PoStnin* n!a*0R3 <> rvtovlnt Maribor, ponfed^lfek IS. fanuarja 1934 Stav. 11 Leto VIII. (XV.) miBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Br»#nlttv« hi Bpr*vai asribor, etnstvo in narodne manjšine za agitaci-•° Prot; Rusiji, ki je L i t v a n c e m, L a t- st! »l111. .I1.1 -t' * * 011 c e m' ^ so sami r®fffSTi po osvobojenju in osamosvojitvi, . °CeJa. ustrezala. Vendar ni bil nikoli i‘ClPsy namen doseči osamosvojitev teli ieh baltiških narodov, marveč spraviti . !ZP°^ ruskega gospodstva pod svo- je, nemško. Nemško rovarenje je pa segalo Se dalje na sever, na Finsko Samo razparam, ki jih niso pred koncem vojne pričakovali ne Nemci ne Rusi, se ^oraio baltiški narodi zahvaliti, da so dobili svoje štiri samostojne republike: ‘^tvo, Latvijo, Estonsko in Finsko, ki S;) danes zapora pred ruskim dohodom vj1 morja. Litva meri 53,242 km* in .3,800.000 prebivalcev, med temi o-r. ] 3^.000 Nemcev; Latvija meri Kr°-/52’’knf z 1.000.000 prebivalo!, 70.000 ,:_emci in 95.000 nemško govorečimi 2i-J1 > Estonija meri 47.549 foni* z ’’'20.000 prebivalci, 18.000 Nemci; Fin- sk a Pa meri 388,217 km' in ima malo manj ko 4,000.000 prebivalcev. Vsi ti narodi pa nimajo po krvi in jeziku prav nobene skupnosti z Germani. Litvanci in Latvijci tvorijo samostojno arijsko skupino, ki ne pripada nobeni treh velikih vej v Evropi, ne Slovanom ne Germanom ne Romanom. Estonci in Finci (z Laponci, ki žive na severu Finske), so Pa u g r a f i n sk e g a, torej mongolske-pokolenia in so sorodni Madžarom. Navajeni posluževati se svojih starih J,Mivov na te baltiške, narode, so skušali Nftmei, zlasti v zadnjem času, po zmagi Latvijo, Estonsko in deloma tudi Finsko pod svoj politični upliv, naperjen v glavnem proti Poljski in Rusiji. Posebno so pa hoteli izkoristiti spor med L i-t v o in Poljsko zaradi posesti sedaj Poljski pripadajoče Vilne. V času, ko je bil ta spot na višku, so dosegli celo to, da so prevzeli organizacijo litvanske vojske kot inštruktorji ne m š k i častniki. Toda spor zaradi Memel iškega ozemlja, ki stoji pod mešano upravo, je prvič resno zagrenil razmerje med Nemci in Litvanci. Ostalo sta napravili Poljska in zlasti Rusija s Francijo v ozadju. Baltiške državice so bile naenkrat postavljene pred alternativo: ali iti z Nem-ci in s tem v negotovo, nevarno bodočnost, ali pa ponuditi Poljski in Rusiji spravo in s tem zagotoviti samostojnost v vsakem primeru. Baltiške države so se pri izberi med tema dvema možnostima pač predobro zavedale, da jim je edina zares nevarna sila samo Rusija, od katere so se bile odcepile ob prevratu po svetovni vojni. In če jim sedaj ta Rusija skupaj s Poljsko in Francijo sama nudi roko v spravo, jim ponuja svoje priiatelj-stvo, zagotovitev nedotakljivosti njihovih mej in zavezništvo, potem je to nekaj takega, kar Je treba sprejeti z obema rokama in brez obotavljanja, in to kljub vsem sporom Litve s Ppljsko, Na tej bazi so Rusija, Poljska in Francija razbile nemške načrte na Baltiku. Nenapadalni in prijateljski pakti so biii med Litvo, Latvijo, Estonsko in Finsko na eni ter Rusijo ria drugi strani sklenjeni že lani, ob koncu lanskega in ob začetku letošnjega leta se je pa pričela akcija za še tesnejše sodelovanje, za osnovanje takozvanega baltiškega bloka, k* bi bil priključen velikemu francoskemu evropskemu sistemu. Ta akcija zaenkrat še ni zaključena, vendar je gotovo, da so načrt Litva, Latvija in Estonska že sprejele in se mu upira samo še Finska, ki ni tako zelo prizadeta pri kompleksu baltiških vprašanj, kakor prve tri. Finska gravitira bolj k Skandinavskemu polotoku. Posledice popolne p r e o r i e n-t a c i j e treh baltiških držav v zunanji politiki, se opažajo tudi že v njihovi notranji politiki in posebno v tisku. Litva je n. pr. prav te dni odpustila nemške častnike-instruktorje ter tako prekinila najvidnejši stik z Nemci in Nemčijo. To pomeni popoln polom nemških načrtov na Baltiku, in to tudi v primeru, da se Finska ne pridruži novemu bloku in o-stane neutralna, kajti na to, da bi kdajkoli nastopila sovražno proti Rusiji, ni mogoče niti misliti. Politično je ta preorientacija važna tako za Rusijo kakor za Poljsko, ker jima varuje hrbet in zagotavlja mir na mejah. -r. Priprave za plebiscit v Posaarfu ^ANCIJA ZAHTEVA MEDNARODNO POLICIJO. ODLOČALO BO DRUŠTVO NARODOV V ŽENEVI. . PARIZ, 15. januarja. Francoska vlada ,e razpravljala v zadnjih dneh o posaar-*kem problemu. Kakor je znano, se bo svet društva narodov bavl! že danes na svoji Prvi seji s tem vprašanjem in bo ob tej Priložnosti imenovan poseben glasovalni °dbor za Posaarje. Sicer dobro iniormi-®ni Hst »Oeuvre« poroča, da bo franco-vlada predlagala ustanovitev 3.000 10 4.000 mož močne mednarodne pollcl-*e« Društvo narodov bo prisiljeno, da s« iimfifovci pripravili prevrat VODITELJ NIŽJEAVSTRIJSKIH HEIMWEHROVCEV JE PRIPRAVLJAL SKUPAJ Z VODITELJEM NARODNIH SOCIALISTOV FRAUENFELDOM PREVRAT V AVSTRIJI. NOVE ARETACIJE IN TRAJNO SLABŠANJE POLOŽAJA. glede tega predloga Izjavi popolnoma od krito. Takoj nato bo Društvo narodov sklepalo o udeležbi in številu zastopnikov posameznih držav v sestavu te nove mednarodne policije. Lista ugotavlja dalje, da so pokazali Angleži napram francoskemu predlogu zelo odklonilno stališče in da Je isto pričakovat) tudi s strani Italije. Kljub temu pa Je francoska vlada trdno odločena, Izvesti svoj mandat nad Posaarjem preko Druitva narodov. DUNAJ. 15. januarja. Preiskava o aferi trajnih prevratnih pogajanj med radikalnim delom heimwehrovcev in narodnimi socialisti je pokazala v svojem poteku senzacionalne ugotovitve, ki Jih pa drži vlada še vedno v nastrož ji tajnosti. Kljub temu pa se je posrečilo izvedeti, da je nameraval aretirani zvezni voditelj nižjeavstrijskib heitn wehrovcev, grof Alberti, ki ga je policija prijela v stanovanju narodno-so-cialističnega okrožnega voditelja Frau-enfelda, v resnici izvesti s pomočjo narodnih socialistov državni prevrat. Za naslednika državnega predsednika Mi-Idasa in Hitlerjevega zaupnika je bil določen bivši deželni nadzornik naro-dno-socialistične stranke v Avstriji, Theo Habicht. Zvezni kancelar naj bi postal po izvršenem prevratu Frauen-feld, dočim bi zavzeli vodilna ministrstva aretirani voditelj Schattenfroh, grof Alberti, stotnik Leopold in Flobr. Heimwehrovci naj bi igrali v tem primeru isto vlogo, kakor jo je igral v Nemčiji »Stahlhelm«. Kot zaupnik Rudolfa Hessa je fungiral v Frauenleldo-vem stanovanju pri pogajanjih nemški princ Josua Waldeck-Pyrmont, ki ga pa policija ni aretirala, temveč ga je enostavno izgnala preko državne meje v Nemčijo. Razkritja prevratnih načrtov so izzvala v vladnih krogih silno razburjenje in pozornost. Varstveni minister Fey namerava izvesti v heim wehrovskih vrstah temeljito »čiščenje«, vendar pa zahteva tudi Albertijev naslednik, novi zvezni voditelj »Heimwehra«, Kubaček, prav tako aranžma z narodnimi socialisti, tako da vlada nima od procesa čiščenja v heimwehrovskih vrstah ničesar pričakovati. Postalo je jasno, da nima Doli* fussov režim med heimwehrovcI nobene zanesljive opore in se zato javne demonstracije z bombami in papirnimi petardami nadaljujejo ter vzdržujejo še naprej največjo napetost med avstrijskim prebivalstvom. Konferenca male antanfe v Zaorebu KONFERENCA BO ZBOROVALA 20., 21, IN 22. JANUARJA. DR. BENEŠ ODPOTUJE DANES V ŽENEVO. ZAGREB, 15. januarja. Stalni svet male antante se bo sestal v Zagrebu definitivno dne 21. t. m. in bo trajalo zasedanje nekaj dni. Iz Bukarešte je prispela pred dnevi vest, da bo zasedanje v Beogradu, vendar pa je bil ta sklep razveljavljen in bo svet zasedal v Zagrebu. Razlog za odgoditev konferenci so bile razmere, ki so nastale v Romuniji po umoru predsednika vlade dr. Duce, ko je nastala vladna kriza in je bilo treba z ozirom na novo nastali položaj definitivno določiti tudi položaj dotedanjega zunanjega ministra Titulesca. Po pogajanjih v Bukarešti in Sinaji je Titulescu še naprej obdržal zunanje ministrstvo tudi v novi vladi dr. Tataresca in je bil dosežen končno sporazum, da se stalni svet male antante sestane v Zagrebu v dneh 20., 21. in 22. januarja. S tem datumom »n krajem sestanka je bil sporazumen tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je obenem tudi sedanj! predsednik stalnega sveta. Kakor se zatrjuje, bo dr. Beneš odpotoval najbrže še danes v Ženevo, kjer bo kot predstavnik male antante sodeloval pri zasedanju sveta Društva nabodov. Potovanje Pau!-Boncourfa PARIZ, 15. januarja. Zunanji minister Paul-Boncour je Imel več sestankov s poljskim poslanikom v Parizu, s katerim sta razpravljala o vseh tekočih zadevah, zlasti pa o vprašanju razorožitve in Društva narodov. Obenem se je obravnavalo tudi nameravano potovanje Paul-Bon-couja v glavna mesta slovanskih držav in Romunije. Francoski zunanji minister bi bil moral obiskati ta mesta že v začetku tega meseca, nato v drugi polovici in naposled v začetku februarja, vendar se še sedaj ne ve, kdaj bo odšel na pot. Vzrok odgajanju so razna še nerešena vprašanja velike politike. BEG HITLERJEVCEV IZ AVSTRIJE. DUNAJ, 15. januarja. Računa se, da je v noči na nedeljo pobegnilo nad 100 oseb v Nemčijo. Obmejne straže so bile močno ojačene, kljub temu pa niso kos po-| begom čez državno mejo. Beguni izha-I jajo predvsem iz delavskih taborišč, ka-j tera je v zadnjem času popolnoma pre- • plavil narodno-socialistični duh. Tabo-: rišča so pod strogim nadzorstvom voj-1 sk*3 in orožnikov ter ni o dobrih rezul-I tatih, ki so se pričakovali od teh taborišč, niti sledu. PARLAMENTARNO DELO V BEOGRADU. BEOGRAD, 15,- januarja. Po končanih pravoslavnih božičnih in novoletnih prar, nikih se je več ministrov z ministrskim, predsednikom dr. SrŠkicem vred vrnilo iz notranjosti države zopet v prestolnico. V tekočem tednu se bo sestal k zasedanju skupščinski finančni odbor, kmalu nato pa bo otvorjeno plenarno za sedanje narodne skupščine. STAVISKY JE GRADIL TUDI UTRDBE! BRUSELJ, 15. januarja. Kakor poi čajo listi, ni zgradil pokojni Staviski le dela francoskih vzhodnih utrdb ob nemški meji, temveč je hotel dobiti tudi koncesijo za zgradbo dela belgijskega trdnjavskega pasu napram Nemčiji. Sta-visky je ponudil belgijski vladi kredit 500 milijonov frankov, vendar pa je belgijska vlada to ponudbo gladko o ” ” nila. VILJEM BOLAN. PARIZ, 15. januarja. Iz Doorna se t roča, da je bivši nemški cesar Viljem U. nevarno zbolel za revmatizmom. Odreči še je moral zato svojemu priljubljenemu športu žaganju in cepljenju drv. Stran 2 Mariborski »Večer nf k« Jutra w*w V Mariboru, dne 15. I. 1934. Dnevne vesti Gibanje nacionalnih železničarjev Prejšnji teden je imel delavski odsek podružnice Združenja nacionalnih železni carjev v Mariboru svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 600 delavcev. Navzoči pa so bili med drugimi tudi podpredsednik centralnega odbora g. Vuletič- iz Beograda, predsednik mariborske podruž niče g. Tumpej in delavski delegati iz Ljubljane. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik delavskega odseka g. Jakob Rupert in podal obširno poročilo o delovanju odseka. Za njim je spregovoril g. Tumpej, ki je orisal delovanje podružnice. Občni zbor sta pozdravila tovariša Vuletič in Koprivc. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Jakob Rupert. Preteklo soboto popoldne pa je bil v društveni sobi Narodnega doma občni *bor pododseka vpokojencev, ki ga je vo* dil predsednik g. Rebolj. Iz Ljubljane je prispel na občni zbor g. Škrjanc, navzoč pa je bil tudi predsednik podružnice g. Tumpej. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da si je pododsek veliko prizadeval in storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se izboljšal, položaj vpokojencev, ne glede ali so člani ali ne. Dan na dan so prihajale v društveno pisarno tudi vdove in sirote ter jim je društvo vselej pripomoglo do pravic. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Anton Rebolj, za podpredsednika Tone Petek, za tajnika Mirko Koželj, za njegovega namestnika Jakob Macarol, v, od boi so bili izvoljeni Josip Žabkar, Rok Dobovišek, Karl Černič, Ivan Kejžar, Josip Macarol, Ivan Motoh in Jože Lekan. Nato je poročal g. Škrjanc iz Ljubljane. Končno je bila sprejeta še naslednja resolucija, v kateri zahtevajo vpokojenci, da naj se vsem prizna neokrnjeno število voženi na državnih železnicah, naj .se o-proste vsakega plačevanja kuluka in naj, se jim priznajo tudi olajšave pri plačevanju šolnine. Nadalje naj se jim pokojnine y smislu zakona redno in točno izplačujejo, točno ob začetku vsakega meseca in naj se predpisi o prenosu pokojnin iz ene finančne direkcije v drugo ob selitvi omilijo. Maribor kot obmejno mesto, kjer je velika dragmja, naj se u-vrsti v prvi dragmjski razred. Tudi naj se pokojnine vpokojencem odnosno vdovam in sirotam likvidirajo in izplačajo takoj po predložitvi predpisanih listin, ne pa, kakor se to dogaja sedaj, da mora uslužbenec ko stopi v pokoj, 'čakati na odmero pokojnine po več mesecev in včasih celo leto dni. Končno zahtevajo še, nafse 3% plačevanja v bolniški fond za vpbkojence ukinejo in naj se zono* uvede star način plačevanja. Iz državne službe. Za policijskega straž pika il» razreda je imenovan Alojzij Ster-van pri predstojništvu tukajšnje mestne poljcije; premeščeni pa sta zvaničnici Anica Wuserjeva od tukajšnjega okrajnega glavarstva za levi breg k desnemu bregu in Helena Kopšetova od okrajnega glavarstva desni breg k levemu bregu. Iz banovinske službe. Služba je prestala cestnemu nadzorniku pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjgradcu Alojzu Hercogu. Nov grob. Danes zjutraj je v Novi vasi pri Mariboru po daljši bolezni preminil v starosti 72. let profesor trgovske šole ia vpokojeni bančni ravnatelj g. Josip U!č >ar. Pogreb bo v sredo 17. t m. ob 18 iz mrtvašnice na radvanjskem pokopališču, Bodi mu ohranjen trajen spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava g. prof. Kbnig ? Dunaja o veleinteresantni temi: »Jugoslavija v očeh tujca«. Predavanje bo ponazorjeno s 160 skioptičnimi slikami Na gramofonu se bodo igrale nekatere narodne pesmi. V petek 19. januarja padava Renč Gourdiat o življenju Bal-zacfl. Izredni občni zbor JUU. Na zahtevo raznih sekcij je izvršni odbor JUU sklenil sklicati v Beogradu 4. marca t. 1. izredni občni zbor. Prošnja Rdečega križa. Po dragih mestih se je udomačila lepa navada, da darujejo meščani ponošeno obleko, obutev in perilo Rdečemu križu, ki z oblačili preskrbuje najrevnejše in pomoči potrebne. Tudi ima Rdeči križ po drugih mestih svoje prostore, kjer oddajajo dobri ljudje svoje darove za reveže. Ker Maribor v humanitarni akciji ne sme zaostati za drugimi, je mariborski Rdeči križ uvedel omenjeni način zbiranja obleke, perila in obutve ter drugih darov ih bo odslej naprej posloval poverjenik v pisarni mestne gasilske čete vsak ponedeljek od 15. do 18. ure in sprejemal darove. Zbiral bo Rdeči križ darove tudi po domovih in naj meščani, ki so pripravljeni darovati kakšne predmete Rdečemu križu sporočijo to poverjeniku ali pa društvenemu zboru ustno, telefoničho ali pismeno. Dane* v ponedeljek zarantf !! VILKO H s svojimi eovoreiimi lutkami velika kavarna Toisk 16 Toiek 16 ISVENGAII1 z novim; eksperimenti v Veliki kavarni Ministrski predsednik na Boču. Tako imenitnih gostov kot ta priljubljena go-ra, ki ima v vseh časih svoje obiskovalce, nima kmalu vsaka. Lansko spomlad se je mudil zgoraj in šel celo na stolp naš finančni minister g. dr. Djordjevič, letos 8. januarja pa sam ministrski predsednik g. dr. Milan Srškič s sinom in hčerko. Zimskemu čaru tu zgoraj se niso mogli dovolj načuditi, zlasti sta uživala sin in hčerka, ki sta si nataknila smuči in navdušeno drselo po tamošnjih snežnih planjavah. Odlični gostje so se ustavili pod gostoljubno streho gozdarja Siebenja, kjer jim je ljubezniva gospa nudila malo okrepčilo. Šele pozno popoldne so se odlični gostje v spremstvu zdravniškega ravnatelja g. inženeria Dietricha vrnili v Rogaško Slatino. Občni zbor Čebelarske podružnice. Čebelarji Maribora in okolice so zborovali 6. januarja v osnovni šoli na Ruški cesti. Občni zbor je vodil predsednik če-, belarske podružnice strokovni učitelj g. Ferjančič. Podružnica je imela v preteklem letu dva sestanka in sicer v Racer-dvoru in. v Bistrici ob Dravi, v vinarski m sadjarski šoli v Mariboru se je pa vršil poldnevni tečaj o kontroli medu. Pb posredovanju g. poslanca Krejčija je pre jela podružnica 1000 Din podpore. Po poročilih tainika in blagajnika so se izvršile volitve odbora, kateremu zopet predseduje marljivi čebelar g. Ferjančič. Njegov namestnik je g. Luknar s Te-znega, tajnik g. Džura iz Radvanja, blagajnik pa g. Živko s Pobrežja. Čebelarji, organizirajte se, da bomo lažje pomagali drug drugemu tudi v krizi. Slovensko trgovsko društvo priporoča svojemu članstvu, da se udeleži občnega zbora krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru danes, 15. tm. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Mesto dimnikarskega mojstra za dimni karski okoliš Slovenjgradec je razpisano. Prošnje sprejema okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu do 8. februarja. Razpisana služba banovinskega cestarja. V območju litijskega okrajnega cestnega odbora je banska uprava razpisala službo banovinskega cestarja. Upoštevali se bodo le prosilci v starosti 23 do 30 let in sprejema prošnje okrajni cestni odbor v Litiji do 30. tm. Zatavala. G. inž. Adolf Himmler je daroval namesto venca na grob preminulega g. Edija Girstmaverja tukajšnji gasilski četi in reševalnemu oddelku 100 Din, za kar mu upravni odbor izreka toplo zahvalo. Sejem kožuhovine v Ljubljani bo v ponedeljek 22. tm. Vsi oni, ki imajo kože divjačine pa jih še niso poslali v prodajo Iovsko-prodajni organizaciji »Divja koža« (Ljubljana - Velesejem), naj to nemudoma store, da blago ne bi za dražbo prepozno prispelo, kakor se je to v mnogih primerih zgodilo ob lanskem januarskem sejmu kožuhovine. Popisovanje leta 1916 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči roj. letnika 1916, brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti), se morajo zaradi vpisa v seznam vojaških obvezancev zglasiti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št 11 in prinesti s seboj krstni in domovinski list. One leta 1916 rojene in v Mariboru pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Za neprijavljenje so omenjeni oziroma njihovi starši odgovorni po odredbah vojaškega kazenskega zakonika. Suša, mokrota, toplota in mraz. Lani je mariborska meteorološka postaja, ki je nastanjena- v vojašnic* kralja Petra zaznamovala 1.095.5 mm padavin. Najbolj moker je bij oktober, ko je padlo 150.7 mm dežja.- najbolj suh pa je bil januar, ko je padlo le 39.6 mm padavin. Najtoplejši je bil lani 20. avgust, ko je živo srebro zlezlo na 30.1 stopinj, najbolj mrzel pa je bil 12. december, ko je zlezlo živo srebro na 14.4 stopinj C pod ničlo. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 4 številki: Pravilnik o izdajanju enkratnih podpor, pohabljenim delavcem in rodbinam smrtnoponesreče-nih delavcev, ki so delali pri javnih delih, izvajanih po zakonu o nujnem izvajanju javnih del; nadalje spremembe in dopolnitve pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav; spremembo v pravilniku o oprav 1 jan ju izpita za posluževaloe električnih naprav; objavo o podaljšanju roka za predložitev seznamka tokomerov; spremembo in dopilnitev pravilnika o uporabljanju zakona o zaščiti domače lesne industrije; rok za opravičbo izvozniških potrdil za izvoz cementa; naredbo s katero se za nekatere vode znižuje najmanjša dopustna mera za potočno postrv; spo razum o enotni ureditvi objavljanja tarifnih odredb, ki se nanašajo na mednarodne zvezne tarife za prevoz blaga po železnicah in razne objave iz »Službenih novin«. Predvojni srbski stotaki ostanejo v prometu. Predvojni srbski bankovci po 10, 20 in 50 Din so izgubili z 31. decembrom 1931 veljavo. Narodna banka jih je-zamenjevala samo do tega dne. Po-edinci in razne ustanove pa nočejo več sprejemati niti predvojnih srbskih bankovcev po 100 Din, ki pa so ostali v prometu. To je posledica napačnega tolmačenja obvestila Narodne banke, da se vzamejo predvojni srbski bankovci iz prometa. Srbski predvojni stotaki ostanejo y prometu in jih mora vsakdo sprejemni kot zakonito plačilno sredstvo. Radio Ljubljana. Spored za torek 16. t. m. Ob 11: šolska ura: smučanje (Janko Sicherl); 12.15: Po gorah je ivje, po dolinah je mraz, zima v pesmi in glasbeni sliki na ploščah; 12.45: poročila: 13: čas, romunske in češke narodne v reproducirani glasbi; 18: otroški kotiček (gdč. Vencajzova); 18,30: Z ma’o železnico v daljhje kraje (plošče); 19: francoščina, poučuje prof. Preželi; 19.30. Pot na severni tečaj, predava Pavel Konaver); 20: glasbeno predavanie (dr. Dolinar); 20.30: vokalni koncert gdč. Trostove; 21: sevdalinke, poje gdč. Mara s spremljanjem kitare, vmes harmonika solo g. Magister; 22’ čds, poročila, čas. Kino Union. Od pondeljka dalje pred vaja prvovrstni film ameriške produkcije v nemškem jeziku »Prodana ljubezen« z uajlepširoi ameriškimi igralci Joan Crawford in Clark Gable. Krasna vsebina, Tazkošna oprema, dragocene toalete, namovejša moda. Grajski kino. Samo še do vključno srede- sjjajna opereta »Njena visokost prodajalka«. V glavnih vlogah Willy Forst, Liane Haid in pa Paul Kemp. Krasen film duhovite komike, izborne glasbe in lepega -petja. Pripravlja se eden najlepših letošnjih filmov: »Marija«. Krasna madžarska legenda. Sinfonija ljubezni. Madžarska ciganska godba. Veličanstveni cerkveni posnetki. Pr! ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za dek) nezmožni, povzroča naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte iim dela dajte Jim kruha! Na.ocino aiedafiiiSf REPERTO' P. Ponedeljek, 15. januarja: Zaprto. Torek, 16. januarja ob 20. uri: »iUTa FIoratnye«. Red B. Sreda, 17. januarja: Zaprto. Četrtek, 18. januarja ob 20. uri: »Okence«. Naslednja dramska premiera bo v četrtek, 18. tm. Topot uprizore češko delo, veseloigro »Okence«. To veseloigro je napisala 0'ga Scheinpflugova, ena najboljših igralk praškega »Narodnega divadla«, ki uživa tudi kot pisateljica lep sloves. »Okence« ima spretno pisano in zelo zabavno vcebino, kr obravnava posledice prekrasne noči privatnega docenta Jakoba Johaneka. Režira Jože Kovič, ki igra tudi Johaneka. Sicer so še zaposleni Zakrajškova, Barbičeva, Nakrst, P. Kovič, Grom, Blaž, Medven, Furjan in Gorinšek. »Vijolica z Montmartra«, velika in uspela Kalmanova opereta, bo naslednja glasbena premiera. Režira Skrbinšek. V naslovni partiji bo stalno gostovala Erika Druzovičeva, odlična operna pevka zagrebškega »Narodnega kazališta« ter mariborska rojakinja. Ljudbj, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne “Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvaialno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nalezljive bolezni. V naši banovini je v času od 15. do 21. decembra obolelo 31 oseb za tifusom, 9 za grižo, 64 za škrla-tjnko, 6 za ošpicami, 173 za davico, 24 za šenom, 30 za vnetjem. šll- novke, 3 za otročnično vročico ter po 1 oseba za krčevito odrevenelostjo, vraničnim prisadom, otrpnenjem tlinika. noricami in nalezljivim vnetjem možganov. Umrlo je za nalez’jivimi boleznimi 6 oseb. Seznam v mesecu decembru 1033 izdanih obrtn!h pravic. Izdane so bile sledeče: Lakoše Henrik, gostilna. Vetrinjska ul. 3; Kolarič Marija, gostilna, Aleksandrova c. 38; Comelli Pavla, šivilia, Cvetlična uL 28; Ledinek Josip, trgovina z manufakturo in konfekcijo, Glavni trg 11; Koren Jakob, trgovina z mešanim blagom na drobno, Koroška c. 47; Wein-gerl Terezija, branjarija, Taborska ul. 2; Šušteršič Ilza, branjarija, Frankopanova c. 35; Skušek Franjo, trgovina s konfekcijo in perilotn, Smoletova ul. 8; Kramberger Karl, trgovina z delikatesami, Stolna ul. 5; Bervir Ivan, klepar, Meljska c. 23; Skušek Oskar, trgovina malega obsega s- sadiem in zelemavo, Glavni trg (stojnica); Hmelina Karl. dimnikarski obrt, Krekova ul. 5: tvrdka »Petit Pariš«, trgovina z modnim blagom in manufakturo, Gosposka 23. Izbrisane so bile: Babič Janko, trgovina z mešanim blagom, Vetrinjska ul. 6: Kušer Frančiška, prodaja domačega in južnega sadja, Glavni trg (stojnica); tvrdka Hojnik & Prinčič, trgovina s športnimi predmeti, Aleksandrova c. 26: Schenk Ivan, čevljar, Tržaška c. 1; Bencik Ivan st., mesar, Glavni trg; Kunstek Pavel, trgovina z galanterijo na debelo, Cankarjeva ul 1; Brezočnik Roman, mesar in pre-kajevalec, Glavni trg (stojnica); Wend-ner Franc, mehanik, Masarykova ni. 22; tvrdka Jakob Koren in drug, trgovina z mešanim blagom, Koroška c. 47. Vremensko poročilo mariborske meteorološke posta*e. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.2 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašata 6.4 stoninj C pod ničlo; barometer je kazal pri 13.3 stopinjah 732.5, reduciran na ničlo pa 730 9; relativna vlaga 88; vreme ie jasno; vremenska nanoved pravi, da bo mraz še trajal nekaj dni. .VSCERNIKi1* mtBKs^atzmtsssaaKti:: Zborovati e s ovensk h obrfn kov POMEMENO ZBOROVANJE V LOVSKI SOBI HOTELA »OREL«. . V nedeljo dopoldne je bilo v lovski sobi pri »Orlu« važno zborovanje Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, ki je otvoril in vodil društveni predsednik g. Ivan Soje. Uvodoma je pozdravil oblastnega zastopnika zbornice za TOI S. Žagerja, podpredsednika senata gosp. dr. Ploja, narodne poslance gg. Krejčija, d“. Pivka, Hajdinjaka in druge, nato pa SQ navzoči počastili spomin nedavno u-mrlega obrtnika g. Rebeka iz Celja. Prvi je povzel besedo konzulent zbornice za TOI in orisal v stvarnem govoru delovanje zbornice. Vse aktualne pojave le zbornica zasledovala in zastavila vse svoje sile v korist trgovine, obrti in industrije. Zlasti se je zavzemala za toteme omenjenih v davčnem vprašanju. NaŠ obrtnik, predvsem pa mali obrtnik najtežje občuti finančni vijak. Namesto, da bi se položaj dajatev izboljšal, je finančno ministrstvo davčno prakso poostrilo in davke zvišalo. Kakor je znano, so bile ukinjene razne plačilne olajšave, kar je našega obrtnika skoroda upropa-siilo. Zbornica za TOI je zavzela vedno stališče, ki je v interesu našega gospodarstva, tako je po intervenciji g. ministra dr. Kramerja omilila omenjeni odlok finančnega ministrstva v plačilnih olajšavah. Poleg poostritve davčne prakse pa se obdavčitev vrši tudi po zunanjih znakih. Poleg omenjenih je bilo obravnava-nh) še cela vrsta drugih težkoč, ki one-m°šočajo delovanje obrtnika. f, V finančnih odredbah je tudi novela, ki odreja obvezno izdajanje taksiranih fačunov naših obrtnikov. Tudi tozadevno te zbornica stavila na merodajnih mestih razne predstavke, vendar brez odziva. Se težji pa je položaj malih ljudi zaradi reklamacijskega odbora, v katerega pride polovico uradnikov finančne uprave Polovico pa davkoplačevalcev. Jasno je, da bodo ti uradniki delovali za interese finančne uprave ne pa davkoplačevalcev. smemo prezreti, da odpade velik del fkdatev na avtonomne davke, v dravski banovini preko 150% in od tega dobi sa-banovina 75%. Jako važno bi bilo, da se haši samoupravni davki uredijo z 2akonom. Ko je zbornica za TOI zaznala te novitete finančnega ministrstva, je sklicala konferenco v Ljubljani, kjer so o teh mnogo razpravljali, udeležila se je tudi ankete vseh zbornic v Beogradu in tam zavzela odločno stališče. Omembe vredno je tudi prizadevanje zbornice, da bi se davki malih obrtnikov na deželi Pavšalirali, kar je potom narodnega poslanca-g. Krejčija tudi dosegla. Nova davčna uredba vsebuje tudi norost glede zadružništva, po kateri je to a*vka prosto. Zbornica pa se je postavila na stališče, po katerem naj se konzumni g. Krejči ter poročal o svojem in delovanju drugih slovenskih poslancev v narodni skupščini za obrtnika."Zlasti so vzeli v pretres davčne zakone, ki imajo dobre in slabe strani. Dobre, da se bodo in nabavljalne zadruge smatrajo enake u->ele tiste »debele ribe«, ki so do sedaj ostalim trgovinam in naj poslujejo samo s svojimi člani. Plačujejo naj enake davke kot ostale trgovine. Govornik se je na koncu svojih striktnih in stvarnih izvajanj zahvalil v imenu zbornice poslancu g. Krejčiju in ostalim Članom finančnega odbora in poslancem za njihovo pomoč. Kot drugi govornik je nastopil g. Vah-tai iz Maribora, ki se je v svojem govoru zavzel za obrtnike, zlasti za male, ki so najbolj prizadeti V imenu vseh obrtnikov je izrazil željo, naj bi merodajni či-nitelji zaščitili tudi obrtnika kakor so že kmeta. Slovenski obrtnik naj bi se 'bolj upošteval, zlasti pri državnih in občinskih dobavah. Zelo težka rakrana našega obrtnika je kredit Tudi v tem oziru naj se napravi kak uspešen korak. Obrtnika težijo previsoke najemnine za stanovanja i>n delavnice, ki niso v nikakršnem razmerju z življenjsko eksistenco. Nato je spregovoril narodni poslanec ušle naši mreži. G. poslanec se je zavzemal v narodni skupščini za malega obrtnika, ki jih je v naši banovini 18.000. Govornik je zagotovil svojo pomoč v vseh željah prejšnjega govornika, za kar ga je zbor poplačal z burnim aplavzom. Senator g. dr. Ploj je izrazil največjo simpatijo za potrebe domačega obrtnika in med drugim dejal: »Bodite uverjeni, jaz se bom kot senator pridružil v vseh zadevah vam in pomagal vašim poslancem v narodni skupščini k realizaciji vaših želja ter vam zagotavljam našo podporo.« Nato so govorili še gg. Bureš, Lešnik in Kumerc. Iz vseh govorov je odseval apel na narodne poslance za pomoč malemu obrtniku, kateremu bije že dvanajsta ura. Slednjič so zborovalci. sestavili resolucijo, ki izraža vse važne momente referatov in bo stavljena merodajnim o-blastim v pogled in rešitev. Mariborski veliki promet TUDI ŽELEZNIŠKI PROMET V PRETEKLEM LETU JE NAPREDOVAL. Kljub zvišani tarifi potniški promet z mariborskega glavnega kolodvora v preteklem letu ni nazadoval, temveč se je celo dvignil. Lani je odpotovalo z glavnega kolodvora 452.388 potnikov, kar da povprečno vsak dan 1.250 potnikov. V istem času pa je prispelo v Maribor 532.249 potnikov, pri čemur ima nedvom no znatno zaslugo »Mariborski teden«, ki se je v naši ožji in širši javnosti že zelo uveljavil in priljubil. Statistika vlakov izkazuje, da je naš glavni kolodvor zapustilo lani 1.625 brzih, 5.768 potniških, 5.738 tovornih in 9.746 drugih vlakov, skupaj torej 22,877, kar je nedvomno zelo visoka in razveseljiva številka, ki nam jasno kaže več, kakor vestno in naporno službo naših vrlih železničarjev. Ta pohvala pa ni prav nič zgrešena, če še upoštevamo, da je v preteklem letu prispelo na glavni kolodvor 1.617 brzih, 6.024 potniških, 5.670 tovornih in 10.777 drugih vlakov, skupaj torej 24.088. V prtljažnem prometu je bilo odprem-ljenih 5.775 kosov prtljage v teži 170.000 kg, prispelo pa je 5.794 kosov v teži 184.000 kg. Ekspresnih pošiljk je bilo odpravljenih lani 30.888 kosov, težkih 411.000 kg, prispelo pa je 2.727 kosov v teži 467.000 kg. Brzovoznega in tovornega blaga je bilo odpravljenega iz Maribora 14,941.000 kg, v Maribor pa ga je prispelo 9,291.000 kg. Na tukajšnjem glav nem kolodvoru je bilo lani ocarinjenega 13,978.000 kg uvoženega blaga, dočim je bilo drugim carinarnicam preodkazanega blaga v teži 51,898.000 kg. Za plače nameščencev in stroške materijala se je u-porabilo v letu 1938. nič manj, kakor 12,503.793 Din. Tudi naš koroški kolodvor je velikega pomena za železniški promet v Mariboru. V Dravsko dolino je pohitelo lani 45.565 potnikov, dospelo pa je na koroški kolodvor 45.194. Iz obeh smeri je dospelo na koroški kolodvor skupno 10.254 vlakov, in sicer 138 brzih, 2.764 osebnih in 7.352 tovornih vlakov. Povprečno je dospelo na dan 28 vlakov in 255 potnikov. Potniška blagajna izkazuje 331.316 Din dohodkov, in sicer največ avgusta, najmanj pa februarja. Prtljažnih pošiljk je odpremil koroški kolodvor 562 v skupni teži 19.000 kilogra mov. Dospelo je 687 pošiljk v teži 15.000 kg. Prtljažni promet je vrgel blagajni 4.402 Din. Ekspresnega blaga je bilo odposlanega v skupni teži 1.800 kg, dospelo pa ga je 1200 kg. Znaten porast pokazu-ie brzovozni in tovorni promet. Odprem-ljenih je bilo lani 4 milijone 857.000 kg, in sicer 943 pošiljk brzovoznega in 32248 pošiljk tovornega blaga. Prispelo pa je skupno 1 milijon 829.000 kg, in sicer 1.116 pošiljk brzovoznega in 7.732 pošiljk tovornega blaga. Pri tem je blagajna zaslužila 4 milijone 484.848 Din. Obratni stroški so dosegli znesek 1 milijon 505.778 Din. Vso to službo je vse leto opravljalo 70 uslužbencev, in sicer 5 administrativnih, 27 prometnih, 2 pri potniški blagajni, 4 Pri prtljagi, 13 pri premiku, 9 skladiščnikov, 2 Čistilca, 1 snažilec kretnic, 2 postajna in 5 skladiščnih delavcev. Medo-sebjem je bilo 11 uradnikov, 47 zvanični-kov, 2 služitelja in 10 delavcev. Ptui Statistika ptujskih živinskih sejmov v letu 1933 je nekoliko ugodnejša kakor v prejšnjih letih, to pa le kar se tiče kupčije. med tem ko je bil dogon manjši. Kakor je razvidno iz letnega pregleda, je dosegel dogoh na konjske in goveje sejme 13.182 glav živine (leta 1932 — 13.757). Od teh je bilo 2744 konjev, 10.403 goveda, 1 koza in 34 ovac. Prodano je bilo 5.342 (leta 1932 — 5.029). V tujino je šlo 110 konjev in 59 glav goveje živine. Na svinjske sejme je bilo prignanih 11.356 rilcev (leta 1932 — 10264); prodalo se je 4.081 glav (leta 1932 3.925). Skupno število dogona znaša 24.538 (leta 1932 — 24.121), skupno število prodane živine pa 9.423 (leta 1932 — 8954). Kakor se vidi, je uspeh kljub denarni stiski boljši, kakor v letu 1932. Glasbena Matica v Ptuja priredi v soboto 20. t. m. ob 20. uri v lastnih prostorih vokalni koncert s sodelovanjem Slovenskega vokalnega komiteja izLjub- Operacija slepiča med poletom Med poletom nekega letala, ki opravlja redni zračni promet med New Yorkom in San Franciscom, je pričel neki potnik tožiti o hudih bolečinah v trebuhu in je prosil pilota, da bi pristal in ga oddal v najbližjo bolnišnico. Pilot je to odklonil in ni hotel pristati niti tedaj, ko je neki zdravnik, ki je bil tudi v letalu, ugotovil nevarno vnetje slepiča. Najbližje letališče je bilo oddaljeno še 3 ure. Ker je postajala nevarnost vedno večja, je zdrav* nik vzel svoje instrumente, kloroformird bolnika in ga srečno operiral. Pri tem je ugotovil, da bi bil bolnik brezpogojno h-mrl, če bi odlašal z operacijo le še pol ure. Tragični smrt ameriške letnika. Na poletu iz Pariza v Egipt je zaSfo neko letalo v gosto meglo, strmoglavile na tla in se razbilo. Izpod razbitin so potegnili mrtvo mlado žensko, ki je imela francosko pilotsko legitimacijo. Njen spremljevalec, ki je ostal živ, čeprav je bil nevarno ranjen, je povedal, da je le-talka Američanka Evelyn Graham-Fro-stova. ^rfl»r Schubart: Zlata broša E>ve mladi zakonski dvojici brez otrok,! ki sta se nekako vsakih štirinajst dni sešli na čaj, sta živeli že delj časa v pri-'ateljstvu. Sicer se nista tikala ne gospoda ne gospe, vendar so se dobro razumeli. ker so imeli mnogo skupnih interesov, razen tega pa je k utrujenju teh medsebojnih odnošajev pripomoglo tudi dejstvo, da sta obe rodbini stanovali zelo blizu. Med tem ko je bil domačin, ugleden arhitekt, stopil p0 cigarete, da ž njimi Postreže gostoma, se je dr. Winter, umet kostni zgodovinar, vtaknil v pogovor ^oje žene s hišno gospodinjo, ki je v tožila o vse bolj in bolj naraščajoči Vabljivosti. ‘Gospa Hana, vam se ni treba pritože-z mojo Hedo je še mnogo slabše. Nedavno je nekje pozabila muf, ki sem ?a ii bil podaril za Božič, včeraj pa je Zgubila brošo.« ‘Pa vendar ne one s starorimskim ?°vcem, ki ste ga ji prinesli iz Napolja?« 3e skrb'jivo povprašala gospa Hana. »Prav tisto. Izgubo vsakega drugega flakita bi lažje prebolel,« je zlovoljno j^vrnil doktor. »Broša je prav tako red-kpst, kakor je lepa in dobro ohranjena: V mi je dragocen spomin na najlepše :renutke življenja, vrhu tega pa je ime-a Precejšnjo vrednost.« * ‘Kje ste jo Izgubili?« je domačica sortno vprašala prijateljico, ki ji je bil pogovor očividno že neprijeten. »Tega se prav tako ne spomni, kakor ob svojem Času ni vedela, kie je pozabila muf. Misli, da pri šivilji, saj drugam popoldne ni šla, in zanesljivo vero, da je brošo po kosilu še imela.« »Ali ste pri šivilji že povprašali?« je posegel v pogovor gostitelj, ki se je bil vrnil s cigaretami. »Dal« je s solzami v očeh odgovorila gospa Heda. »Danes dopoldne sem telefonirala tja, toda rekli so mi, da ničesar ne vedo in se tudi ne spomnijo, da bi bili videli brošo, ko sem se razpravljala. Zato sem trdno prepričana, da se moj mož moti, če trdi, da sem jo imela na sebi, kp sem šla z doma.« »Ah, ne,« jo je nejevoljno zavrnil mož. »Se mislil sem si: kako krasno se prilega medlo zlato temnolilasti svileni jopici. Prisegel bi, da si brošo imela na sebi, ko si šla iz hiše.« »Potem si jo pač izgubila po poti do šivilje!« je menil domačin. Njegova žena se je dobrovoljno nasmejala. »Dobro, da ste tudi vi moški pozabljivi, ne samo me uboge žene. Saj nam je doktor še nedavno pokazal zaklep, ki ga je sam izumil, tako, da se broša sama od sebe pač ni mogla odpreti.« »Točno!« je s poudarkom pritrdil Winter. »Morala si si jo sneti, in ker smem menda po pravici domnevati, da si moja žena odpne jopico le pri šivilji, je morala pač le tam biti pozabljena ali u-kradena.« »Zdaj naj bo pa tega dovolj, Rolf«, je zaprosila gospa Heda že nekoliko razdražena. »2e ves dan ne poslušam drugega ko te neprestane jeremijade; molčala sem ves čas. Toda večera si ne dam pokvariti. Saj mene samo nemalo jezi, ali večno lamentiranje in besedičenje mi broše ne bo vrnilo? Ali ne mislite tudi vi tako, gospa Hana?« »Prav imate«, ji je pritrdila ta in v želji, da napelje pogovor na prijetnejše stvari, je smeje se nadaljevala: »Aha, vi pa ne veste, da imamo pri nas že nekaj dni majhnega gosta, ki sem si ga zdavnaj želela. Dajte doktor, uganite!« »Majhen gost? Kako naj uganem? Morda kanarček?« »Ne, ne! Saj vendar veste, da ptičev ne maram!« »Nemara psiček,« jo je podražil doktor. »Tudi ne! Hu, te male pasje mrcine, ki j imajo vse napake in nedostatke vsega pasjega rodu.« »Nu, potem pa res ne vem. Ali pa bi celo utegnila biti mačka?« »Uganili! Tri mesece stara mačica, črna in divja ko vrag in Segava ko mlada opica, neizrekljivo srčkana živalica!« »Ki si ob perzijskih preprogah brusi kremplje, ki trga usnjene naslanjače, razbija kodanjske krožnike, ki nama izmika meso in tiranizira vso hišo!« je s sladko-1 kislim obrazom dodal domačin. »Ti, da te ni srani! Veste, to so le besede; on ima malega satana še rajše kakor jaz.« »To bi mi bilo pri najboljši volji doet-la nemogoče!« je suho odgovoril mož. »Tak vsaj predstavi zverino. Če se ne motim, straši že spet nekje v tvoji sobi, čeprav dobro ve, da ne sme, zaradi kitajske vaze in indijske preproge pri divanu, ki na njej posebno rada leži.« To rekši je vstal, odgrnil baržunasfo zaveso do sosednje sobe in jel vabMJ: muc, muc, muc... Nekak žvenkečoč šum mu je bil odgovor in po svetlem parketu je pridrselo nekaj majhnega in okroglega, zlato se le-skečočega, za njim pa se je bliskovito pognala črnobaržunasta žoga, mačica, ki se je v naglici zasledovanja prekopicnila in se ročno spet postavila na noge, pograbila s šapicami igračko in Jo sunila naprej v sobo, gostoma pod noge. Lahen vzkrik gospe Hede in presenečen vzkrik njenega moža. »Saj to je vendar tvoja broša! Kaj naj to pomeni? Izrečno si rekla, da včeraj nisi bila drugje, kakor pri šivilji. Tak se je vendar oglasila tudi pri vas gospa Hana?!« Domačica je bleda kot smrt odkimala. »Pri meni je ni bilo; zakaj jaz sem šla k teti Kristi na čaj. Morda pa je bila pri Hugonu? Toda on mi je rekel, da v moji odsotnosti ni bilo nikogar.« Tri dvojice oči — preteče očitajoče, proseče — so se uprle v gospodarja, ki se je v zadregi zasmejal in si segel z roko na čelo. In v mrtvaško tišino je na-lik grohotu rogajočega se škrata zažven-ketal zlati novec med naglo smukajočimi šapicami male mačice... Denis Diderot; Skrivnosti samostana Sestra Terezija je spregovorila nekaj nerazumljivih besed in zardela. Ne vem zakaj, ne vem kaj jo briga, če so moje roke lepe ali ne: Ge ugajajo predstojnici ali ne? Tedaj me je predstojnica objela okoli pasu, o katerem je trdila, da je lep, me potegnila rta svoja kolena, ogledovala moj obraz ter hvalila oči, usta in barvo kože. Nisem vedela, kaj naj odgovorim. Povesila sem oči in pustila, da me hvali, dočim je sestra Terezija hodila nemirno sem ter tja po sobi, tako da ji je predstojnica rekla: »Lahko greste, če vaš dolgočasi.« »Ne dolgpčasi me.« »Moram novo sestro vprašati še tisoč stvari.« »Verujem.« »>Hdčem spoznati povest vsega vašega življenja, ker kako naj sicer popravim krivico, ki vam je bila storjena? Suzana, kdaj bom vse to izvedela?« »Kadar boste želeli.« »Takoj, čim bom imela dovelj časa, vas bom prosila. Kofiko je ura?« »Skoro pet, kmalu bo zvonilo k litanijam,« je odgovorila sestra Terezija. »Vse je treba začeti s službo božjo.« »V? ste obljubili, da me boste tolažili,« Roman. 28 je rekla sestra Terezija, »mučijo me neke misli, moram vam razkriti svoje srce, dfugače mi ni mogtiče moliti.« »Ne, ne,« je odgovorila predstojnica. »Vaše misli so nesmiselne, neumne, saj že vem, za kaj gre. Govorili bove o tem JutrU »Draga mati,« s temi besedami se je vrgla jokajoč k njenim nogam, »dovolite ml, da se to takoj zgodi!« Prijela je predstojnico za roko in jo močila s solzami. Vstala sem, da ju pustita sami, pa mi nepreprosljiva predstojnica ni dovolila oditi. Bila je gluha za vse moje prošnje, s 'katerimi sem pomagala sestri Tereziji, in je rekla: »Zares, sestra Terezija, vi mi postajate neznosni. Vaše razburjenje mi ne u-gaja. Na poti mi je, a jaz se ne dam od nikogar motiti.« »Vem, toda jaz ne morem premagati svojih čuvstev, ne morem nič drugega storiti.« Odšla sem iz sobe, v kateri sta ostali samo predstojnica in mlada redovnica. V cerkvi sem ju zopet videla in ju opazovala. Zdelo se mi je, da se Terezija izmika mojemu pogledu; bila je še vedno žalostna in potrta, dočim je predstojnica /port vteralinle nedeife Premiera v hockeyu na ledu H6CKEYSKO MOŠTVO SK KASTNER HOCKEYISTE. LEP PROPAGANDNI NA LEDU V Včeraj je videl Maribor prvo tekmo v hoekeya na leda, ki jo je organizirala Mariborska zimskošportna podzveza. Hockey na ledu se je v zadnjih letih, posebno po uspelih gostovanjih Kanadčanov, kjer je hookey na ledn narodni šport, v Evropi «©k> razširil. Povsod kjer ga »grajo, je postal želo popularen in ljudje komaj čakajo, da se priredi kaka tekma. Veliko zanimanje v Mariboru je bito priča, da se bo ta športna panoga thdi pri nas udomačila in pridobila med gledalci mnogo navdušenih pristašev. Saj je že včerajšnjo prvo tekmo gledalo okoli 1000 gledalcev, ki na koncu niso mogli dovolj prehvaliti lepote hockeya na ledu. Podzveza je povabila ljubljansko Ilirijo ter SK Kastner & Ohletf iz Gradca v Maribor zA odigranje propagandne tekme, ki je tudi popolnoma dosegla svoj namen. SK Kastner & Ohler (Gradec):SK IHrlja (Ljubljana) 5:0 (1:0, 3:0, 1:0). & OEHLER PORAZILO ILIRIJANSKE USPEH PRVE TEKME V HOCKEYU MARIBORU. pogledu precej prekašali Ljubljančane, Zlasti se je opazilo; da primanjkuje Ilirja-nflni rutina in igralna tehnika, ker se je Večkrat zgodilo, da se je po več Ilirjanov znašlo na kupu, dočim so Gradčani izvrstno držali vsak svoje mesto. Igra sama je bila zelo živahna in kljub razmeroma visokemu porazu ves čas odprta. Pri Gradčanih je zlasti ugajal napa* dalni tercet, Ilirijani so v začetku igre znatno nad* krilievali nasprotnika, in to zlasti glede hitrosti. Imeli so več ugodnih prilik, da dosežejo gol, vendar niso znali svojih šans izkoristiti. Oba nasprotnika sta igra la v splošnem fair, le dvakrat je tnoral sodnik nastopiti z izključitvijo za eno minuto. Sodnik g. Halla nam je po tekmi dal naslednjo izjavo: »Ugodno me je presenetila dobra organizacija prireditev* kar Se v Avstriji ne dogaja, ker oblasti nam Moštvo Kastner & Ohler je sedaj v pol športnikom ne gredo na roko, kakor pri ni formi in je v letošnji sezoni odigralo že mnoge tekme. Včerajšnja njihova tekma je bila 12. v letošnji sezoni. Ker pri iitfs še nimamo sodnikov za hockfey, je ptlspel z Gradčani tudi avstrijski Zvezni sodnik g. Halla, ki je tekmo sodil. Takoj v začetku Igre se je videk), da razpolagata oba nasprotnika s prvorazrednimi moštvi. Posebno igralci Gradčanov w> bili izvrstni tehniki in so v tem vas. Moštvu SK Ilirije se pozna, da mu manjka rutine in je zaradi tega potrebno, da igra mnogo tekem. Slovenci pa so zelo nadarjeni igralci in predstavljajo prav dober material. V drsalnem pogledu popolnoma odgovarjajo, so dovolj hitri, le taktika jžm je naravno mestoma začetniška. Zelo je vplivalo na igro. ker ni bilo običajne ograje in je zaradi tega bandy prevečkrat padel preko mejnih črt, kar mimo dremala na svojem stolu. Služba božja se je zelo naglo končala, ker cerkev najbrže ni bila najpriljubljenejši kraj redovnic, ki so se naglo razbežale, kle-pečoč kakor jata veselih ptic. Predstojnica je odšla v svojo celico, a sestra Terezija se je ustavila pred mojimi vrati, da bi pazila na vse, kar bom storila. Šele po daljšem čakanju v svoji celici sem slišala, kako so se tudi vrata njene čisto tiho zaprla. Po Vsem tem se nisem mogla iznebiti suma, da je ljubosumna in se boji, da bi ji vzela ljubezen in naklonjenost predstojnice. Ker so mi dogodki naslednjih dni potrdili ta sum sem Jo nekoč vprašala, kaj ji je. Te besede so jo zmedle, da ni vedela kaj naj mi odgovori, zato sem nadaljevala: > Nepravični ste napram meni. ker se bojite, da vam bom ukradla naklonjenost naše matere. Toda take stvari niso v skla du z mojim značajem, zato ste lahko mirni. Če bi bila tako Srečna in bi imela kak vpliv na predstojnico...« »Vi lahko dosežete pri njej vse,« me je prekinila. »Ljubi vas in bi storila za Vas vse, kakor nekoč za mene.« »Dobro, potem bom ves svoj porabila v vašo korist.« »Bo to od vas odvisno?« »Zakaj ne?« Namesto odgovora se mi je vrgla o-koli vratu in med jokom dejala: »Vem, vi niste krivi. Prepričana sem o tem. Toda obljubite mi samo eno...« »Recite samo, jaz bom storila vse, kat bo v moji moči!« Dala si je roko na čelo in še vedno o* klevala. Naposled pa mi je tako tiho rekla, da sem komaj slišala: »Obljubite mi, da jo boste čim manj o-biskovali.« Ta želja se tni je zdela čudna zato sem odgovorila: »Kaj se to vas tiče, če jo večkrat ali manjkrat obiščem? Vi jo lahko obiskujete kolikor jo hočete, a mislim, da imatfl tudi jaz enako pravico. Glavna stvar je le, da vam obljubim, da ne bom pri njej ničesar storila v vašo škodo.« Ni mi odgovorila, temveč je samo mrmrala: »Potem sem izgubljena.« »Izgubljena? Izgubljena? Zakaj? Zd-se mi, da me smatrate za nenavadno podlo žensko?« Tako daleč sve že bili v svojem po* govoru, ko je vstopila predstojnica. Iskala me je bila v celici, pa me tam ni našla. Potem me je iskala po vsej hiši, a ji ni padlo na pamet, da bi mogla biti pr’-sestri Tereziji. Bila je razburjena; to j® bilo njeno navadno stanje. Sestra Terezija je obsedela na svoji postelji, jaz pa sem dejala predstojnici: »Draga mati, oprostite, da sem prišia sem brez vašega dovoljenja.« »Bilo bi bolje,« je odgovorila, »če bi me bili prej vprašali.« je po nepotrebnem zaustavljalo igro. Led je bil dober. Želim, da bi se v doglednem času v Mariboru ustanovil hockeyski klub, tako, da bi bili športni stiki z Mariborom še tesnejši.« Vodja ilirijanskega moštva g. Vodišek pa je dejal: »SK Ilirija si je nabavila o-premo za hockey na ledu pred tremi leti, vendar je radi neugodnih vremenskih prilik ni mogla vporabiti in je šele lansko leto nudila mladim hockeyistom Ilirije možnost pričeti z resnim vežbanjem. Z izidom tekme sem zadovoljen, ker je bil to prvi letošnji nastop moštva.« Mednarodne skakalne tekme na Bledu. Včeraj so se vršile na Bledu mednarodne skakalne tekme, ki jih je priredil SK Triglav. Rezultati so bili naslednji: Izven konkurence: Bjora Jahr 60, 61, 64 m- V konkurenci: 1. Holl (Avstrija) 56, 38, 61 m (222.2 točk), 2. Palme (Sm. ki. Ljubljana) 50, 50, 50 m (192.1), 3. Baebler (SK Triglav) 44, 45, 47 m (180.3), 4. Bevc 176 točk. Včerajšnje nogometne tekme. Zagreb: Viktorija:Jugoslavija 2:2. Beograd: Zaključek božičnega turnirja: BSK:Sparta 5:1, Jugoslavija :BASK 4:2. Končni placement božičnega turnirja je: 1. BSK, 2. Jugoslavija, 3. BASK. 4. Spar-ta. Frankfurt: Nemčija:Madžarska 3:1. Sokolstvo Sokol Matica. Članski sestanek, ki bo drevi ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, je za vse članstvo nujno obve zen. Na sestanku bomo obravnavali va- žne zadeve občnega zbora. Ob pol 20 uri pa morajo biti v društveni sobi vsi člani upravnega odbora in prednjaškega zbora. Zdravo! Tajnik. Nad tisočletni hrasti v Franci i Strokovnjak Gedeon de Kerville, Ki vodi že nad 30 let statistiko o tisočlet* nem drevju, je ugotovil, da je v rodovitni francoski provinci Normandiji, kjer Je doma izvrstno vino in najlepše drevje* nič manj kakor 98 dreves, vzornih ek-semplarjev, starih najmanj po 1000 let' Po večini so ta drevesa hrasti ali taksis-si. Eden teh hrastov, ki je pravcat orjak, rase pri Allowllle-BCHe'oFša blizu Lt> Havra in se ceni njegova starost n^ 1200 let. V njegovem deblu sta nam«-ščeni dve kapelici, druga nad drugo, Ta hrast, ki ga more objeti z iztegnjenim’ rokami komaj devet odraslih moških, ie nedvomno najstarejši svoje vrste v vsei Evropi. Francoska vlada ga varuje kot »zgodovinski spomenik«. V duplini nekega drugega takega orjaka ima dovolj prostora 20 ljudi. Ta kolos stoji na pokopališču pri Menll-Cifcoultu v depart-manu Orne in je star baje 1500 let. Še starejši pa je najbrže drug taksus na pokopališču v Nicorpsu pri Contancesu, čigar senca bi mogla nuditi varstvo prcJ solnčnimi žarki celi majhni občini. Parlament z večino odvetnikov. V novo Izvoljenem španskem pari' mentu je med 473 poslanci 179 odvetnikov, 8 sodnikov, 32 in?enjerjev, 28 profesorjev in učiteljev, 25 pisateljev in novinarjev ter 23 zdravnikov. Razno DRSALKE BRUSI dobro in poceni Ju*tln Oustjn-čIČ, meh. delavnica, Tatten-bachova ulica H 4833 SEDAJ KO PRIHAJA Al MA in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika. <1* iih pustite lemeiiito osnažitl emajlirati, ponlklatl. vse .krog Ijične ležaje zbrusiti, tako. da bodo prihodnle spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles In motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno delo. Btetkonkurenčne cene. Pri noroča se mehanična delav-tilea Justin Oustlčjc, Maribor, lattenbachova ni. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom do kolo. 4736 SPALNE in (edilne sobe. iperane, it kavkaSkega orehovega lesa. oolltlrine ter kuhinle In spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. oo ugodni ceni prodam Mizarstvo. Aleksandro' »ta 48 Aleksandrdva ee-»60 ZLATO. blatnike In platin kupuje po naJvlSjlh dnevnih cenah Mariborska afineriia zlata. Orož-lova nllca 8 3642 Sobo odda ................. ,|wwr"i LEPO, SALONSKO OPREMLJENO SOBO, I s posebnim vhodom, v sredini mesta, ob Glavnem trgu, z uporabo kopalnice, z zajuter-kom oddam v naletn. Pojasnila V Upravi »Večernika«. 200 Sluibo Mo IZUČEN ZLATAR brez vsakih sredstev iti doma, ne po lastni krivdi, prosi za kakrSnokoli službo. Ponudbe pod »Pošten In delaven« na upravo lista. 87 Inventurna prodala zimskega blaga napol 2astonj Priložnostni nakup! v Trpinovem bazarlu Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, :> znancem tužno vest, da je gospod Josip Ulčakar profesor trgovske šole in bančni ravnatelj v p. v ponedeljek, dne t&. januarja 1934 ob K4. uri zlutraj, po da’jši, mučni bolehni, sprevidsn s tolažili sv. vere v 72. letu starosti, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagopokojnika bo v sredo, dne 17. januarja ob 16, uri iz mrtvašnice v Radvanju. Sv, maša zadušnica se bo darovala v .četrtek, dne 18. januar’* ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Nova v a s pri Mariboru, dne 15. januarja 1934. 4nlca Kavran in Fani Brandt, Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: RAD!VOJ REHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO Drm.A v Mariboru