZNANSTVENO-IZOBRA-ŽEVALNA SLUŽBA, PRAVIJO V TOVARNI »SAVA« V KRANJU Pred kratkim je dobil pravno osnovo nov znanstvenoraziskovalni organ — GUMARSKI INŠTITUT v tovarni gumijevih izdelkov — SAVA v Kranju. Takih služb zelo primanjkuje v naši proizvodnji. Slišijo sc pripombe, da za tako delo ni kadra, da si tega ne more privoščiti vsakdo in podobno. Prav take ugotovitve in pripombe posameznikov so nas napotile v tovarno Sava, kjer smo iskali odgovor na to, koliko taka služba stanft in kako se jim obnese. Glavni direkto-Drago Dolinšek, glavni inženir Helmut Turzansky in drugi so nam vse to razložili. , Čeprav se uspeh take službe pokaže šele skozi daljšo dobo, imajo že sedaj — na začetku koristi od tega. Dostikrat bi bili že brez dela in bi morali ustaviti stroje, če jim ne bi pomagal Inštitut. Letos se zelo čutijo določene težave: pomanjkanje deviz za uvoz itd. V Savi to še prav posebno čutijo, ker potrebujejo 500 do 600 različnih vrst surovin, in to v glavnem iz uvoza. In večkrat se zgodi, da ne dobijo tistih, ki bi jih radi. Takrat pa morajo proizvodnjo prilagoditi surovinam, ki jih imajo. To pa ni lahko. Včasih se je treba odločiti za nove artikle, za nov postopek izdelave, za trenutne spremembe postavljenega načrta. A vsega tega ne bi zmogli v sami proizvodnji. Potrebno je znanstveno-raziskovalno delo, in to opravlja inštitut. To je v glavnem povedal inž. Turzanskv. Direktor Dolinšek je še pojasnil nastanek in mesto te službe. V perspektivi petih - desetih let naj bi to podjetje podvojilo vrednost letnega bruto produkta, kar v številkah pomeni povečanje od dosedanjih 10 na okroglo 20 milijard dinarjev letno. To Pa je velik načrt, ki ga je kolektiv sprejel kot osnovni cilj £a v prihodnje. In temu cilju so morali organizacijsko prilagoditi vse ostale nalogo operativnega in tehničnega vodstva. In sem sodi tudi znan-stevno in raziskovalno delo. Ta služba se je razvila v sklopu nastajajočih potreb in se že usposobila in uveljavila v konkretnem delu. Pred let je bila še v sklopu pedagoško-raziskovalnega centra. Tod;1 potrebe so silile, da se ji znanstveno in raziskovalno de lo ločilo od ostale službe z; usposabljanje delavcev. Tako je nastal GUMARSKI INSTITUT, ki ima svoj družbeni oi gan in je ločen od podjetja Podjetje je samo naročnik določenih uslug, ki jih seved; tudi plača. Lani so za taka de la izplačali tej službi okrog 1 43 milijonov dinarjev. S tem .sredstvi se inštitut postopoma urejuje, opremlja in kadrov sko usposablja. Zdaj je v vseh laboratorijih zaposleno 36 raznih laborantov, inženirjev, tehnikov in drugega strokovnega osebja. Letos podjetje predvideva še večje izdatke ža ta dela. V prihodnjih letih bo inštitut kot predvidevajo, dosegel vrednost svojih uslug do 200 milijonov dinarjev leto* Vsi sedanji prostori stare tovarne v središču mesta booo oreurejeni za potrebe inštituti oz. šolskega centra. Koj* •jo inštitut usposobil, ne bodo nobenega artikla več vpeljali v serijsko proizvodnjo bte« ■redhodne temeljite raziskave n študije v ekonomskem in ehnološkem pogledu, doioer >e bo vsa stvar popolnoma o> nana. ..Prav v današnjih težavah, i ostri konkurenci na doma- , ■m in tujem tržišču, danes, , o sta kvaliteta in končna ce-13, izdelka usodna za kolektiv, . ko mora naše podjetje imeti | pred seboj jasno perspektivo, danes si res ne bi mogli zamisliti dela v naši tovarni brez znanstvene in raziskoval«« službe.« Tako je dejal med »drugim glavni ing. Turzansky-K. M. Priprave za združitev Delavska univerza v Skofji Loki, ki je bila ustanovljena leta 1959, ima obsežen delovni program. Omenjena izobraževalna ustanova je organizirala že vrsto tečajev za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije. Njeno delo 60 ovirali nekateri kadrovski problemi in pomanjkanje lastnih prostorov. S podobnimi težavami se je srečava- IL O Š K I DELAVEC la tudi Delavska univerza v Železnikih, ki je organizirala že več predavanj za prosvetne delavce, za mlade komuniste in pripravila druga poljudna predavanja. Usta- nova je prirejala tudi seminarje za delavske svete, upravne odbore Podjetij in seminarje za zdravstvene delavce. Pred DELAVSKIMI UNIVERZAMI so nedvomno dokaj obširne naloge. Potrebe po tako splošni kakor tudi strokovni in družbenopolitični izobrazbi bodo čedalje večje. Tem zahtevam bodo laže kos organizacijsko trdnejše ustanove. Zato so pričeli tudi v Skofji Loki razmišljati o;tem, da bi združili Delavsko univerzo v Skofji Loki in 2e!eznikih. Do zamisli o tej organizacijski spremembi je delno privedla tudi lanskoletna združitev občin. Razgovori o zdru žitvi omenjenih izobraževalnih ustanov so že dokaj dobro napredovali, saj je upravni odbor Delavske univerze v Skofji Loki že sprejel 6klep o združitvi, medtem ko se pričakuje, da bo zamisel o združitvi v najkrajšem času potrdil upravni odbor železniške Delavske univerze. Novi UO ZDRUŽENE DELAVSKE UNIVERZE naj bi formirali že s prvim avgustom. Tako bi lahko ta ustanova pričela normalno delovati že v začetku prihodnjega šolskega leta. Delavska univerza bi imela stalnega upravnika. Pristojni organi 60 že sestavili okvirni delovni program ZDRUŽENE DELAVSKE UNIVERZE. Ta bi se delil na več dejavnosti. Za organizacijo in vodenje izobraževanja v različnih dejavnostih naj bi zadolžili posameznike. Z dotacijo, ki jo bo letos dobila Delavska univerza, naj bi prvenstveno krili stroške splošno družbenega izobraževanja, medlem ko naj bi se omenjena ustanova za kritje potreb strokovnega izobra zevanja povezala s podjetji. Z združitvijo obeh delavskih univerz bodo nedvomno položeni temelji za uspešno delo. — P. USPOSABLJANJE KADROV Brodarsko modelarstvo je v za*" njem času na Gorenjskem dosep? precejšen napredek. Zlasti «e r razvilo na nekaterih šolah in ' brodarskih društvih. Se vedno?« primanjkuje tej dejavnosti ■ štruktorskega kadra. Prav zato 0 je odbor Ljudske tehnike Kr*5, odločil, da bo organiziral petin**" ni seminar za inštruktorje brodai* 1 stva. Seminar bo na šoli za r*a«| stroke v Skofji Loki od dev€te§| do 13. aprila letos. Seminar 0od» posečali brodarsko modelarski '> štruktorji, ki so že vodili brodar-sko modelarstvo v osnovnih onj" nizacijah Ljudske tehnike «t vodje teh krožkov in učitelji t* ničnega pouka na šolah. • Program seminarja je dokaj * sežen. Vsak tečajnik bo ink* tudi model motornega čolna ^ drugo. Tako lahko pričakuje*1' da si bodo tečajniki pridobili *-v liko znanja, da bodo lahko 100 stoj no vodili podobne tečaje f j občinah in organizacijah LT t** I na šolah. Letos za 22 odstotkov več sredstev za osnovno dejavnost šol Za potnike, ki iz Godešiča potujejo z avtobusi v vse smeri, je na ^avtobusnem postajališču dobro preskrbljeno PRED VOLITVAMI V DELAVSKE SVETE Na eno ali dve leti VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V EKONOMSKE ENOTE Prvo podjetje v tržiški občini, ki je že opravilo volitve v delavski svet, je Bombažna predilnica in {kalnica. Tam so bile volitve že 15. msr?ft. V Tovarni kos in snov TRŽIŠKI VESTNIK in v tovarni-Rano ao voli.ve tudi že razpisane. V drugih kolektivih so na to pripravljajo in — kot je soditi — bodo povsod opravili to nalogo do predpisanega časa, — L j. do konca aprila. To namreč zagotavlja velika razgibanost sindikalnih organizacij, kar je opaziti po vseh kolektivih. V tovarni DPT so izvolili 47 članov v centralni delavski svet. Izvolili pa so tudi razne komisije, tako da so y centralne organe samoupravljanja vključili več kot 8fi ljudi. V celoti v tem podjetju sodeluje okrog 400 zaposlenih oziroma j« približno tretjina kolek- tiva v raznih odborih in pododborih, v samoupravnih organih, komisijah itd. V zadnjem tednu so osnovali tudi sindikalne organizacije za ekonomske enote in tako prilagodili delo te organizacije obstoječi strukturi samoupravnih organov. Med sindikalnimi in drugimi uganizacijami se v zadnjem času opaža zla6ti v razprava o dolžini mandatne dobe samoupravnih organov po ekonomskih enotah. Predlogi so, naj bi te organe volil: vsako leto, češ da bd so tako ve: delavcev prej zvrstilo skozi to »šolo« gospodarjenja. Drugi zopet zagovarjajo misel, da bi tudi v te organe volili le vsaki dve leti, kot to doslej določa zakon za centralne delavske 6vete. Obe stališči sta vredni razmišljanja. V kratkem bodo o tem razpravljali na občinskem sindikalnem plenumu in skušali priporočati najprimernejšo rešitev. Ob pripravah za sprejem družbenega plana in proračuna so bile po vseh naših občinah živahne razprave. Del teh je bil namenjen tudi šolstvu, ki je zadnje čase postalo dolca j aktualno vprašanje. Ponekod so imeli občinski odbori o tem problemu posebno plenume ali pa so sveti za šolstvo seznanili odbornike s problematiko šolstva na sejah ljudskih odborov. Tako jo o Šolstvu preteklo loto razpravljal tudi Občinski ljudski odbor Skofja Loka in s tem v zvezi sprejel določene sklepe, ki se postopoma že izvajajo. Letos so se sredstva za osnovno dejavnost šol v škofjeloški občini povečala v primerjavi s preteklim letom za približno 22 odstotkov. Povečanje je bilo mogoče zagotoviti mimo drugega tudi zaradi povečanja proračunskih dohodkov. Tako je letos v občini Skofja Loka namenjenih za osnovno dejavnost šol 196 milijonov 690 tisoč dinarjev. Več milijonov je predvidenih tudi za sofinanciranje izven občine. Za investicije v šol- stvo je določenih 39 milijonov I tisoč dinarjev. Od tega zneska *} pade pretežni del na VmV\ osemletke na Trati, nekaj pa t* kot sofinanciranje gradenj ixoW" ževalnih zavodov izven občine. V splošno prosveto pa so let« škofjeloški občini namenili ce* milijonov 450 tisoJ dinarjev. - f Napredovali so VRSTE ZA KRUH Pred prodajalno kruha na Trgv Svobode ob Blejski cesti je bil;-vrsta. Toda za Tržič to ni nič posebnega. Ljudje so se s tem sprijaznili. Tako se vsaj zdi, zakaj tam so vedno vrsto za kruh, zlasti po 14. uri, ko pridejo delavke iz tovarn in hitijo domov na kosilo. Posamezniki se tudi z ureditvijo in z opremo te prodajalne ne strinjajo, češ da ne ustreza sodobni m zahtevam. Menijo, da bi v Tržiču zadostovala eamo ena prodajalna d (zdaj sta dve, a obe nepri- Podobno je tudi z mesnicami oziroma še slabše. Te so kar štiri! Toda niti ena ni urejena kot bi biio treba. Kot pravijo žene, ki najbolje poznajo te težave, bi tudi za prodajo mesa zadostovala samo ena prodajalna. A ta seveda urejena in opremljena, kot se vidi po drugih krajih. To je potrebno tudi spričo turističnega in obmejnega prometa v tem mestu. Konference krajevnih organizacij Socialistične zveze v škofjeloški občini 60 še v teku. Kljub temu pa že lahko damo neko splošno oceno. Nedvomno so bile letošnje konference boljše kakor pa pretekla leta. K temu so pripomogle v znatni meri tudi dobre predhodne priprave, ki so pokazale, da so se krajevne organizacije ] SZDL letos bolj zavedale pomena in odgovornosti konferenc. Pozitivno je med drugimi namreč tudi to, da konferenčna poročila niso bila ozka, temveč so zajela širšo krajevno problematiko. V preteklih letih so bili pogosti primeri, da so 60 ta poročila pretežno nanašala zgolj na čisto organizacijske stvari, kakor je pobiranje članarine in podobno. Letos pa so bila poročila širša, saj se niso omejila zgolj na komunalno problematiko v pravem pomenu besede, pač pa so obravnavala tudi kulturnoprosvetno življenje. Obsežnejša poročila so izzvala tudi podobno razpravo, ki je bila ponekod morda le malo preveč usmerjena na posamezno krajevno skupnost. To pa je sicer končno tudi razumljivo. O potrebah za združitev nekaterih manjših krajevnih organizacij SZDL smo v našem listu -že poročali, Vendar so konference p prizadetih področjih zavzele I tega vprašanja negativno'staliSfc Člani SZDL so menili, da je ^ trebno, da imajo v svojem kriju neki dnižbano-politični orfas. Tako utemeljitev je delno p«! krepilo tudi pričakovanje, da H novi občinski 6tatut ukinil ot^ ma združil nekatere krajevne m\ bore. Omembe vredno pa je oziroma spremembe, ki Jih ^ ustava prinesla. Ponekod so fi^ ni SZDL celo izrazili željo, da \ morala biti taka predavanja «\\ krat. Na splošno pa lahko «v\ mo, da so letošnje konfere^ krajevnih organizacij SZI51 škofjeloški občini na£le svojo j*y vo mesto in tako v dobršni tr*^ izpolnile 6voje poslanstvo. - k/ Siceija, 28, marra TCGS mali oglasi • mali oglasi 1P0RT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT «, prodam Prodam motorno kolo »Horex« — 350 ccm. - Adolf Triler, Sem-petnsk 13, Kranj. 1204 Prodam kravo, M bo aprila te-letila in eno z mlekom, težki preko 400 kg. - Podbrczje 108, Duplje. 1216 Prodam -Srotar« za mletje žita. - Podbrezja 80, Duplje. 1217 Prodam kravo v devetem mesecu brejosti. - Suha 20, Kranj. 1218 Prodam pohištvo za dve spalnici In zložljiv kajak. - Terezija Bi-tenc, Kidričeva 17, Kranj. 1219 Prodam »Primo-NSU« 150 ccm, s prevoženimi 3.000 km. — Dam tudi na ček za pohištvo. - Naslov v o«1"«"*,m oddelku. 1220 Prodam dve stavbni parceli. -Franc Senk. Predoslje 84. 1221 Prodam radio -Vesna«. — Jezerska cesta 31, Kranj. 1222 JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žreba n bilo dne 25. marca du ju srečk, ki je 1962 v Beogra- Srečke so zadele ■ končnicami dobitek din 0 400 37410 40.400 54140 60.400 68150 80.400 090790 400/00 148010 600.400 31 1.000 41 600 20711 80.000 62731 41.000 63891 40.000 79331 61.000 88141 40.000 2 400 4P 1 80.400 25702 100.400 82992 40.400 03 800 13 600 173 10.000 183 4.000 843 8.000 1613 20.000 01063 80.000 31753 40.000 38843 88.000 43373 2HU.000 45183 64.000 55793 80.000 72303 60.800 34 600 264 4.000 7394 20.000 35 600 75 600 95 800 09365 8O.n0O 90425 66 80.000 600 76 800 11696 40.000 61896 80.000 77866 60.600 93786 100.000 143346 400.000 364346 600.000 315846 2,000.000 77 1.000 38117 60.000 015847 5,000.000 188917 400.000 28 2.000 68 800 33998 60.000 37188 40.000 19 , 1.000 43919 61.000 52649 60.000 53329 40.000 68959 80.000 69439 40.000 77809 60.000 044149 400.000 375029 1,000.000 Prodam tri male kokoši »cver-gle« s petelinom. — Britof 14, Kranj. 1223 Prodam H-NSlJ-Lambretto« — 175 ccm, . v odličnem stanju. — Cankarjeva 16, Kranj 1224 Prodam skoraj novo kompletno kuhinjsko opremo. — Kranj, Ka-juhova 8. 1225 Prodam nekaj družin čebel v panjih ali brez. Ogled samo ob nedeljah. Peter Zupan, Zalog 57, Cerklje. 1226 Prodam -NSU-Primo« 175 ccm. Drulovka 38, Kranj. 1227 Prodam kravo s teletom ali na izbiro. - Naslov v oglasnem oddelku. 1228 Prodam čisto seme črne detelje. Angela Koritnik, Klanec štev. 29. Komenda. 1229 Prodam 200-Iitrski bakreni bojler, gretje na štedilnik. Ponudbe oddati na upravo lista pod »Bojler.« 1230 Prodam bojler. — Naslov v ogrnem oddelku. 1235 V Kranju — na prometni točki -prodam lokal. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Promet-«. 1236 Prodam moped .-Simson«, v do-dobrem s*anju, za 70.000 din. Dam tudi na ček. — Naslov v oglasnem oddelku. 1237 Več uporabnih pločevinastih sodov po 200 litrov prodamo. — Stanovanjska skupnost Skofja Loka. 1239 Prodamo večjo količino skrilavca (ploščice za kritje strehe) — Stanovanjska skupnost Skofja Lo' 1239 kupim Kupim že nekoliko rabljeno cementno opeko »tole«. — Naslov v oglasnem oddelku. 1231 Kupim enostanovanisko novo hišo ali stavbno parcelo v bližini Kranja. - Ponudbe oddati pod »Gotovina«. 1240 ostalo HRVATSKO SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA Grmoščica že prvak Kljub temu, da je šele polovica ekip v kegljaški ligi najboljših hrvatskih in slovenskih moštev odvrgla zadnje lučaje, je prvak tega tekmovanja že znan. Zagrebška Grmoščica ima pred svojo zadnjo preizkušnjo v soboto in nedeljo v Ljubljani tolikšno prednost, da jI je naslov prvega zmagovalca te lige že praktično zagotovljen. Tak položaj pred zadnjim kolom je nastal v glavnem po »zaslugi- ostalih dveh konkurentov za 1. mesto — kranjskega Triglava in Ljubljane. Ljubljana v SAH ZA TRETJO KATEGORIJO Kranj, 25. marca — V Kranju 6e je začel turnir četrtokateganvkov za dosego tretje kategorije. V drugem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Kemperle : Murovac (odloženo). Jerman : Mezeg (odloženo), Furlan : Todorov 1:0, Pon-grae : Sčetinac 1:0, Mali : Cencelj remi, Koknlj : Ravnik (odloženo). Po drugem kolu vodi Alojzi ia Pangrac z dvema točkama pred Maliiem in Furlanom po 1.5 toč-ke itd. V drugi skupini, ki igra prav tako za osvojitev tretje kategorije, pa so bili včeraj doseženi naslednji rezultati: Gazvoda : Božič 1:0, Stare : Krek 1 : 0. Kodek : Piču-lin (odloženo), Pire I Rant (odloženo), Strniša : Jovič (odloženo), Tratnik : Jereb 1:0, Bregar : Vreg (odloženo). Po drugem kolu vodita Tratnik in Kodek vsak po dve točki. - S. F. predzadnjem kolu ni izkoristila domačega terena ln obakrat zaostala za najboljšimi rezultati. Se slabše so zaključili to prvenstvo Kranjčani, ki so na zagrebških stezah zapravili ne le prvo, ampak tudi drugo mesto. Pred zadnjimi lučaji torej lahko že napovemo zmagovalca in drugega na lestvici — Ljubljano. Triglav ostane kandidat za 3. mesto, vendar bosta o njegovi usodi odločala še Branik in Ljutomer. Na naslednji dve mesti se bdsta verjetno uvrstila/ Medveščak in Jesenice, medtem ko bodo druga moštva precej zaostala. Vrstni red pred zadnjim kolom — 4 nastopi: Ljubljana 9, Triglav 14, Medveščak 17, Jesenice 22, Lokomotiva Z) 28, Varteks 32 itd.; 2 nastopa: Omoščica 2, Branik 6, Ljutomer 10. Bratstvo 11 slabih točk itd. - L. S. Po 12. kolu v slovenski nogometni ligi Kaj res presenečenje? Ko smo v nedeljo zvedeli, da se je srečanje v SCL med Triglavom in Rudarjem končalo neodločeno, smo v en glas ugotovili: PRESENEČENJE! Ko so nam povedali še to. da je obramba »Triglava« v tekmi delovala kot stroj, smo že pomislili: presenečenje ali izveden načrt. Ze dostikrat smo namreč lahko rekli, da Imajo Kranjčani boljši del moštva v homogeni obrambi, ki ji je edino vratar šibka točka. Brezar pa je imel v nedeljo — kot nravi io poročila — svoj vratarski dan. Branil je brez napak: in da podkrepimo ta pripovedovanja: objave Vpisovanje novincev za šolsko leto 1962-63 na osnovnih šolah »Simon Jenko« in »France Prešeren« v Kranju bo v nedeljo, dne 1. aprila, od 8. do 12. ure. — Podrobna navodila so objavljena v obeh šolah. 1161 Takoj oddam opremljeno sončno sobo z balkonom dvema solidnima moškima osebama. — Kranj. Partizanska -6. 1232 Fant s srednjo izobrazbo, vojaščine prost, išče primemo službo. — Ponudbe poslati v oglasni oddelek. 1233 V Kranju sem izgubil tablico za motorno kolo KR-11-015. — Prosim vrn'ti na postajo Ljudske milice v Kranju. 1234 Cenjene stranke prosimo, da dvitrnejo vse v letu 1961 orinesene čevlje v popravilo v Čevljarski servis Stanovanjske skupnosti Skofla Loka, Kidričeva 2, do 30. 4. 106?. — Po tem roku bomo vs? nedvi-mjena popravila razprodali 1241 Snrejmemo postavljače na kegljišču. Nastop takoj. — Javiti 6e vsak dan popoldan na kegljišč" Sejmišče 3. 1242 AMD Kranj - sekcija v Zabniei - prireja v okviru občinskega praznika društveno tekmovanje »Lov na lisico«. Lastnike motornih voz;l vabimo, da se tekmovanja udeleže. Tekmovanie bo v nedeljo, dne 1, aprila 1062 ob 9. uri dopoldan. Tekmovalce prosimo, da se javijo ob 8.30 uri pred spomenikom padlih borcev v Zabnici. — Vab' odbor! 1243 RAZPIS Okrajno sodišče na Jesenicah razpisuje delovni me<-fi 2 strnicpisk z nepopolno srednjo šolo in obvladanjem strojepisja (10-prstni sistem). Nastop službe takoj ali po dogovoru .Vse informr.cije lahko dobite pismeno, telefonično ali ustno pri Okrrjnem sodišču na Jesenicah. RAZPIS Iščemo VEC KNJIGOVODIJ za delo v finančnem sektorju. Pogoj: Končana srednješolska izobrazba, po možnosti s prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave je oddati Kadrovsko-so-cialnemu sektorju tovarne gumijevih izdelkov Sava Kranj, oddelku za delovne odnose do 15. aprila. tržni, pregled TRZNI PREGLED V KRANJU Fižol 130 do 160 din, ajdova moka 120 din, JeSprenJ 80 do 130 din, kaša 140 do 150 din, krma za kokoš 45 din, oves 30 din, proso 60 din, 'rrhli 60 do 100 din za liter, korenček 60 din. sir skuta 120 do 160 din, maslo surovo 680 do 720 din, čebula 160 do 180 din, sladko zelje 100 din. k;slo zelje 100 din, sladka rena 15 din. redkev 60 din, oreh! celj 300 din, orehova jedrca 1200 din. jabolka 60 do 90 din za kg, smetana 20 din za merico, česen 5 do 20 din. jajca 23 do 25 lin, kokoš 650 do 800 din za komad. pri prvem golu (2:1) so k-nn'skc-ga vratarja »pokrivali« nasprotnikovi igralci, ko so le-ti izvajali prosti strel, drugi (2:2) pa je bil neubranljiv. — Ce je bila iorej obramba zaslužna za remi (beri: uspeh!), — če obrambna vrsla pri Triglavu že dalj časa igra »prvo violino« in — če so v njej »pozdravili« ranljivo vfalarjevo mesto: potem ta rezultat ni slučajen! Znnmivo bi bilo povprašati trenerja S*aneta Brezarja — ali je bil presenečen nad izidom. Morda bi odgovoril: »Ne tako kot vsa ostala slovenska športna javnost.« Po neodločenem rezultatu se je »Triglav« povzpel za mesto navzgor in imajo toliko točk kot Od-red-Krim, Ilirija in Sobota. - Na prvem mestu je še vedno (zanesljivo) Olimpija iz Ljubljane, s 5 točkami razlike H sledi mestni rival Slovan, temu z 2 točkama razlike Rudar itd. - J. Zontar L V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil moj dragi mož, dobri očka, sin, brat, stric in svak MATO ŠPRAJC strojnik Pogreb dragega pokojnika bo ▼ četrtek, dne 29. marca 1962 ob 16. uri na pokonališče v Stražišče pri Kranju izpred hiše žalosti, Delavska 41, Kranj. Globoko žalujoči: žena Minka, hčerki Milena in Saška, sin Božo in družina Kerstein Kranj, 28. marca 1962 IZ »PLANIKE« V ŠAHU, NAKELJCANI PA V NANPZNEM TENISU Mladinska aktiva iz tovarne Planika v Kranju in iz Naklega pri Kranju sta napravila načrt srečanj. Glavni cilj tega tekmovanja je zbliževanje mladine iz naših kolektivov z mladino na deželi. V tekmovanju predvidevajo srečanja v športu, šahu, spoznavanju svojega delovnega mesta, domačega kraja, v spoznavanju zgodovinskih značilnosti določenega kraja in podobno. Prvo srečanje med obema aktivoma je bilo preteklo nedeljo, 24. marca, v Naklem. V šahu, ki so ga igrali na desetih deskah, so zmagali mladinci iz Planike z rezultatom 3:7 .V namiznem tenisu pa je zmagala mladina iz Naklega z 2:1. Naslednje tekmovanje bo na igrišču Planike, kjer se bodo pomerili v nogometu. Prav tako bodo ob prvem tekmovanju preizkusili sposobnosti z zračno puško. V nedeljo spomladanski kros Atletski klub Triglav iz Kranja bo v nedeljo, 1. aprila, ob 10. uri priredil pri novem centralnem stadionu v Kranju spomladanski kros. Zato pozivajo vse osnovne ln srednje šole, da bi 6e učenci in dijaki udeležili tega tekmovanja. Pravico nastopa imajo vsi učenci in učenke ter dijakinje vseh šol s področja kranjske občine. Tekmovali bodo na naslednjih" progah: 400 m bodo tekle učenke do 12. leta, 600 m učenci do 12. leta, 600 m učenko do 14. leta, 800 m učenci do 14. leta. 800 m dijakinja do 19. leta, 1.000 m dijaki do 16. leta in 2.000 m dijaki do 19. leta. Tekmovanje se ocenjuje za posameznike in ekipno. Ekipno bodo ocenjevali na ta način, da bodo sešteli točke po osvolenih mestih v posameznih disciplinah, v katerih pa morajo nastopati najmanj 4 tekmovalci. Vsi tekmovalci se bodo lahko prijavili eno uro pred pričetkom tekmovanja na kranjskem kopališču. — M. 2. Srečanje s severno steno Eigerja H Jutri, 29. marca, bo predaval v Kranju alpinist Toni Fflebeler. Predavatelj je 32-1 etnl Monakov-čan, publicist, urednik planinskega časopisa ter kandidat za bodočo nemško himalajsko odpravo. Z diapozitivi bo pokazal najbolj zanimive plezalno prizore, razgie-de s področja Dolomitov, ki jih bodo poiasnlevall še pregledni zemljevidi Govoril bo tudi o svo-,:h ponled'h na sodobno reševtm'e ilplmst'čmh problemov v najtežavnejših 6tenah. V dru?em delu nredavcn'n ho "oisal trening nlfzalepv za drzno ln tvegano prenVzan1" severne «:'cne F'"er'a pozimi. Za tr^nin-j «0 ore^ezatj ledene sf«vr> OrtVr'i :n Lvskarrrn->. 7t Pref1rti$n,,j r**r*. me pa so nr^oznl! pozimi 10 km đ6*5 greben Kanvendla. Ze v klasični dobi alnin^mn se povzpel na Eiger Anglež Ba-';ngton. Pogumne an-»l*5v« alpiniste, ki so osvaiali šviear^Vn nedotaknjene vrhove, je vod'la m'««!' ,-Ka ne gre ve? za »pot« v r>oTetn»m Pssu, nmnnk za smeri in premagovanje sten pozimi. Taki podvigi so koeljivi, tvegani, toda brez dejanj nI alpl-n'zma. V Človeku je neukrotljiva želja po iskanju ln sooznavanju tistega, kar še nI premagano. S filmom bo Prikazal prvi zimski vzoon v Eigerjevi 6teni. Ta stena je terjala doslej že 18 žrtev. V naši planinski zgo^ov'nl se ia primerjati z nio le traged''a v steni Snika v maju 1P52. Takrat Je vihar ugonobil 5 živlienj mladih n!e?alcev. ki tehnično in fizično nfso vzdržali. IPebeVr bo v filmu nriktzal. ka-Vf> i« notekai sedemdnevni vznon (šestkrat je bivakiral v eteni) norimi v severni st«r>« ftlgfttfft'. Ta '■»v't.i ^1tt| 4(> pr«>*/>i na fe«tVi nad Oar^sVm ie^erom v Italiji 1. I°jB1 prvo na«r*do. Hiebelerjev 7:mski vzoon je snr^m'in1! truma rov;nT:"v, k;-noorierato~'ev in 20 h^MkO^^fV. Pri or€d£w»n*u posfn flo^«TbvaiS: tudi naJn h'rnn'a'ca Ante MtMto-ta in A1«', Kunaver kot prevajalca. — J. S. Na drugI strani otoka bi potem verjetno našel kakšno ribiško ladjo, ki bi me prepeljala čez Fensfjord do Halfika na kopnem, od tod bf se pa lahko izgubil v hribe, dokler se vse to preganjanje in kričanje ne bi poleglo.« »AH pa bi lahko zaustavil katerega od parnikov, ki plujejo do Sognef jorda,« je pripomnila Jill. »Ti vedno jemljejo potnike s čolnov, če jih pokličejo.« »Lepo« sem dejal. »Pa odpluimo v Austerheim. Ce so naša razmišljanja točna, bi morali srečati pravzaprav naše potapljače na niihovem povratku na delo semkaj.« Kmalu se je dvignil veter in megla ke je umaknila svetlim sončnim žarkom. Toda od potapliačev nismo videli nobenega sledu. Niti niso bili v Austerheimu niti nismo našli nobenega drugega znaka o njih v katerem obalnih zalivov. Le z odporom smo se zopet vrnili. Na povratku v Bovas^en Hval se ic zgodilo nekaj, kar me je zelo nepričakovano snravilo iz ravnotežja. Pravkar nam je izgini z vida Austerheim. Odšel sem do kaiute, da bi pripravil za posadk« pHačo. Toda še pred vrati sem se ustavil. Niso bila prav zaprta i» skozi špranjo sem lahko videl, kako sedita Jill in Curtis tesne drug ob drugem. Jill je imela oči vlažne od solz. Curtis je držal v roki uro — tisto zlato uro, ki sem jo videl pri njem, ko Jc prvič stopil na ladio. »Zelo žal mi ie,« je dejal. »Moral bi vam jo bil že prej izročiti. Toda nisem bil popolnoma prepričan, da je mrtev. Zdaj sem prepričan Tu jo imate — « položil je nlato uro v nj^ne roke. »Bila je ura njegovega očeta. Ko mi jo je izročil, je bi' ras naslov zadaj pod pokrovom. Po neumnosti na sem takrat na tc^-ped-nem čolnu npk*ov odpjl in papirček z vašim naslovom je odnesel veter v vodo. Ostala je samo vaša slika. Zato sem vas tudi takoj spoznal.« Trdno jc držala uro. »In vi — vi ste naju srečali takrat v Bergenu? Ali ne?« »Da.« »Takrat sem ga poslednjiČ videla.« Obrnila se je in tiho jokala. »Ko vam jo je izročil — jc priložil tedaj kako sporočilo?« »Da,«^ je odgovoril Curtis. »Verz Ruperta Brooka ...« Tedaj sem se tiho obrnil in se vrnil na palubo. Zakaj je jokala? Ali ga je še vedno ljubila? Od Carterja sem prevzel krmilo. Hotel sem se rešiti misli, da še vedno ljubi Farnella... Ko smo prispeli do kitolovske postaje, je bilo že poldne. Ob pomolu sta bili privezani dve kifolovki. In ko smo se še mi privezali, so že ropotal škripci in cvilile vrvi. Mogočni kit je z repom naprej drsel na ploščad. Za trenutek smo zastali in gledali ta prizor. Ko so škripci utihnili, je ogromna žival pokrivala vso dolžino ploščadi. V nasledniem trenutku se je pol ducata z velikimi noži oboroženih mož lotilo dela. Pod čeljustjo so mu na obeh straneh odrezali viseče ustnice in nato pritrdili zanje velike kljuke. Potem se je pričelo razkosavanje maščobe; ko so možje rezali mast, so takoj dvigali tudi odrezane kose. Tako so izrezali maščobo vse do mesa vzdolž hrbtenice. Potem so kljuke ponovno pritrdili in kita toliko obrnili, da so lahko prišli do sivobele trebušne strani, kjer so nadaljevali svoje delo. Ko smo tako onazovali delo*, je prišel k nam Kielland. Na sebi je imel visoke ribiške škornje in staro srajco. »Ah, ste zopet ta, ali ne?« Zaklical je možem svoia navodila in potem dejal: »Slišal sem. da je tisti Schrcuder skočil v vodo. Tudi vi ga najbrž niste našli, ali ne?« »Ne,« sem dejal. Delavci so medtem dalje na»lo obdelavali kita. Zdai so rezali meso v velikih kosih, ga polagali na transportne vozičke in ga vozili v skladišča. »Kje .je Jorgensen?« sem vprašal. »Z ladio za prevoe mesa se ic odpeljal v Bergen.« Kielland je kazal toliko vedrine, da smo nehote pomislili, kako vesel je, ker se je vsaj za nekaj Časa zopet rešil svojega direktorja. »In Lovaas?« Smehljal se je in pomežikml. »On je samemu sebi odveč.« »In kako je s Schrcuderjevo zapuščino?« sem vprašal. »Kaj sc jc zgodilo z njo?« »Kapitan Lovaas je vse predal Jorgensemi, da bi jo on daljo izročil policiji.« »Ali ste videli, kaj vse jo bilo v tej zapušoini? So bili med drugim tadl sivi vzora rudnina« Dvignil je obrvi. »To je bil torej rabine, za'aj ste sc vi vsi tako zanimali ra Schreuderia, ali ne?« je vprašal. »Kaj je bilo v rueminl: zlato, srebro ali kaj dmtega dragocenega.« »Da,« sem dcial, »nekai dragocenega.« Ni torej čudno, da je Jor^ensen tako vrat na nos orroomvci v Bergen. Koščke rudnin bo z letalom poslal v laboratorije D. N. S. in bo naikasneje v 24 urah i/vedel, Var vem iaz. »Pojdem zopet na ladio,« je deiala Jill. »Ne morem — Ue morem tega več vzdržati.« Z robčkom si je tiščala nos. »Toda. prosim vas — saj boste kosili z moio ženo in z menoj?" je dejal Kielland. »Vse ic pripraviieno. S-m sem vas vendar pričakoval. In moji ženi tudi ne boste orioravih' takšnr-"a razočaranja, ali ne? Je prav posebno nak'oniena Anismo potem potovalo, pa res ne vem. Samo to vem, da jc pripelo do naslovlienca ?6. n~rca. To sc pravi- za teh nekaj kilometrov je potrc'>oTalo celih 13 •««'. Pa veste zakar? Vra^rtterrer bi de'h-J, da 7.1-to, ker je bilo oddano na pošto 13> Nesrečna številka! Naj bo tako al; drun;'.č? — wr sem za to. da t-vedemo spet poštn? kočije. Do takrat pa vas pozdravlja VAS BODIČAR POGOJI, POGOJI POGOJI... Pod kakšnimi pogoji pa je Janez dosegel takšne uspehe. Kaj 00 mu nudili, da je to dosegel? Ali bi morda še več? Odgovor na to vprašanje pa je rakava rana našega smučarskega športa. Pa haj Janez o tem kar sam pove: »Za državno ali slovensko reprezentanco tekmujem že od leta 1957. Od tedaj som malokrat nastopil za klubske barve.'Do letos si je gotovo vsak laik mislil, koliko dobimo. Ne bo odveč, če vam povem, da je vse, kar sem dobil od Smučarske zveze Jugoslavije ali Slovenije rar kombinacijskih smučI, ko sem lani osvojil naslov državnega prvaka v smuku. Povsod tekmujem s svojo opremo. V ilustracijo vam omenjam, da lesene dobre tekmovalne smuči veljajo 45.000 dinarjev, pa tudi več. Kje je pa ostala oprema — hlače, č-elada, očala itd. Vzemimo samo primer, da slane oprema za smučarja-turista okoli 100.0C0 dinarjev, potem je za tekmovalca £e najmanj petkrat dražja. Zgubljenega časa sploh ne omenjam. Na obeh zvezah so mi obljubili, da bom dobil vse stroške povrnjene. Toda kaj hočemo, pri nas vse ostane tako in tako samo pri obljubah. Edina sreča .ie še v tem, da imajo pri podjetjih, kjer sem I delal in kjer trenutno delam, to-I liko razumevanja, da so mi dali nagrado, če ne, ne vem ,kako bi bilo. Po pravici povem, da človek zgubi ob takih pogojih veselje do vsega.«. »NESREČNA« OBLEKA »Pravzaprav mi že vse skupaj preseda, ko je vedno nekaj o tem v časopisu,« je nadaljeval Janez najin pogovor. Letos je svetovno prvenstvo v alpiskih disciplinah, ki bi moralo biti februarja v Chamonixu v Franciji, iz znanih razlogov odpadlo. Edino, kar so za Janeza in Radoveden estale tekmovalce naredili, je to, da so mu sešili obleko krojeno po njem. Ko je bilo znano, da vse-tovnoga prvenstva ne bo, je prišel »ukaz«: obleko vrnite. To je bilo še pred letošnjim državnim prvenstvom. Toda Janez se je temu uprl. Obleke ni hotel vrniti iz principa, ker mu niso poravnali stroškov, kot so obljubili. Zaradi tega (drugi tekmovalci so namreč obleke vrnili) kmalu ne bi nastopil na državnem prvenstvu in kasneje se je to tudi res zgodilo, ko Sumi ni odpotoval z našo repre-zentancor.a te'rr?vovanj4za Kandahar. Na Zvezi še vedno vztrajajo, da mora obleko vrniti. Pri tem pa niti ne pomolijo, koliko hlač je že Janez strgal na različnih tekmovanjih, koliko, je zlomil smuči, uničil čevlje in kakšni nevarnosti je vedno izpostavljen, Janez šumi, državni reprezentant v alpskih disciolinah, ja zapodO kot obratni električar pri »Gorenjskem tisku«. Fotoreporter ga tokrat ni »ujel« na belih poljanah, ampak pri delu v delavnici. Se to: Tik pred državnim pr- več pretiravali, zato tudi vidne'- venstvom se je Janez Sumi v Kranjski gori na treningu težje ponesrečil. Za poškodbo ni dobil ničesar. Edina sreča je ta, da se mu je rana sedaj lepo zacelila. Lahko pa bi bilo to zanj usodno. Zapičil si je namreč kol od slalom zastavice v prsni kos. Janez Jenko je na istem — že več kot leto dni ima nogo pokvarjeno. Zaradi idealizma do športa je skupil vse to!! ŠE NE VE ... Ali bo Janez še tekmoval ali ne, to tudi sam ni vedel povedati. Veselje do smučarskega športa ga žene k temu. Toda če bodo pogoji nevzdržni, potem bo takoj prenehal. Se ena njegova izjava: »Po pravici vam povem, da me je večkrat sram, pa ne samo mene, vse nas Jufvtlovf ne, ko odpotujemo na to aH ono tekmovanje v tujino. Naše življenje je nemogoče. Za primer naj na v-dem, da smo za trening v Cervinii dobili vsak le po 500 lir. Ne mislim, , da bi razsipavali.Toda v družbi s kakim tujim tekmovalcem bi pa radi posedeli 5n izvedeli, kaj koristnega. Toda to nam jc že v •kali onemogočeno .Drugega nam ne preostane, kot da si ogledu 'e-mo izložbe in smo zaprti vsak v svoji sobi, ker stanujemo.« ših uspehov niso dosegli. Za naše razmere, kot je povedal Janez Sumi, pa naj bi bi'9 tako: »Tri do Stirl lc'a bi 1.1 ' pripravljati ml-de tekmovale* 0 pa bi mi starejši hoteli k?.'