14. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. januvarja. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta t gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., m četrt leta 8 pld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom računa so po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje so od četiristopno petit-vrste po 1) kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. DopiBi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo jo v Gospodskih ulicah 5t. 13. Upravnifitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I>f nl>l juiil, 19- januvarja. Včeraj bit je za Nemčijo znamenit dan. Včeraj poteklo je namreč dvajset, let, odkar se je pred Parizom v krasni dvorani Versailskoga dvorea stari Viljem, obdan z zmagovitimi vojskovodjami, proglasil nemškim cesarjem in si del na svojo teme cesarsko krono, katera je več desetletij tičala v popolni po-zabljenosti. Imeniten in slikovit bil je prizor, ko se je sre'li orjaškega vojaškega ostroga proglasilo nemško cesarstvo na tuji, s fenotnenMuo srečo za vojevao] zemlji, veliko oduš"vljenje sledilo je temu zgodovinskemu dogodku po vseh nemških pokrajinah in to oduševljenje bo je Še podvojilo in potrojilo, ko se je malo potem sklenil mir in so se nemške vojne čete vračalo z velikanskim ofieijaluim in neofiei-jalnim plenom k ognjiščem svojim. Proglašenje cesarstva nemškega bilo je in ostane velevnžen zgodovinski dogodek. O tem se ni bati ugovora, kajti zjedinil je vso, poprej na toliko dežel in deželic razkosano Nemčijo v jedno celoto in dal novi silni državi neobičajen ugled, ter prestavil takorekoč za nekaj let politično težišče iz Pariza v Berolin. Navzlic vsemu temu in ne glede" na milijarde, ki so romale iz Francoske v Nemčijo, pa vender včerajšnjega dne Nemci ueso praznovali z neizka-Ijenim veseljem, vsaj oni Nemci ne, ki so si v očigled politiškemu razvoju ohranili še bister pogled in objektivno sodbo. Primerjajo li položaj dne 18. januarja 1871. 1. z današnjim, potem pač ni več dvojbe, da se je marsikaj na zlo obrnilo. Velikanska vojna odškodnina izginila je, kukor voda v suho gobo, privojevani deželi Alzacija in Lorena sta navzlic dvajsetletnemu naporu in raznim silno trdim, a baŠ zaradi tega nesrečnim sredstvom in naredbam fe vedno skeleča rak-rana na Nemčije živem telesu in vse nemške zmage v resnici neso porodile dru-zega sadu, nego militarizem, pod katerega bremenom stoka in ječi vsa Nemčija od Vogez do Wir-ballena, od severa do juga. Ko si je pokojni Viljem cesarsko krono dol na sivo glavo, obečal je, da bode vsekdar pomnoževalec države, a ne v bojevitih podjetjih, marveč v delih miru, na polji narodne blaginje, svobode in nravnosti A ti obeti oBtali so obeti, narodna blaginja hira, o svobodi ni niti sledu, kar se pa nravnosti tiče, bi se o njej le tedaj govoriti smelo, ako bi tudi mi priznali načelo „Macht geht vor Redit". Je mari to nravnost, kakor 80 postopa s pozfianjskimi Poljaki V Ali se vtem javlja „Gesittun«u in višja omika, ako se afriški muri šiloma, z ognjem in mečem pode s svojih prastarih selišč? Ali je v tem narodna blaginja, ako se naj-navadnejša živila obdačijo z neznosno carino, katero najhujše čutijo najnižji krogi, delavci in težaki? Pri vsem tem pa je obledel tudi nekdanji ugled, ki je bil naravna posledica še svežih zmag. Danes ni ga več, vsaj v toliki meri ne Oči državnikov neso več premo uprto v sijajno prestolnico ob Sprevi, ampak v severno Paliuiro in v Pariz, senca francosko-ruske zveze moti spanje marsikateremu državniku, dočim v Nemčiji sami socijalno vprašanje vedno odločneje vzdihu opasno svojo glavo. Dvajsetletna bilanca je za Nemčijo izvestno neugodua, skoro bi rekli, močno pasivna. Da je nekdanji jiolitiški Ugled izpuhtei, temu so deloma uzrok osebne preinembe. Slavni otvori-telji nemškega cesarstva izginili so z odra. Stari Viljem počiva v hladni rakvi, Moltke je umirovljen, Bismarck pa liki razsrjeni A h i 1, v svojih bukovih gozdih jezo kuha in zdaj pa zdaj vrže mej svet kako krilato besedo, ki za nekoliko dnij razburja iu vznemirja Berolinsku kroge. Stari veljaki so odšli, novo osebje stopilo je na politiško pozorišče. Za nekdanjih voditeljev delovanje bila je njih sijajua preteklost najzanesljivejše merilo, za sedanje državne krmilarje pa nemarno druzega merila, nego temno bodočnost, iu ako je res, kar je rekel Bismarck o cesarji Viljemu U., da je „bogat dedič" počakati bode treba, da vidimo, bode li dobro oskrboval in celokupno ohranil bogato svojo dedščino. Politični razgled. Notranje Hh>.) Zakaj moram misleč na najsrečnejše dni, na najkrasuejši san mladosti, misliti tudi na njo? Zakaj mi ona potamnjuje te divne spomine?! In tudi moja mati jo je ljubila, skoro tako, kakor mene! Toda takrat je bila še čista, ko juternja rosa na nežni cvetki, oko sijalo je njeno milo in prijazno, ko zvezdica na nočnem nebu, a ona mala UBteca bila bo ko cvet pomladni, kadar se razcveta. — Lepo je bilo to dekle, ko angelj. Ali tudi pozneje, tudi takrat je bila lepa, divna — a podobna je bila — — palrmu angelju. Da sem krivo sodil?! Ha, ba! Čujte samo! Prišel eem z Dunaja v kraljevsko Prago. Bas sem dovršil svoje pravniške nauke. Učeni profesorji izdali bo mi mojo doktorsko diplomo; z velikimi / ■ Črkami „magna cum laude" označili so moj uspeh. Po želji pokojne matere obljubil sem, da postane Jelka moja žena še le, ko dovršim vseučiliščke nauke. To željo blage pokojnice rad sem htel izpolniti. Hej, s kolikim žarom sera prekapal po starih knjigah, kako brižno sem se pripravljal za vsak izpit! Ni čudno: bližal se je vrhunec moji sreči; besedo, zadano materi sem tudi obdržal, a bližal se je tudi čas, da počnem one idejalne osnove za svojo rod, za svojo zemljo — realizovati. Jelka je postala izvrstna pevkinja. čas, ki je Se ločil najino združenje, htela je upotrebiti, da vidi zemljo svojih roditeljev — Češko. Tu je htela ona prvikrat pokazati Čar svojega glasu in svoje — lepote. Češki listovi so naudušeno pisali o njej, cela Češka je pozdravljala svojo hčer — umetnico. Pisala mi je, da nastopi z ulogo Rahele v „Židovki" — v isti operi dakle, kojo je h tolikim zanosom slušala še kot malo dekletce — a naročala mi, naj gotovo pridem, ker me še „nekdo drugi" željno pričakuje. — Jaz sem jo htel radostno iznenaditi — pa neaem javil, da pridem. Bolje je bilo tako, odkril sem krinko z njenega lica. prave za nove volitve. Posebno hočejo Nemci obrniti svojo pozornost meSevitim deželam. Prizadevali si bodo zlasti na Moravskim iu na Sleškem ne le obdržati svoje dosedanje postojanke, temveč skušali bodo še kaj pridobiti. Položaj jim nikakor ni neugoden, kaitt na čelu politične uprave teh dveh dežel sta moža, ki ti.kakor ne prikrivata svojega nemškega srca. Po izidu poslednjih (b'želnozborskih volitev soditi, je posebno nevarnost na Moravskem velika. Nevarnost je tem večja, ker na Dunaji očitno računajo na to, da Chlun>cky pribiti s svojimi pristaši vladi na pomoč, ako bi v novem državnem zboru več večine ne imela. Tafttfo sam se je tako izrazil pri konferenci, pri katerem je bil pogovor o češkonemdkl spravi, katero konferenco smo nedavno omenili. Veseli nas pa, da se Slovani tudi začenjajo gibati. Slovanski listi že obračajo pozornost na te volitve. „Opavsk^ Tvdennik" se obrača do šlezij-skih veleposestnikov, da bi volili v državni zbor konservativca, ki bi ne bil nasproten Slovanom. Nadejamo se, da bodo odlični slovanski možje takoj stopili v dogovor z veleposestniki. Morda bodo imeli kaj uspeha, kajti za poslednjega deželnozborskega zasedanja so veleposestniki pokazali, da neso vsekakor nasprotni Slovanom. Hud boj bode posebno na Moravskem. „Hlas" priporoča, da bi Čehi postavili najbolje moči za kandidate, ker Nemci tudi vedno le najsposobnejše može pošiljajo v državni zbor. Ta nasvet Btun na st'bi ni slab, ker levica v državnem zboru duševno zares presega desnico. No ve se pa, se li ta nasvet ni stavil le iz kakega strankarskega ozira. Konservativni list je morda s tem le hotel dati razumeti, da naj le volijo nekatere dosedanje p.>-slance, ki so Že skušeni parlamentarci, da je torej ta opomin naperjen le proti Mladočehom. V tem slučaji bi ga mi obžalovali, kajti zasejati utegne neslogo mej moravske Slovane. Če ob volitvah ne složno nastopijo, imeli bodo zaznamovati le neuBpehe v veliko veselje Nemcev. Treba bode pa tudi, da Slovani tudi drugod začno priprave za volitve, da jih nasprotniki ne prehite, kajti tudi tukaj velja pregovor: „Kdor prej pride, prej melje". V nas, na Kranjskom, je gotova stranka že pričela svoje delo in okrožnico se jako hitro razpošiljajo, dasi še ni določeuo, kdaj bodo državnozborske volitve, ali maja, junija, ali pa še le jeseni. Ker je tok negotov, treba z delom nemudoma pričeti. Češki* afctidemijd. Ker je nadvojvoda Karol Ludovik prihod v Prago na nedoločen čas odložil, bode češka akademija začela delovanje svoje brez slavnega otvorjenja. Vsako mesto v operi bilo je za ta večer prodano — a cele kope ljudi so se vračale domu, ne dobivši ulaznice. — Na tisoče Iju
  • i jako oslabilo moč Rusije. I staju r A rabi)i. V Jemenu v Arabiji bukuil je resen ustanek, ker narod ne more več prenašati silnih davkov in samovoljnosti turških paš. Turki so že odposlali tjakaj vojakov, ki bodo, kakor se kaže, imeli dovolj opraviti. Dopisi. I/. I < U«-l jsliili Urogov *). 18. januvarja. (Urejevanje učiteljskih služb na Kranjskem.) Danes pričnemo sa kranjsko učiteljstvo z jako važno zadevo. Nadjamo se, da s temi vrsticami ustrežemo večini naših učiteljev — ter, kar je še eminentneje važnosti, merodajne kroge, če je sploh še čas, opozoiimo na marsikatere nedostatnost'. — Ubogi kranjski učitelj! koliko prijetnih nad in veselih upov si obetal si z novim letom! Nadejal si se, da ti 18'Jl. leto prinese boljšo pri- *) Pod tem naslovom bodemo pogosto priobčuvali \aint*JHt', (W>Ie in iič.itHJHtvu — soaebno im Kranjskem —, tikajoče ?v ZHilove. Dopisnik. noti, da jo še jedenkrat vidi, da jo Še jedeukiat jiozdravi. Tiskal sem so v gnječi, da pridem do izlaza, da zagrlim J< Iko, nnlo svojo nevesto. Jedva M'ni se. prignjel do njene gai drobe. Dadem se najaviti po njeni dvorkinji ; uesem ni opazil, da ni Olge tu, uesem čakal odgovora, hitel sem, kamor me je srce vodilo. — Ali proklet je bil ta čaB, proklete one ure, ko sem čuval njeno ljubav, ko naj-večo svetinjo na svetu. — Videl sem, kako jo objema priHtar, eleganten človek. Ona se je oklepala njegovega vratu, glavo položila na njegove prsi. — a on je z roko gladil njeno čelo. Gotovo je bil kak intendant, ali pa kakov mogočnik, a ona se je premislila, po tolikem uspehu, pa hoče ostati na odru. — Našla je prijatelja, da pod njegovim okriljem žauje slavo, imetek, da postane ne samo divna pevkiuja nego tudi mogočnica, — a ljubav poštenje — ha, to so puste fraze, ki imajo vrednosti bsiuo ua odru a za kulisami — ha, ha, ha! — Kri mi udari v glavo, čutil sem, kako mi sapa Bteže grlo. — Vsa neizmerua ljubav, ki sem jo gojil do nje, prevrže se v grozno mržnjo, prezir, — kletev . .. »Milani* zaviče ona. „Ti ... .1« hodnjost in zadovoljnejše življenje v tvojem truda-polnem poklici. Pisec teh vrstic goji s teboj, dragi sotrudnik, jednake misli in želje, kajti upajva, da nama na novo urejene službe donesejo zdatnejših dohodkov, tako, da bodeva imela priliko, nekoliko delj časa životariti — in — umirati. Nič šale! Potrpi malo, in uveril se bodeš, da govorim resnico. Ponavljam še jedenkrat: »Imej potrpljenje, kmalu ti napočijo vesefejii dnevi boljše bodočnosti. Le nekaj mi je na srci, namreč, da se morebiti oba varava in pričakujeva zaman potrebne pomoči. . . Poslušaj, kako misli tvoj stari borilec za Zboljšanje gmotnega stanja učiteljstvu v tem pogledu Na videz zdi si marsikaternikom, da bode v prihodnje za nas precej boljše. Jaz pa trdim, ne oziraje se na mlade moči, ki so nastavljeni začasno, in ki so v tem oziru prava revna jutra mej učitelj-st.vom, da jih bode na boljšem le malo številce. Z novo postavo bodo le oni zadovoljni, ki se za zboljšanje nikdar potezali neso, ti so: voditelji tri- ali štirirazredoic in — učiteljice, koje razveo dveh, reci dveh na Kranjskem nemajo nikakšnih zaslug za razvoj naroduega šolstva! Gotovo trpko tako očitanje, a po vsem opravičeno! Sicer pa hočem o delovanji učiteljic v ljudski šoli v prihodnjem članku govoriti. — Sto in sto potov smo poudarjali, ter bomo še vedno trdili, da se je pri tako važnih vprašanjih treba na želje prosilcev ozirati, ker dru gače ne pridemo nikoli do tiste zadovoljuosti, koja je učiteljskemu stanu neobhodno potrebna. Jedino pravo in pravično pot pokazalo je za to našim ljudskim zastopnikom „Pedagogiško društvo" na Krškem s svojimi nasveti — oziroma v pravilno sestavljeni prošnji, ako bi jo bili uvaževali. Jedino tem potom povrnila bi se zadovoljnost mej učiteljstvo in to bi potem imelo tudi več veselja v po klici . . . Zdaj nastane velevažno vprašanje: Po kakem merilu in na kaj so se sploh ozirali, ko so nam urejali naše plače? Če se ne motimo, je vsa stvar že dognana, in kmalu se obelodani. Izza kulis se pa večkrat poprej kaj zve, predao pride mej svet. Tako smo tudi mi nekaj poizvedeli, kako so go spodje pri zeleni mizi v slovenski prestolnici ukrepali in sklepali. Povemo pa še zdaj brez vsacih ovinkov, če je na tem kaj resnice kakor se govori po Ljubljani, s tem večina „kranjskega učiteljstva" nikakor ne more zadovoljna biti! Kje neki stoji zapisano, da morajo ravno voditelji tri- in štiriraz rednice više plače imeti! Taka odredba se po našem mnenji tudi nikakor ne strinja z določbo, izraženo v 3. §. novega šolskega zakona: „ . . . določitev plačilnih vrst naj se opira na krajne raz mere dotičnoga stajališča. . . Po tem takem imajo jednorazrednice in dvorazrednice iste pravice za uvrstitev v višje plačilne razrede, kakor tri- in štirirazrednice. Tega načela se drže tudi v sosedni Štajerski, kar je po vsem opravičeno. Mi vemo iz skušnje, da imajo učitelji na teh šolah več posla in odgovornosti, kakor pa ua tri- in štirirazrednicah! Dalje je neovržena resnica, da je življenje ondu, kjer so c kr. uradi, ali kjer so tovarniee, veliko dražje, kakor |>o družili krajih. Istotako je todi tam, kjer se nahajajo kopeli in letovišča. Za primer le par krajev: na Gorenjskem Bled, kjer je letovišče, na Dolenjskem Litija, kjer so uradi >Da jaz s~'m tu", — odgovorim hripavim glasom. „Prišel sem po naključji seveda, ali hvala providnosti, da vidim, kakega gada je moja mati gojila na svojih prsih. Jaz sem tu, da ti rečem, kako te preziram in mrzim z dna duše, So bolj, kakor sern te nekdaj ljubil. PoBtala si umetnica, ali kjer ti je nekdaj bilo srce — ugnezdil se je gad — pa otroval ono poštenje — ki ti ga je ucepila providnost. . . Za vbo ljubezen moje matere, kateri nesi vredna, da izustiš imena — po-gubljaš njenega sinu. Ti si oskrunila spomin na cvetico, ki te je s toliko ljubeznijo odgojila." »Ne spominjam se vsega, kar sem ji v svoji silni razburjenosti očital v obraz — a pravo je bilo, da sem imel toliko moči, da sem izrekel bvojo mržnjo in prezir v pričo njega. Videl sem s peklenskim veseljem delovanje svojih beBed. Ona se je onesvestila in pala v naročje svojemu obožavatelju." »Mi dva poračunava žeu — besedil je starec. »Druzega nesem voč čul ni videl. Divjal sem besen od tuge mržnje po mrzlih ulicah. Ah, zimska burja je tako silno hladila vroče moje čelo — a divjala iu besnela je ko strast v moji duši. A tamo in dve tovarnici. Tacih krajev bi lahko našteli še več, koder so slučajno le dvo- ali jednorazrednice. Učitelji po teh krajih, akoravno ste po navedenih okolščinah primorani dražje živeti, obsojeni ste na milost ali nemilost v nižje plačilne vrste. Čudimo se le, da učiteljski zastopnik v dotični enketi ni imel besede za nas, da bi bil te razmere gospodom pojasnil. Razmotfavali bi še dalje to važno zadevo, — toda zadostujejo naj Že te vrstice, ki smo jih napisali le iz dobrega namena. Morda se da Še kaj popraviti, če ni prepozno. Morebiti veleslavni deželni odbor kaj predrugači, ker, kakor smo slišati, ima zdaj on vso stvar v rokah. Prosimo! Iz l*o«tofiiir 17. januvarja. (Čujte! čujte!) Na Razdrtem, v oni znani narodni trdnjavi pod Nanosom, se je v prošlih 10 letih ugnezdilo sedem Nemcev, ali kakor v basni, sedem švabov Kakšni so pa ti Nemci, od kod so prišli ? bode kdo vprašal. Glejte jih: dva stara, dva srednja in trije mladiči. Res zanimivo. Priženil se je iz Senožeč pristen Nemec, no, če mu že dobro ali gladko nemščina teče ali ne, temu pač ni on kriv, uego oni ki so ga to učili, priženil se je namreč na pošto, k Dolencu, Viktor pl. Garzarolli. Na pošti, to je pri g. Antonu D denci bili so pri zadnji štetvi vsi Slovenci, kar je čisto naravno. No sedaj je pa vse drugače. Garzarolli, kot pravi pleinenitaš, se vender ne more misliti ali prištevati mej Slovence, to je vender za tacega gospoda »pregmajn", ako bi se kot. tacega u pisal, gotovo bi na svoji časti — mnogo trpel. V odličnih ali bolj inteligentnih krogih bi ga kakor sedaj tudi potem nič ne poznali. No po njem je tudi njegova supruga postala Nemka in trije otroci, kateri pa vsi skupaj, kakor čujemo praviti, ne znajo najmanjšega stavka nemškega izreči, to so vam pravi tevtoni, no pa se bodo naredili. Kar je pa na videz najbolj čudno ali smešno, je pa to, da sta se tudi stara dva prelevila iz Slovencev v Nemca. Tone Dolenec je bil v svojem času, ako se ne motimo, narodni kandidat v veleposestvu, videli smo ga večkrat v surki, no kot odločnega moža ga pa nismo nikoli poznali in kot tacega se je pa sedaj najbolj pokazal, ko je postal na .staro .t, Nemec. Soproga Toneta Dolenca je pa rojena Vilhar. Ta narodna rodbina je dovolj poznata tnej Slovenci, torej o gospej Reziki Dolenčevi, sedanji Nemki, naj bi čč čitatelji napravijo sami komentar. Vidite, to je onih sedem Nemcev na Razdrtem, o katerih nam bodo tamošnji narodnjaki go tovo še kaj zanimivega povedali. Iz Ormoža 18. januarja. [Izv. dop.] Tukajšnja čitalnica imela je dne 11. t. in. svoj občni zbor, pri katerem so se izvolili v novi odbor: Gosp. dr. Geršak Ivau, c. kr. notar, kot predsednik; g. Jakob Cajnkar, mestni župnik, j>reds. namestnik; g. Simon Kandrič, velejiosestmk, kot denarničar; g. Auton Porekar, nadučitelj in tajnik; g. Jan Knop, c. kr. davk. kontrolor; g. Ve-koalav Krajne, notarski kandidat; in g. dr. Ivan O mulec, odvetnik, odborniki, g. Fran M u uda, mestni kaplan in g. Ivan Vrtni k, posestnik in notarski uradnik, kot namestnika. Veselica po občnem zboru s tombolo in plesom, se je prav dobro obnesla. Reditelj večeru je bil g. Vekoslav Miki, ki je z imenitnimi dobitki glej, razsvetljena kavana ! Hajde tje, morebiti se najde kaj družbe!--Hej, teci šampanjec, pijte bratje, a čaše v steno i Naj se pekel raduje, našel sem nevesto svojo, ali venec svoj je nevesta izgubila — ha, ha, ha! — Kavarnar, boljega šampanjca ua mizo! — Najboljega, čuješ li! Najboljega, kar imaš, za nevesto bomo pilil — Proti jutru sem nekako dospel v stan. Obolel sem. — Prešlo je mnogo dui, dokler sem se raz-bistril, da sem vedel, kje sem. — Oj, da se uesem prebudil! — A ona, izdajalka, žela je v tem času novih lovorov, a pri tem je grela požudne ude novih puBtolovov, če se je nasitila onega starca, ki si je bil premislil, da z meuoj »obračuna", kakor mi je govori .. . — Če sera kaj slišal o njej ? — Samo moj skrbnik mi je naznanil, da se je ona odrekla dohodkov in cele glavnice, ki jo je dobila po moji materi, a to ua korist direktnih dedičev moje pokojne matere, — a ta dedič sem dakako jaz. Izbrisal sem jo iz srca, ali iz spomina — ne . . . .■ } (Dalje prih.) ustregel občinstva. Dne 4. febr. t. 1. priredi čitalnica I veliki ples, pri katerem so zraven drugih tudi plesalci in plesaike v narodnih nošah dobro došli. Natančneje v vabilih. B. R. N. Domače stvari. — (Ljudska štetev in češki odvetniki.) Ker se pritožbe o nepravilnostih pri ljudskem popisovanji vedno množe, naznanili so nekateri odvetniki v Pragi in v predmestjih, da so pripravni izdelavati in oddajati dotičnim uradom reklamacije in pritožbe o tej zadevi. »Hlas Naroda" pravi, da se nadeja, da bode vsak domoljubni odvetnik češki rade volje brezplačno dal svet vsacemu, ki to želi, in storil, kar je potreba Istotako ae nadejamo tudi mi, da bodo naši narodni odvetniki v tem oziru radi posnemali svoje češke tovarišo. — (Darilo.) Gosp. dr. Fr. vitez Močnik, umirovljeni deželni nadzornik v Gradci, poslal je, kakor vsako leto tudi letos »Narodni šoli" 15 gld., »Vrtcu8 pa 10 gld — (Naš rojak g. Bučar) nastopil je pre tekli teden prvikrat v narodnem gledališči v Pragi z jako povoljnim uspehom. Predstavljala se je Mozartova »Konzelna Hdtmi" (Čarovna žvegla), v kateri je g. Bučar imel ulogo Tamina. Ocenjevalec »Narodnih Listov" piše o njem: „Nenavadno posrečil se je prvi poskus na odru mlademu tenoristu g Bučarju, rodom Slovencu. Ne veliki, a nežni iu simpatični glas njegov, lini način petja, čudovito siguren nastop, svobodno kretanje io čisto izrekanje besed, pridobili so pevcu takoj vso naklonjenost. Gosp. Bučar pokazal se je v ulogi Tamina kot nadobuden talent, a naše občinstvo, katero ima sicer občudovanja vredno potrpežljivost, čutilo je takrat bliskoma razloček in pevca po prvi ariji pozdravilo srčnim ploskanjem. Gosp. Krbssing, ki je g. Bučarja za prvi nastop pripravljal, sme biti po-nosen na svoj uspeh." — (»Slovenskega Pravnika") izšla je danes 1. številka. Vsebino priobčimo v prihodnji številki. — (Slovensko gledališče.) Da je bila srečna misel zopet postaviti na oder iz starejega slovenskega repertoira v najboljem spominu ostalo . glumo s petjem »Čevljar — baron", pokazala je včeranja predstava. Navzlic izredno povišanim cenam bilo je gledališče razprodano do zadnjega prostora. Razun zanimivosti, katero ima igra že sama na sebi, budil je tudi radovednost občinstva prvi nastop nove igralne moči, g. V. .le niča, ki je iz posebne prijaznosti do društva prevzel ulogo mojstra Podplata, in pa g. Slavcev a, ki je imela predstavljati veliko naslovno ulogo. Z zadoščenjem morem izreči, da sta oba popolnoma opravičila naša pričakovanja. G. Slavčeva pokazala je včeraj, da ima res veliko igralnega talenta irt je ulogo Načel j na predstavljala prav izborno, kolikor je to ženski sploh mogoče, presegla je celo sem ter tja naša pričakovanja. Da je v pevskem delu naravni strah uplival na njen že itak ne močen glas, je stvar, ki bode odpadla pri poznejih predstavah. Uloga mojstra Podplata je mauja iu je tako rekoč vsa koncentrirana v prvi polovici prvega akta. Gosp. Je nič rešil jo je prav dobro in bil zares originalen mojster. Veliko smeha so zbudili njegovi kupleti. Vender bi njemu, kakor tudi g. Slavčevi priporočil, pri kuplet ih posebno paziti na jasno izgovarjauju besed, nekatero kitice OBtale so včeraj malo razumljive. Gosp. Jeuiču bil je poklonjen pri nastopu lavorov venec z narodnimi trakovi. Prav izvrstua je bila g. Nigrinova v ulogi romantično oadahnene kuharice. Ona in Nacelj držita tako rekoč po konci vso igro in to nalogo sta obe gospodični prav pošteno izpolnili ter si pridobili splošno priznanje Veliko pripomore v tej igri k uspehu tudi pevski zbor, ki je včeraj po prijaznem sodelovanji nekaterih že imenovanih gg. domoljubov prav odlično sodeloval. Gosp. dirigentu prof. Gor bi ću gre hvala, da se je muzikalni del prav gladko iu točno vršil, kar je tim veče hvale vredno, ako se jemlje ozir na odnošaje. Druge naloge v igri so vse manje in so bile v dobrih rokah. Originalna v maski bila jo g. II o r š t n i k - Z v o n a r j e v a , prav dobri g. Danilova in gg. Verovšek, Borštnik in Danilo, vse ostale uloge pa so neznatne in sodeljujejo le v ensemblu, ki bi bil sem ter tja lahko malo živahneji in točueji. Občinstvo bilo . je prav zadovoljno in mi je prijetna dolžnost izreči posebno zahvalo marljivemu društvenemu tajniku g. Trstenjaku za obilen trud, ki ga je imel, da je upri- zoril to iz prvotnih časov slovenske dramatike priljubljeno igro, ki se je prvikrat igrala baš pred 20 leti. —i- — (Beseda in ples slovenskih bicikl istov.) V soboto večer zbralo se je v čitalnični dvorani jako izbrano elegantno občinstvo ter osve-dočilo s tem, kako žive simpatije goji do vrlih naših kolesarjev. Vspored bil je sicer kratek a zanimiv. Društveni predsednik g. dr. J. Tavčar pozdravil je navzoče s prav lepimi besedami, razlagajoč pomen društva tudi v narodnem oziru, ter koučaje z željo, da bi slovenski narod napredoval tako, kakor uajhitreji kolesar na svojem visokem kolesu, katere besede so bile vsprejete z živahnim odobravanjem. Bicikliški zbor zapel nam je prav fioo ou-ancirano dva zbora Eisenhutov »Moja ljubav* in Nedvedovo „Slovo". Bilo je sicer samo 11 pevcev (jeden i/ostal je, zadržan v zadnjem trenotku, kar je nekako motilo ravnotežje mej tenorji iu basi), a nadomestili so s preciznim studiranjem, kar so je morda pogrešalo na fizični moči in številu ter naredili prav ugoden utisek in bili živahno aplavdirani. Gosp. Meden pel je F. S. Vilharjevo »Oj ostani solnce moj eu, na glasoviru pa je spremljevala hčerka g. Ivanka Meden ; oba sta izvršila prav dobro svoji ulogi, akopram bo mi ne zdi posebno srečno izbrana točka, ki je jako naporna. Burno priznanje izvabili sta živi podobi »Sen biciklista" in »Pokio« u i t e v", v katerih so razun biciklistov sodelovale tri dražestne gospodične: F&rterjeva, Lozar-j e v a in L u c k m a n o v a in trije mali dečki. Opetovano moral se je dvigniti zastor, ker se občinstvo ni moglo nagledati divnih slik, katere je reB prav mojsterski sestavil gosp. Vesel. Po končanem vsp redu pričel se je živahen in zares eleganten plesni venček, ki je trajal do ranega jutra z vso ono vstrajnostjo, katera je na)bolj i znak prave neskaljene zabave. Kadrilje plesalo je 48 parov. Vodil jih je z dobro znano spretnostjo g. Fr. Sos, ki jo iz posebne prijaznosti prevzel aranžeretvo. —i. — (O ljudski štetvi) se nam piše: Z ozi-rom na notico v št. 6 »Slov. Naroda", da je pri upisovanjt za ljudsko štetje upisal neki mesar Ć . . . za pristnega Nemca, navzlic temu, da niti nemški ne zna, — usojam se dostav-ti še to, da se je do-tičnik drznil celo pole, katere bi bil moral izročiti stanovnikom svoje hiše, — izpolniti sam! Se veda je upisal vse za pristne Nemce! Kaj porečete k temu ?! — — (»Učiteljski Tovariš".) Glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljaniu ima v 2 številki nastopno vsebino: Zakon z dne 5. listopada 1890 1. — Zakaj se pričenja jiouk v ženskih ročnih delih b kvačkanjem in ne s pletenjem. — Knjiga Slovenska — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — • Dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — (IzGorice) piše se »Novi Soči": »Vest, da se priredi v jirosiavljenje petindvajsetletnega delovanja gosj» E. Klavžarja na dramatičnem polji velika »Beseda" v prostorih „Goriške Čitalnice", vsprejeta je bila povsod z odobravanjem. V mestu nam je mnogo odlične gospode dalo zagotovilo, da se brezdvojbono veselice udeleži ; a tudi z dežele so nam došle vesti, da bode udeležba mnogobrojna. Neka čitalnica je cel6 veselleo, napovedano v dan 1. februvarja, odložila, ker se udeleži istega dne večina njenih udov Goriške slavnosti. Veseli nas to, ker 8vedoči, da je naš narod zrel iu hvaležen in da zna ceniti in pri pozna zasluge, če so resnične in ne domišljene". — (Volitve za k u p č i j s k o zbornico v Gorici) bodo za deželo 30., za mesto pa 31. t. m. Želeti bi bilo, da se Slovenci poskiiBijo odločno na tem polji ter zberejo svoje moči. — (Trojčke) povila je pred tednom dni j v tukajšnji deželni bolnici siromašna služkinja : Otroci vsi žive. — (Popotnikov kuledar za slovenske učitelje 1891) s popolnim imenikom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno Štirskera, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v začetku šolskega leta 1890/91. V. leto. Sestavil in založil Mihael Ne rat, nadučitelj in »Popotnikov" urednik v Mariboru. Tisek tiskarne sv. Cirila. (Stane v platno vezan 1 gold. 20 kr., v platno vezan z zlato obrezo 1 gld. 85 kr., v usnje vezan z Blato obrezo 1 gold. 50 kr., po pošti 5 kr. več.) Popotnikov koledar se je toli priljubil in udomačil, da si ga bode {gotovo sleherni učitelj omislil, ker je knjiga jako vrlo sestavljena, in se po svoji vsebini in lični obliki sama najbolje priporoča. — (»Goriški Sokol") priredi letošnji pred-pust tri veselice, občui zbor pa bode imel na Sveč-uice dan — (»Bralno društvo" v Podgori,) na okrajni meji slovenski, odprlo je novo društveno dvorano z veliko »Besedo", ki je izpadla povsem sijajno. Bilo je mnogo gostov tudi iz Gorice, iu iz Ločuiške županije, da je bila velika dvorana natlačeno polna. Pevski zbor je prav častuo rešil svojo ulotfo. Goriški diletantje so predstavljali igro „V Ljubljano jo dajmo" prav izvrstno. Govora predsednika g. A. K o Č i j a n i i č a in oni g. Klavžarja iz Gorice bila sta z naudušenjem vsprejeta. Vsi navzoči nesli so seboj najlepše spomine na to si jajno veselico, ki je na čast Podgorskim domoljubom. — (Narodna čitalnica na Ptuj i) priredi v letošnjem pred pustu v svojih prostorih »Narodnem domu" sledeči veselici : dne 24. januvarja plesni venček, in 7. februvarja plesni venček v kostumih. Pri plesu svira godba Šmarijska. Začetek vsaki krat bb 8 uri zvečer. K prav mnogobrojni ud ležbi vabi uljudno svoje čč. drušfvmiike in goste odbor. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu": Kotor 18. januvarja. V Hercegovini, Krivošji in Ornigori zapadel velik sneg. Boka Kotorska vsa v snegu. V Kri vosi je prikazalo se mnogo volkov. Pariz 18. januvarja. Apelacijsku sodišče razveljavilo prvo obsodbo, po kateri je bil La Bruvere, ker je pospeševal Padlevskega be^, obsojen ua 13 mesecev ječe, in ga oprostilo. V nagibih se pravi, da je identičnost na mejo spremljane osebe dvomljiva. Ta negotovost mora biti zatožencu na korist. Dunaj l(J. januvarja. »Corruspondenz-Bureau" je poizvedel, da pojde nadvojvoda Fran Ferdinand začetkom februvarja v Peteburg ob-skat rusko carsko obitelj. Praga 19. januvarja. Pri pouličnih izgredih pred stanovanjem Riegrovim prijeti češki pravnik Miroslav Sandner bil obsojen na dvanajst ur zapora. Zlatarskega vajenca BiČika izročili so kazenskemu sodišču. Praga 19. januvarja. Akida mirnega senata poziv na velikošolce vseučilišča češkega obžaluje, da so bili vseučilišniki, četudi v malem številu pri pouličnih izgredih. Opominja dijaku, da ne pozabijo na svoje akademične dolžnosti, sicer se imajo nadejati najstrožjih kaznij eventuvalno relegacije. Kazne vesti. * (Vojvoda propo ved ni k.) V karraelit-ski cerkvi v Parizu prepoveduje vsako nedeljo abbe Paul de Bioglie, ki je brat vojvode de Broglie-ja, slavnega akademika. Vojvodski propovednik je 50 let star. Študiral je na politehnični šoli, postal pomorski častnik in ju bil odlik .v.m s križem častne legije. Mladi častnik je pa kmalu popustil vojaško službo in postal duhovnik. * (Ženska sodba o ženskah.) Angleško dami Montagire je nekoč nekdo vprašal, če bi ne bila rajši moški, pa mu je odgovorila, da je raiši ženska, ker vsaj ne pride v nevarnost, da bi se poročila s kako žensko. * (»500 gld. nagrade.) Včeraj i« v Schlick-gasse do Mariachilferstrasse izgubljenih 10 000 gld. v bankovcih Kdor o tem kaj pove v Mai lahi Ifer-strasse št. 162 I , dobi gorenjo nagrado". Tuko se je glasil inzerat v Fremdenblatu. Drugi dan pride anonimno pismo na omenjeni naslov. V pismu bilo je pisano to-le: »Na vašo željo vam naznanjam, da je 10 000 gld., katere ste vi izgubili, Spravljenih pri pisci tega jiisma in sicer gotovo bolje, nego pri vas, ki ste jih v svoji lahkoraišljenosti izgubili. Zagotavljati vam morem, da |ih bodem le dobro rabil. Kdor 10 000 gld. izgubi, ima gotovo toliko, da jih posebno pogrešal ne bode. 500 nagrado vam vele dušno prepuščam v odškodnino, dasi imam gotovo vso pravico do nje. Veseli najditelj". * (Svetovalka v modnih zadevah.) Pred nekaterimi leti je gledališka igralka Hariiet Abington slovela v Londonu zaradi svojega ukusa, kar se tiče mode. Vpraševali so jo v tacih zadevah za svet iu dobro plačevali. Ni je bilo večje svečanosti, da bi njo damo glede toalete ne bile vprašale za b vet. Na leto si je s takim svetovanjem pri nI u-žila nad 1500 funtov St.erlingov, kar je gotovo lep postranski zaslužek, in bi se v Avstriji pri ljudskem popisovanji pač moral upisati v popisoval no polo, — Po .smislu društvenih pravil §§ 7 do 10 sklicuj e odbor društva „Pravnika" redno glavno skupščino za letošnjo loto na dan SI. jniiu* arija i. 1. zvečer ob 7. uri v tukaj snem hotelu „pri Slonu" (I nadstr.) Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo odborovo o slovenski pravni akademiji glede na sklep zadnjega društvenega shoda. Letno porodilo odborovo : a) tajnikovo; b) knjižničarjevo \ c) blagajnikovo; ti) odseka za društveni list. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev : a) društvenega načelnika; b) odbornikov ; c) preglednikov računov za bodoče leto. Posamezni nasveti. TeT' be jjublukzi nor; za v s 4- leto g;l«l. I.<»0 : z» pol letu gld. 2.30; ki« {-viri leta ghl. 1.15. »i V Ljubljani, dne 17. januvarija 1891. K obilni udeležbi vabita uljndno 7. a o d bor: Dr. Fr. Papež Dr. D. Maj aro n tajnik. načelnik. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skiiHono in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — l »kutijica u 15 pil velja 16 kr, 1 zavoj = 190 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem m* |i»ko svari« — Zahtevaj izreeao Neu-Nl«Mii-oie BI izabel ne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka Akatljica rodeče tiakuno nado protukolovano var-Strano znamko „Sveti Leopold* in nafiu firmo: lekarna .,|>il mv. l.«'o|»olilii", Dlllltij iiichIo. I'.eke k<*I- iiuiS I*lankeiiifMNHe. V I.fiiblaiii «n dobivaj** pri gosp. I.kinjl 4;. I*l«neuli-Ji. (71*L —13) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih, (itii-i) IjOterlJiie linVeČRe 17. januvarja. V Gradci : 25, 51, 8, 67, 68. ~ Tujci: 18. januvarja. Ptl Mnilčl: Grof Atteras, Lafit«, VVilletns, Poscbka, Ilarter, Wei iz Prage. — Fmger z družino iz Prestraneka. — Rosenherg i/. Maribora. — Baron Apfal-trein iz Kriza. — Gr(lnw.ild z Ogerskega. Pri siri jotUeiu ceNarjl : Miasch iz Opatije. — Kaiser i/. Škofje Loku. — Muizen iz Ljubljane. Pri »avttrMkeui dvoru: Itossmaun iz Radovljice, VViudner iz Križa. Pri jutnem kolodvoru : Spccbtenbauer iz Scbar- dinga. Umrli so i IJoi>|JaWit: 18. januvarja: Matija Križuar, kondukter, 64 let, s v. Petra cesta St. u"4, M otrpnenjein možganov. — Ivan Dulinšek, natakar, 39 let, Gradišče St. 8, za paonom. 19. j timvarja: Jožef Florijtinčič, paznikov sin, 17 dni, Kolezijske ulice St. i "J. V deželni bolnici: IG. januvarja: Majija Megusar, deiavčeva hči, 3 leta, ZU oslrtbljt n jriii Meteorolo gično poročilo. 1 Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. j c ■—i t-' 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 727 7 mm. 729*8 mm. 7324 mm. — 11-3° C — 74«C — 1P2«C brez v. si. svz. si. svz. megla jasno obl. 000mm. | 9 J 5h 7. zjutraj a. popoi. 9. zvečer 733"2 mm. 7332 mm. 7J3'2 mm. -136° C — 88° C 110° C brezv. si. svz. si. svz. obl. snež. obl. 0 5 mm. snega. Srednja temperatura — 9-9° in —11-3», za 78* in 9-1° pod norinalom. Tržne cene v IJubljanl dne 17. januvarja t. 1. Pđenicu. hktl. Rož, .fiifimen, , O', Ajda, P:0»0, „ Koruza, a Krompir, , Ločh, tirali. , Fižol, Maslo, ttast, Aptdi fri Ae7i kirr. |t|kr t>jB5 f» 91 4 fif 3 15 5 20 5 — 5 2 a 41 19 — 12- 10 - - tbi — 50 Speta povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Govejo raeao, kgr. Telečje Svinjsko , „ KoŠtrunovo , „ Piđaneo...... Golob...... Sono, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 Qiuo(r. „ mehka, 4 UjCflr. 1—61 -78 I- * — 8 _ .;o -:V2 — f)ii 90 9G 78 60 XD-ULxa.a.jsl5:st borza dne 19. januvarja t. I. {Izvirno teit-grafično por' lilo.) včeraj 90 80 90 85 Papirna renta . . Srebrna renta . . . Zlata renta . . . r»°/u niarona rent.i . Akciju narodne bimku Kreditne akcije . London...... Napol....... C. kr. cekini . . . . Nemško marke . gld. gld 108 4.-) 109 8d 5^93 -807 50 : i I 0 > 9 03'/, •40 V, ! 6 10 oaii" N 9110 91 15 !(.« 3't 102 80 992 -307 75 1141-'. 9 04 fv 4t» 5612 Tužnega Brca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi aoprog;. oziroma oče, gospod IVAN DIIHIC puškar in hišni posestnik včeraj zvečer oh 9. uri, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 33. letu dobe svojo, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dražega ranji-ega bodo d'ie 20. januvarja ob 4. uri popohuine iz hišo št. 4 v Kolodvorskih ulican. V Ljubljani, dne 19. januvarja 1891. (86) Žalujoči ostali. 1'oMebuH n m eu m n I lit se ne bodo Izdulu. Stev. 50. (27-8) Magistrat deželnega stolnoga mesta Ljubljane naznanja ; 1. d.i bodo imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1870., 18G9. iu 1868. rojenih domaČih mladeničev pri magistratu razgrneni o«l udlete^a ^O. do uNtetc^a '*7. jainivarjćt t. I. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) ako bi kdo izpuščen ali pa napačno upisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 voj. zakona navedenih ugodnosti j ugovarja in te ugovore tudi dokaže. Dalje objavlja magistrat: 2. da se bode vršilo srečkanje novačenju podvrženih mladeničev I. razreda letos v dan januvarja t. 1, ob 11. uri dopoludue v mestni dvorani in da je vsakteremu dovoljeno, udeležiti se srečkanja. Mestni magistrat Ljubljanski v 1. dan januvarja 181)1. Išče se stanovanje obstoječe iz 2 sob s pripadci za obitelj brez otrok za čas cd 1. maji« t. 1. daljo v sredini tueata. — Želi se parterre ali I. nadstropje. — Pismene ponudbe vsprejema upnivništ.vo ,Slovenskega Na oda". (21—3) } IT V najem se odda ♦ \ gostilna v hiši št. 80 v Kostanjevici \ ^ obstoječa iz treh sob, kuhinje in kleti, potem živinski hlev in Hvinjak ♦ # in po lazmerah tudi IcOTrstdlilca. na več let. Gostilna stoji na J lepem prostornem kraji /.raven državne in okrajne ceate, katera pelje J k c. kr. sodišču. V gostilni se toči vino in žganje in je tudi c. kr. tra- ^ tika poleg. Pogoji se i/.vedo pri podpisanci. j (34—1) posestnik. ^ : : : : L Hranilno in posojilno društvo na Ptujl registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Kavuatel|stvo uljudno vabi častite zadružnike k občnemu zboru dne 27. januvarja t. 1. ob 10. uri dopoludne v zadružni pisarni v „Narodnom domu". i. 2. 3. DNEVNI RED: Ravnateljstvo predloži račun /.a 1890. leto; Potrjen|o letnega i nČuna ; Nasvet nad/.orhtva gledd ra/drlitve Čistega dobička; 4. Nasveti. Opomba: Ako bi k temu zborovanju i 11. url dopoludne v zini.ilu tj 40. zadr. pravil. Na Ptuji, dne 15. januvarja 1891 /30 _2, Ravnatelj stvo. ^926-7) Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o I i i. Lastnina in tisk „Narodne TiBkarno"