. B . _ ^^^ Pošrnino pločana v gotovini Z ENA IN DOM 0SEP,E™ Posetite nas, da Vam pokažemo vse kar imamo. ^JuhlJcuia Mestni trg Vse je že pripravljeno. Pravkar smo dobili različno blago za jesen in zimo, za moške in damske obleke. Za Vas je že vse pripravljeno otroci: in otroci Otroci so nam zmerom dragi. V njih vidimo odsev nas samih — oni bodo nadaljevali naše delo in naše življenje. Mladost so, inkarnacija življenja, ve-drost in lepota. Mladost je zmerotmi lepa. Otroci so zdravje, ker šei nisoi okuženi s tistim, kar življenje prinaša slehernemu izmed mas, kadar imamo otroško dobo za seboj. Ne poznajo grehov, skozi katere smo morali mi vsi — radi ali neradi. In nei poznajo vsakdanjosti, ki nam tolikanj tesni duha. Toda življenje nikomur ne prizanaša. Zatoi morajo tudi otroci doživljati svote male in velike nesreče in v n jih morda slutijo težave življenja, ki jih še čakajo. Vendar so te slutnje zmerom l>et podzavestne in nikakor ne morejo ubiti v otroku poguma in veselja. Prvi pečat, ki ga življenje neusmiljeno daje, je razlika, ki jo je napravila družba med bogatimi in siromašnimi otroki. Socialne prilike so kakor visok zid med obema in njih posledice se kažejo že v zgodnji mladosti. Otroci bogatinov so skozi vse življenje srečni in brez skrbi, otroci siromakov pa ostanejo zmerom sužnji, delavci in brezdomci. Le malokomu se posreči, da izpremeni ta večni zakon življenja. V otroški duši se drami zavest te razlike. Otrok, ki je zrasel v udobnih razmerah, bo kmalu spoznal, da ima lepše in dragocenejše oblekel od sosedovih otrok, da soi njegove igrače mnogošte-vilnejše in dražje in rad se bo ponašal z njimi. A v siromačku se bo začel zbujati ponos in bo na svojo punčko iz cunj prav tako ponosen kakor bogatinov otrok na svojo dragoceno- porcelanasto lutko. A narava ni tako okrutna kakor življenje. Vsem otrok oni tega sveta je dana sladkost mladih dni. Medtem ko si bogatinov otrok pomerja lepe obleke pred ogledalom v razkošno opremljeni sobi, se mlad razcapanček s smehom na obrazu igra na pesku ali pa teka po zelenih travnikih in uživa v pestrem življenju, ki ga prinaša cesta. Zato so nam vsem brez razlike spomini na otroška leta zmerom nekaj lepega. Zakaj delavec je v svoji otroški dobi doživljal svoja mala veselja prav tako iz srca kakor bogatin. Oči so se mu odprle šele pozneje ... ALAH JE PRAVIČEN, M . 89-159* >72 jz>/a.šcre " » ičC 3b C g/cii-an//z-ano r2_o.jDre moč^'/ve z CZ c/ec£e tn c/c/Z/re oc/ c/ti 'Z D. Sedel sem s starim šejkom v kavarni, in ta mi je začel pripovedovati tole povest: Alah je zmerom pravičen, tudi kadar deli bolečine. Pravično in brez pridržka jih deli siromakom in bogatinom. Poslušaj, povedal ti bom resnično povest. Morda j« zdlaj kakih sto let tega, kar je vladal v naši deželi sultan Selim, ki je bil tretji tega imena. Neki dan je stal ob oknu delovne sobe in gledal na Bosporus, kjer je prav ^tedaj divjal vihar. Ladje in čolni soi hiteli k bregu, da bi se zavarovali pred viharjem. Enega izmed čolnov, ki ga je veslal mlad ribič, pa je vihar zajel in ga vrgel na prepovedano obalo, kjer je stal harem vzvišenega sultana. Takoj je prihitelo kakih dvanajst močnih evnuhov, ki so z debelimi gorjačami na-klestili mladega ribiča, ker sel je — čeprav nehote — drznil prestopiti prepovedana tla. Naposled jim je sultan velel, naj izpustijo mladega ribiča. Ne- srečnež si je podlrgnil hrbet, sedel na rob svojega čolna in jel nekaj izdirati iz stopala leve noge. Bil je velik ladijski žebelj, ki je bil skrit v pesku in se je zadri mlademu ribiču globoko v meso: Pri tem opravilu ni ganil z obrazom, kar se je sultanu zelo čudno zdelo. Ta hrabrost mu je bila všeč, na je zato dal poklicati mladega ribiča predse. Izpra-ševal ga je to in ono in pogumni odgovori mladega moža so mu bili po volji. Naposled ga je vprašal, kako mu je bilo, ko se mu je veliki ladijski žebelj zabodel v meso. «Bilo mi je, kakor bi me bil trn rožnega grma zbodel», je odgovoril ribič. «Take ljudi potrebujem«, si je mislil sultan in je zapovedal ribiču, da mora pristopiti k njegovi osebni straži. Takoj ga je dal preobleči. Ribiču je bilo prav in službo je tako dobro opravljal, da ga je sultan, ki ga je neprestano opazoval, povzdignil v častnika. Počasi je zmerom bolj napredoval, da je postal paša in naposled celo da- mad, to se pravi, sultanov zet. Zaslužil je mnogo denarjal in sultan mu je podaril krasno opremljeno palačo s parkom in cvetličnjaki. Vsak dan se je moral udeležiti posvetovanj, ki jih je imel sultan s svojimi podložniki. Neki dan pa paše ni bilo k posvetovanju. Sultan je poslal enega izmed častnikov v njegovo palačo vprašat, zakaj presvetlega paše ni. častnik se je kmalu vrnil in sporočil: «Paša se je zjutraj izprehajal po parku, a medtem ko je trgal rože, ga je trn opraskal po mezincu desnice. Zdravnik mu je zaradi tega predpisal dvodnevni počitek v postelji!» Tedaj je rekel sultan: «Alah je pravičen, ker pravično razdeljuje bolečine med siromašne in bogatine.» In poslal je bolnemu paši lepo darilo ter mu sporočil, da mu želi skorajšnjega okrevanja.» To povest mi je povedal stari arabski šejk. Ko je nehal, si je pogladil brado in pripomnil: «Da, Alah je zmerom pravičen, tudi kadar deli bolečine. Pravično in brez pridržka jih deli siromakom in bogatinom. (A. B.) W. Weldin: TIHOTAPCI (Iz časov prohibicije v Ameriki.) I. Brzojavka se je glasila: Luksuzna jahta Florida smer New York tik dvajsetmiljskega pasu. Vozi alkohol. «Obrnite v smer dve stopinji bolj proti vzhodu», je ukazal kapitan carinskega čolna št. 28 krmilarju. «Če bomo srečali ,Florido', jo pozovite s strelom, naj se nam približa.» «Na povelje, kapitan!» II. May se je spustila v naslanjač in se udobno zleknila. «Kako dolgo sva zdaj prav za prav že poročena, Artur?* Artur Briggs, srečni posestnik jahte «Floride», je pogledal na svojo zlato za-pestno uro in rekel: «Dva meseca, osem ur in štiri in dvajset minut, dragica.* «Kako mineva čas,* se je smehljala Mav, «razen tega pa sem se zdajle spomnila. Artur, da mi še nisi zaupal svoje skrivnosti. Obljubil si mi, da mi boš dva meseca po poroki razodel veliko skrivnost. * «Da, spominjam se.* «Torej?» Artur Briggs se je zavil v velik oblak dima. nato pa je rekel približno: cjaz, dragica, tihotapim.* «Kaj pa. če smem vprašati ?» «Alkohol.» May se je izpremenila v samo sre-brnočisto smejanje. «Ti imaš vedno tako sijajne do-misleke, Artur!» «Ne razumeš me, May. Mislim namreč čisto resno.* May se je nepotrpežljivo zgenila. ^Ponavljaš eno in isto, Artur. Ko sem te spoznala, si bil milijonar, ena najbolj znanih pojav newyorške družbe. Če me nečeš dolgočasiti, ti mora priti že še kaj pametnejšega na um.» Artur Briggs se je žalostno smehljal. «Ti smem povedati majhen kriminalni roman?j c I menitno!» «Nekoč je živel milijonar. Ta milijonar se je zaljubil v lepo, mlado, pa tudi ne ravno skromno Angležinjo.* «Fuj, ljubezenska sforija!» «Prosim te, pusti me, da nadaljujem, May. Milijonar je izgubil pri nekem borznem polomu skoraj vse svoje veliko premoženje. Ni bil več milijonar. Toda lepe in neskromne Angležinje pa vendar ni hotel izgubiti. Sklenil je torej, da pride čimprej nazaj do milijonov. Dolgo je razmišljal, kaj bi bilo za bivšega milijonarja čim zanesljivejše in čim boljše podjetje. In prišel je do sklepa, da je najzanesljivejše in najboljše podjetje prav tihotapstvo z alkoholom.* «Na kakšen način?» «Ker si ne bo mogel nihče misliti, da bi milijonar tihotapil alkohol. Morda nimam prav?» May se je prizanesljivo smehljala. «Ti si tako od srca nenadarjen, Artur. Za izmišljanje kriminalnih romanov pa že celo nimaš nobenega daru. Tvoja snov je nekaj nemogočega.* Strel je zagrmel nad morjem in nekaj deset metrov pred «Florido» je brizgnil v zrak bel. penast steber iznad valov zelenega Atlantskega oceana. May je prestrašena izpustila cigareto izmed prstov. «Za božjo voljo, Artur, kaj pa naj to pomeni ?» Njegov obraz je ostal miren. «To, tole je sedaj vrhunec mojega malega romana», je rekel- III. «Kapitan McCurdv s carinskega čolna št. 28», se je predstavil mož. «lio-tel sem samo pogledati, ali nimate morda slučajno kaj alkohola na krovu, sir.* Artur Briggs se je smehljal. «Če že ravno hočete zapravljati svoj dragoceni čas, mi bo samo v veselje, popeljati vas na izprehod »o krovu mo;e male jahte. Najslavnejši newyor-ški arhitekt mi je napravil načrte za opremo. Upam, da vam bo ta pregled samo v zabavo.* «V tem prepričanju sem tudi stopil na vaš krov, sir.» «Nekaj Da vam moram vendarle priznati, kapitan!» Kapitan Mc Curdv se je napravil začudenega. «Morda bo najbolje tako, Mr. Briggs. Odkrito priznanje pomeni brez dvoma dva meseca olajšanja kazni.» «Kapitan,» je rekel praznično Artur Briggs, «v jedilnici .Floride' imam nekaj steklenic whiskyja, pravega škotskega whiskyja! Če vam smem ponuditi, bi skupaj popila kozarček.* Tedaj se je nasmejal kapitan McCurdv. «Prav rad, Mr. Briggs, toda šele oo-tem, ko bomo pretovorili vse sode alkohola, ki ga imate spodaj, na naš krov. IV. «Dal sem brzojavno obvestiti New York, Mr. Briggs. Jutri se javite pro-hibicijskim oblastvom.* Zadnji sod alkohola se je ropota je skotalil na zadnji del carinskega čolna. «Mar nas boste sedaj kar pustili, kapitan?* «Znana osebnost, kakor ste vi, nam ne more uiti. In zdaj. kaj je z obljubljenim kozarcem vvhiskvja. Mr. Briggs?* Artur Briggs ga je debelo pogledal. «Nerad kolnem, kapitan. Toda če mi prav hitro ne izginete izpred oči. bom rekel, naj vas vzame vrag.* "v. «No, kaj pa je vas privedlo k meni, Mr. Briggs?* je vprašal inšpektor pro-hibicijskega urada. «Nic slepomišenja, gospod. Saj že davno veste, tihotapil sem alkohol.* Inšpektor se je izpremenil v zardelo kroglo, ki se je tresla od smeha, in Artur Briggs se je zanjo bal, da se ne razpoči. «Kako natančni so vendar ti gospodje visoke družbe! Kaj mislite, da nismo sami dobro vedeli, da se dobe na vsaki luksuzni jahti naših blagoslovljenih milijonarjev dve ali tri steklenice whi-skyja? Dobrega, starega — pravega škotskega whiskyja — ah!* «Ne razumem vas prav —* «No, če ste že tako natančni, Mr. Briggs — no prav, olajšal vam bom vašo vest in vas kaznoval z globo 50 dolarjev za dve vtihotapljeni steklenici whiskyja. Ste zdaj zadovoljni, Mr. Briggs?* «Recimo sto dolarjev.* «Nemogoče. Ne morem zahtevati, da bi zaradi navadnega' pretiravanja vestnosti darovali državi. Mr. Briggs!* VI. «Stvar je bila namreč takale,* je pripovedoval kapitan carinskega čolna št. 28 pri kozarcu groga, «tale Briggs nam je bil nezaslišana, naravnost umazana in nelojalna konkurenca. Medtem ko so naše parnike vedno in povsod neprestano obstreljevali, se je 011 neprenehoma in brez ovir prevažal po Atlantiku, vlačil s seboj ogromne količine akohola in je seveda zaradi večje točnosti pritegnil vse kupce nase. Dobro, lahko bi ga bili tudi naznanili, toda bilo bi vendarle škoda za dobro, drago blago. In zakaj, vprašam vas. zakaj si je vendar zgradila naša tihotapska mornarica še patentni .Carinski čoln št. 28'? —> CVETICE IN VAZE. Opirava sama še ne naredi stanovanja prijetnega in domačega. Dokler imamo v sobi same mrtve predmete, se nam zdi še nekako tuja. Okoli sebe hočemo vidietti cvetice. Prav v poznih poletnih mesecih je toliko lepih cvetic, ki jih lahko dobimo za majhen denar in ki se zelo dolgo drže, če jim damo zjutraj sveže vode in jim odre-žemo stebla. H kulturi stanovanja spada tudi to, da imamo nekaj vaz in vrčev za cvetica Toda vse te posode naj ne stoje Prazne na kakšni omari. Nič ni gr-šega kakor prazne vaze. Če kupimo cvetice, je potrebno, da nh denemo vselej v primerilo vazo. Vaza in cvetice pridejo prav do veljave le tedaj, če se med seboj izpopolnjujejo. V dragocene kristalne vaze ne smemoi deti preprostih poljskih cvetic, nasprotno pa se lepo poda kakšna redka roža v dragoceni vazi. Travniške rastline so leo okrasek za vsako sobo. Kdo se na primer spomni, da so cveti turške detelje prijeten okrasek sobe? Seveda moramo izbrati resnično lepe cvete. In pa urediti jih moramo tako, da niso kar zmašeni v vazi. V bele ali svetlorumene lončene vaze spadajo poljske cvetice. Plavice, marjetica, turška detelja, mak in še nekatere druge rastline dajo spretno pomešane zelo lep šopek. V ozkih vazah se prav lepo podajo samo poedine cvetice, lepi veliki cvetovi, — todla biti morajo res nekaj posebnega, drugače učinkujejo prazno. Tudi veje z listi so časih lep okrasek. Rdečkasti listi bukve ostanejo na primer do pozne jeseni lepi in uporabni. Proti koncu jeseni pride čas, ko začnemo de vati v vaze zimzelen in druge rastline, ki ostanejo vso zimo. V vazi iz pisanega stekla ali pa v lončenih posodah, zlasti temnovišnjevih, so te preproste rastline kaj lepe in učinkovite. Tudi resje se zelo dolgo drži in je na svoj način učinkovito. Toda ne sme ostati predolgo v vazi. Ko se nabere prah na njem, ga moramo- zagnati stran. K sobnim grmičkom, ki so dandanes zlasti priljubljeni, spada gumije-vec. Če vzgajamo gumijevec, mu moramo večkrat odlomiti zgornje vršičke, da ne požene preveč visoko. Potem se bo lepo razkošatil. Lepo rasel gumijevec z mnogimi vejami je lahko najlepši okrasek velike sobe. Isto velja tudi o velikolistnih sobnih lipah. Kdor se nanje razume, si lahko napravi v sobi pravo senčnico. Res je, da dajo te žive prijateljice v stanovanju dosti dela, toda to, kar nam za delo povrnejo, ni preveč drago plačano z našo skrbnostjo in trudom. Seveda pa je treba pri teh sobnih rastlinah, zlasti pri raznih grmičih, vprašati časih za nasvet vrtnarja, ki se nanje razume. Tako nam bo prihranjeno marsikatero presenečenje in razočaranje, ki bi ga sicer morali db-živeti. ~k Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK Poglejte prav natančno zlasti notranjo stran spodnjih zob! To je bolj preprosto kot se vidi. Varujte se pravočasno, tudi če ste bili dozdaj obvarovani od zobnega kamna — te grde rjavkasto črne plasti na zobeh, ki tiči navadno na notranji strani spodnjih zob in opravlja svoje uničevalno delo. Čistite svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Kajti Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. Z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvoritev. Prepričajte se v ogledalu! Znamenje časa. Mati pri brivcu: «Za striženje tega otroka hočete toliko, kakor mora plačati odrasel človek?» Brivec: «Seveda, gospa, tale mali ima na glavi več las kakor velik!» Zakaj neki? Krojač vpraša dečkovo mater: >\iUzili jrtdozvLiee. imate Aaj zaolti%vi&a-f /T/odela VLbba-zttt oita-viih vi^tentviS. Suoh pit m- ivu hetvet. Kadar iščete službo gospodinjske pomočnice, tedaj se obrnite na upravo lista «Gospodinjska pomočnica» v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7. Gospodinjam in hišnim uslužbenkam priporočamo posredovalnico v Wolfovi ulici 10. Tam dobe brezposelna dekleta tudi prenočišče in se naroča list «Gospodinjska pomočnicam. Poročile so se naročnice: gospodična Milena Pirševa z gospodom Leonom Tolmajnarjem, učiteljem iz Št. Vida, gospodična Fani Planinško-va z gospodom Francem Pergerjem iz Qstrožnega, in gospodična Zalka Simčičeva z gospodom Jožetom Per-kom iz Ambrusa. Iskreno čestitamo! Telefon uprave «Žena in dom» je 21-32. I-A^ 1>>> s žena in dom REVIJA ZA SLOVENSKO ŽENO • ŠTEV. 9 . SEPTEMBER 1936 . LETO VII. Masu&vuet (halit! noh-dijlki kumoh.iit ^aiit ^ttttKltMm jt ntko0 napiial kh.atko z^odio, ki it takoit ph-tetnja: ))/lf zj.oh.njim nacLtfiopju ^oiitiint io iovei kva/itaii. ^fpodaj, za naditKopjt nize, io privezati pit. 3n 0t jt katih.i izmed ioveiv izju&it, jt kith-o ittkti po itopntsak navzdol tih, pKttlpci ivojt^a pla.u S a oditavik -mi jt dal miltiti. (SLU niimo ph,av za ph.av vit ljudje taksni, da it Kadi znašamo nad dh,ujtmi ?■ tej kratki zjodSi tiei via tKoi^ikomika eHovtdktja zivijtnja, ki it, vidi zakaj, polih napaentk potov. C^t naplavimo v ztvijtnju po^Ktiko, it moKajo pokoriti zanjo dh-uji, ki io ph,i \tlim ttm nldoizni. nam kdo, (ti mu nilmo koi, zaSh,uii kaj ^Ko&t^a, podit ja, ponižujočima, pottm ii - joj, kako Kadi - potietmo pKvtja pokiivntja in ntdoiznt^a ioeiovtka, da it nad njim zntitmo. /}\t moKtmo pKiioUeti, da Si zaKadi dh,u^ik ljudi tzjuiljaii v t^h,i zivijtnja, it manj pa, da it izjuiljaii iz laitnt kh,tvdt. tflilij poth,i&ujlmo ntkoja, ki jt ttltino, duitvno, joipodaKiko, iosiaino ali kakorkoli zt ilaiotnljii od nal, da ja naplavimo od^ovoKni^a za ivojt poKazt in pojKtikt. Sa tadnolt jt poidno ph,i moikik Ujno Kazvita. /foavadno it zntitjo nad ztno, k io tmtli iitnoiti v ituz&i alt px iplok ntpKilikt v poilovntm življenju. Sam pa, kjth, it ztna zna ^Kaniti, tam it moz tzpoiodi otroki. ^)(akoK kith-o it pa pottm zavt, da jt itoKii otroku ali pa zlnt khivieo, mu odltzt, in ntuiptk, ki ja jt popKtj jKizil, jt pKiioljtn. tf zeniki it ta taitnolt nt utihni Kazvlti. SKft dtkit it euti doma pKtd itah.it iiSktjio, kot ztna in jolpodinja pa mozu podeljena in 4t nt znada nzd otroki, kth, jik trna pMvie Kada. ^famo tiiti, ki imajo iiuzkinjo aii dh-ujo oitijl ph,i joipodaKitvu, it vžalik ph.tj.vJijo. CSLU ni Mi tako ?• OMutijivt ztnikt duitvno kndo topijo zaKadi takik kh,tvie. (SUU it jim nt Silo iazt, ko poilkait vzh-ok"^ Jj^akoh. kith.o ii ipoznait, da jt ta khtvtea iamo izi-h.uk uzaijintj,a pomia, ilkanjt iz^u&ijtnt^a Kavnovtija, Si Soiceina izjuSiia o it. ^ rnih.no m pamttno Stitdo ztna m ozn to iakko tudi povt in dokazt, da it za dh,u^te zavah-ujt. /fotkakoh, pa, ni pamttno, da ii zaKadi ttk tako naKavnik pojavov ^Ktm ztvijtnjt. /jj^ VERAGO<3ALA |\|aj|ep g j d O. zadnjih žarkih je zvenela pesem mraka. Oblaki so še enkrat zardeli in oblili večerno nebo. Skozi na pol priprto okno so se vsilili rdeči prameni v že mračno sobo in pojemajoče črtali poševne lise na preprogo in pohištvo. Janko se je zdrznil. Preplašeno je skočil iz naslanjača in se svetlo ozrl po sobi. «Ali ni zaječalo?» Trda tišina ga je popolnoma vzdramila. Ah, saj je sam. Že drugi dan. Žena je v bolnici. Otroka pričakujeta. Prvega. Vsa teža skrbi in negotovosti je iznova planila nanj. Sunkoma se je vzravnal in si pretegnil ude, kakor bi se hotel otresti moreče napetosti, ki se ga je spet po-laščala. Z velikimi koraki je premeril sobo in ze zgrudil v drug naslanjač. A dušeči občutek nemira in nestrpnosti ga je spet pognal kvišku. Nikjer ni imel obstanka. «Ali naj spet vprašam? Morda se je med tem časom zgodilo, ko sem zadremal?» Planil je iz stanovanja k najbližjemu telefonu v ulici. «Kako je z gospo Rotar-jevo? Še nič?» Spet ga je potrlo. Vedno isti odgovor. Menda že desetič danes. Sedaj ne pokliče več. Čakal bo poziva iz bolnice. Prisotna uradnica se je lahno nasmehnila. Danes je še vsakokrat tako zatrjeval. Počasi je krenil proti mestu. Z muko je zadrževal korak v počasnem tempu. Sila nemira ga je gnala dalje. Proč od ljudi, v ulice s temnimi izložbenimi okni. Medle luči so pričele obsevati gola okna in neprijazno zidovje. Nenadoma mu je postalo pretesno. Motili so ga lastni koraki, ki so samotno odmevali po tlaku. Bog, koliko časa že hodi kar tako okoli in išče lastnih misli. Najbolje bi bilo, da bi zavil v restavracijo' na večerjo. Tam je gotovo telefon. Ob tej priliki lahko spet... Ah! Rekel je, da bo čakal poziva. A če so ga med1 tem časom že klicali? Hiteti mora. Po večerji, nestrpno: «Kako je z gospo Rotarjevo? — — Kaj? Nocoj bo? Bog daj, da bi vsaj že bilo!» Torej nocoj se bo zgodilo. Janko se je zgrozil. Nocoj! Medtem ko bo ves svet pokojno dihal, ko bo le čuječnost tihega vsemirja neslišno bedela nad trudnimi dušami, bo neko bitje trgala bolečina, da podari njemu in svetu — dete. «Melita! Ubožica ti mojab Stanovanje, mrko in neprijazno v svoji praznoti, ga je tiho sprejelo. V vsakem kotu, v TOaki dolgi senci je stala slutnja, težka slutnja in skrb. V temnem od-jeku noči ga je vse huje plašila negotovost in. nemir v prsih ga je tlačil k tlom. Janko se je vrgel na pol oblečen na posteljo. V zgodnji uri se je sunkoma predramil iz težkih sanj. Veke, še težke od mučnega spanja, so ga pekle. Pogledal je na uro. Pol petih. Kako je le mogel zaspati tako trdno? Med tem? Leglo je vanj kot vsiljiv vzklik bojazni nečesa zamujenega, izgubljenega. Kaj se je zgodilo? Jutro je napeto poteklo brez poziva. Ta tišina, vsa strašnejša od temne noči, ga je bičala. V uradu je sedel brez misli, mehanično je premetaval akte in iskal težke zaposlitve. Zakaj ga ne pokličejo? Končno ni strpel več. Krčevito je stiskal slušalo v roki in zavrtel telefonsko številko. V prsih mu je razbijalo. Kaj bo zvedel? «--še nič. Vso noč v bolečinah — — danes ne obiskov —» Odložil je slušalo in se odplazil k mizi. Glavo je naslonil v dlani in prazno strmel v tapeto na steni, kakor bi hotel počakati na konec tega obupnega čakanja brez dela, brez misli, brez čustev sploh. Po uradnih urah je hitel brez kosila v bolnico. Govoril je z zdravnikom. Mehko je zvenela njegova tolažba, a v vsaki neizgovorjeni besedi sta silila kakor izpod krinke vljudnosti lastna skrb in dvom. Ob slovesu je omenil nekaj o slabi legi in o močni naravi. Kaj je to? Morda je le nevarno. Preveč prijazno so božale njegove besede. Ali pa je opazil drget teh plašnih, prosečih oči, ki hodijo že tri dni pred ta vrata čakat odrešenja? Morda ni hotel skaliti zadnjega miru v negotovosti z resnico? «Melita! Zakaj te ne morem videti? Tu sem, pred vrati, blizu tebe. Ne morem ti hladiti bolečin s svojo roko, s svojo ljubeznijo. Niti ne veš za mojo prisotnost in mojo skrb zate. Še pridem, Melitab Bele sestre so drsele s tihimi koraki mimo njega. Še enkrat se je ozrl v vrata, za katerimi ga je čakalo sonce — ali tema. Potem je stisnil klobuk med prste in se negotovo odstranil. Spet bo moral mirno sedeti dolge ure sredi smejočega se sveta. Še enkrat bo moral prestati, kar je mislil, da je že za njim. Vse ure obnovljenih pričakovanj v mrzlični napetosti so kakor bolni spomini zadrhtele pred njim. A ko je v duhu zagledal obupno proseče, trpeče poteze svoje žene, same in plahe sredi najtežjih bolečin, je obnemela lastna bolest. Truden od vseh temnih slutenj si je zaželel močne kave. Zavil je v kavarno in sedel v mračen kot. V kupu časopisov je iskal oddiha pred trdovratno bojaznijo, ki je grizla v prsih. Ni sedel dolgo. Uvidel je, da ne pomaga ne krinka pred lastnim srcem, ne kupi časopisov. Vleklo ga je domov, v bližino telefona. Čakal je, vse nestrpnejše ko kdaj poprej, kakor bolan je čakal na poziv iz bolnice. Vsa strašna noč je še pred njim. Ali jutri bo konec. Mora biti. Sklonil je hrbet, stiskal mrzle mokre roke in čakal mraka. Tiho je dihnilo jutro mimo orošenih šip in prineslo pokojno slutnjo o prestanem gorju. Ob devetih je klical telefon. Janku je legla trudnost v ude. Zadrhtel je in globoko zajel sapo. Preden je vprašal, se je naslonil z vso težo na mizo. «— — danes zjutraj — fantek —--— zdrava oba — -—!» Janko je objel slušalo in ga pritiskal k ustom in licu. Iz odprtih oči so tekle solze, tekle so neprestano, nemoteno. Čez lica, brado. Kakor v polsnu je opoldne odtaval iz urada. Sreča ga je vsega prevzela. Sreča, to je tisti kratki sen, tisti sončni smehljaj v našem življenju, ki posveti izza oblakov in nas objame v vsej svoji toploti, ki nam raz-žari srca in raztopi dušo v solze radosti in ki nam za hip odpre nebesa, vsa zlata in svetla. In ko se sončni žarek omrači, ko se biser izgubi v pesku vsakdanjih skrbi, se ogrevamo -v toploti spomina na tisto kratko pesem o sreči, dokler se ne spoji in obledi v toku časa. Za spominom ostane le še rahel vztrepet srca, kakor po hudem ihten ju. Janko je dirjal proti bolnici. V naglici je skoraj pozabil na rože. Tekel je nazaj v cvetličarno. Sončenje •svetlo sijalo po ulicah in na obrazih, a je zaostajalo v blesku za sijajem mlade sreče v Jankovem srcu. Pred vrati bolniške sobe je ves zasopel obstal. Tu za vrati je njegov paradiž. Tiho je odprl vrata in se po prstih bližal posteljam. Tam, v drugi postelji je ležala Melita. Vsa bela. lepa, bolj bela od čistih rjuh. Janko se je sklonil k bledim ustnicam in se vsesal v te dobre mile oči, ki so se polnile s solzami. V solzah je vriskal materinski ponos, v teh svetlih rosah je še odsevala skrivnost vsega pre-stanega. Janko je bil hvaležen solzam, tem ustnicam, hvaležen belim posteljam in zdravnikom. «Melita! Madona mojab Melita je rahlo zardela in z milim gibom odmaknila rjuho. Z najslajšim pogledom je objela malo temno glavico ob sebi. Janko se je sklonil čez dete. Ves negotov od neznane sreče je ogledoval temne laske, mežikajoče očke in mala usteca, ki so- se šobila in pačila. To je njegovo! To malo, zlato! Ali je zaslužil toliko sreče? Pogledal je Melito z začetim vprašanjem. Z nasmehom mu je pokimala. Tedaj je vzel iz gorkega ležišča z neokretnimi moškimi rokami to malo, dragoceno stvarco in pritisnil svilena lička k trepetajočim ustnicam. «Moj sinek!» V teh dveh tihih besedah je vriskala sreča, velika kakor svet. • EDVARD S A S • LAJNA Iznenada je prišlo povelje, takoj izprazniti kraj; umik se je začel. Ko so se na drugem koncu majhnega poljskega mesteca pojavili prvi Kozaki, so tu in tam že švignili rdeči plameni iznad streh. Najbolj žal je bilo častnikom, ki so morali zapustiti hotel, v katerem so imeli svoj stan. Sam Bog ve, kdaj bodo spet imeli nad glavo prijazno streho. Velika, udobna stavba je bila Dravo razkošje v tem bednem gnezdu. V prostorni jedilnici pa je bil dragocen umetnostni zaklad: ogromna, še skoraj nova lajna. Njen graditelj Te moral biti res mojster, ki je razumel svoj poklic, ker je bil njen program res velik in raznovrsten, da bi se ga živeč, resničen umetnik komaj sramoval. Najrajši je imel ta avtomat polkovnik lanoš. Z žvižganjem je vedno sledil melodijam. In zdaj so morali zapustiti ljubega, dobrega prijatelja, ki jim je toliko popoldnevov in žalostnih večerov krajšal čas; prepustiti ga bodo morali na milost in nemilost sovražniku, ki bo kraj brez dvoma neusmiljeno ooustošil. Gotovo bodo podivjani Kozaki uničili vse, kar jim bo prišlo pod roke. in tudi avtomatu se ni nadejati drugega kakor puškinih kopit. Take so bile Dač navade v tistih žalostnih časih. V zadnjem trenutku je zgrabil polkovnik lanoš list papirja in napisal nanj z velikimi črkami v šepavem poljskem jeziku: «Dragi sovražnik!» Ker ima naš generalni štab namen, da nas pošlje čim prej spet sem nazaj, Vas prav lepo prosimo, da bi temu lokalu, ki je služil za naš ka-sino, posebno pa lajni, ki nam je napravila mnogo veselih ur, prizadejali čim manj škode. Tudi vam bo gotovo v veliko zabavo in končno Vam omara ni storila nič žalega. Proseče Vas pozdravlja madžarski prijatelj glasbe.* Hitro je pritrdil pisanje na avtomat, se zavihtel na konja in skoraj zadnji zapustil mestece, ki so ga ravno začeli obstreljevati Rusi. Pred hotelom, ki so ga izbrali za glavni stan, so ruski oficirji poskakali iz sedel. Prvi je stopil v jedilnico precej obširen častnik, ki je takoj opazil list na omari. Preletel je vsebino in se zasmejal. Pomigal je vojakom — to je pomenilo za lajno smrtno obsodbo. t J a z vam pokažem! Tušem da bi se prišli nazaj zabavat? Jaz vam pokažem!» Tedaj je pristopil bled polkovnik in rekel: «Pusti jo v miru! Če so se oni doslej z njo zabavali, tem bolje. Potem tudi nam ne bo dolgčas.» Segel je v žep, privlekel iz n jega novec in ga potisnil v špranjo: «Poslušajmo, kaj škatla zna!» Komaj je stroj požrl denar, že je v svojem zvestem čutu za dolžnost začel igrati komad, ki je bil ravno na vrsti. Bil je neki star duna jski valček. Glasba je delovala na debelega častnika očitno, pomirjajoče, kajti udarjal je celo takt z nogo po tleh. Ko so zaslišali vesele glasove, so se tudi ostali častniki ori-gnetli v sobo, in ko je vstopil poveljnik, so ga pozdravili stoječ v vrsti v pozoru s spremljevanjem godbe in glasnim vzklikanjem. General se je smehljaje zahvaljeval za prijazni sprejem, in ta smehljaj je odločil usodo lajne: bila je pomiloščena. Polkovnik, ki se je s tako ljubeznijo zavzel za avtomat, je bil lan Skalnicki, ki je moral od svojega klavirja proč v strelski jarek. Niti en sam delec njegovega telesa, niti drobec njegove duše se ni navduševal za vojno; pač pa si je spet želel stati na odru, poleg svojega klavirja, pred ploskajočim občinstvom, ki je vse polno navdušenja. Ali pa da bi se potopil v samoto noči, ko tišina sama po sebi vzbudi nežne, božajoče melodije v življenje: to je bilo tisto hrepenenje, ki je že tako dolgo neoote-šeno ležalo v srcu — vojaku, polkovniku. Kakšen obup se ga je polaščal, kadar je moral gledati, kako so vojaki v kakem opustošenem dvorcu razbili dragocen klavir in ga porabili za drva. In kako vesel je bil zdaj. ko je obvaroval to lajno pogina. Toda le kratek čas je trajalo veselje ruskih oficirjev. Sovražnik je dobil oja-čenja in je začel iznova napadati. Bližal se je počasi proti mestu. Že je divjala bitka med prvimi predmestnimi hišami in ves kraj je bil že v plamenih, ker so si Rusi hoteli olajšati beg in s požarom vsaj malo zadržati napadalce. Jan Skalnicki je hitel nazaj v jedilnico. Okrog njega je divjal pokol j. boj. ki ga je on tako iz vse duše sovražil. Hotel je slišati samo še eno arijo. Bog ve, kdaj bo imel spet priliko slišati kaj glasbi podobnega. Morda sploh nikdar več. Hitro je poiskal novec in ga vrgel v lajno. Avtomat se je zganil in pričel igrati neki Chopinov komad. Jan Skalnicki se je smistil v naslanjač. Okenske šipe so rožljale, zdaj. zdaj se-je katera sesula na tla. Zunaj je grmelo, da je bilo včasih le težko razbrati glasove melodije. Morda je Jan Skalnicki sploh ni slišal, ampak ie samo sanjal to melodijo, ki je vsak ton v njej tako dobro poznal, saj je bilo vsia njegovo srce napolnjeno z glasbo. Nekaj sovražnih vojakov se je pojavilo na trgu pred hotelom. Zdaj je veljalo prebiti se skozi mesto ali pa zgo-reti v plamenih, s katerimi je bila zaprta pot nazaj. Vnela se je bitka na trgu. V daljavi so grmeli topovi; streli so rohneli nad mestom. Z neke strehe onstran trga je regljala strojnica. «Chopin...» je šepetal polkovnik. Sanjavo je strmel predse, sedel je tam v naslanjaču in se ni ganil. Ni se menil za hruščanje, ki je divjalo okrog njega. Še drugič, tretjič je hotel slišati isti komad. Nenadoma je planil pokonci, krvava pena se mu je pocedila iz ust. Vrgel je roke v zrak in se pognal proti lajni, kk-kor bi jo hotel objeti. Potem je nekajkrat zahropel in udaril poleg igrajočega avtomata z obrazom ob tla. Krogla iz »uške je zašla skozi okno in mu predrla pljuča. Lajna pa ie igrala naprej, mehko in proseče Sredi v plamenih ginečega mesta, sredi divjanja pekla na zemlji, premišljeno, zmagujoče. MOJ MOŽ JE BOLAN «Tvoj mož je bolan, sirota?* Še zdaj vidim razločno sočutni obraz svoje prijateljice, ko sem ji povedala, da imam moža v postelji. «Sem pa že rajši sama bolna. Zdi se mi, da je bolan mož nekaj strašnega.» Odkimala sem. Že pogosto sem slišala takšne besede od raznih prijateljic, tudi od tistih, ki žive zelo srečno. «Seveda je žalostno, da je mož bolan, ampak strašno se mi le ne zdi*, sem pripomnila in se nasmehnila. «Bolan mož — že pri sami misli me strese*, je nadaljevala prijateljica. «Moj mož je že kar neznosen, če mu je kaj. Nič mu ni mogoče prav napraviti. Zdaj so otroci preglasni, zdaj se razburja, ce kdo preveč trdo zapre vrata. In za nič v gospodinjstvu se ne briga. Vse je narobe, če je bolan», je dejala prijateljica in zavzdihnila. «Ali je tvoj mož drugačen, če zboli? Potem mora biti pravi angel!* «Ni angel, kakor nisi ti ali jaz. Toda prav na bolnika se najlepše nanaša pregovor: Kar zakričiš v gozd, to slišiš iz gozda!* «Tega pa ne razumem*, se je začudila prijateljica. « Verjamem. Najbrže še nisi nikoli premišljala o psihologiji bolezni.* «Res nisem*, je priznala prijateljica. «Kakšna pa je ta psihologija?* « Vživeti se je treba v bolnikovo dušo, to je vse!* «Prav lahko to ne bo», je malodušno menila prijateljica. « Verjemi mi, da je vredno to poskusiti. Ilekla si mi, dla je tvoj mož neznosen, če je bolan. Ali pa si kdaj pomislila, če nisi tega sama kriva? Ali nisi takrat vselej tudi ti slabe volje?* «Seveda», je prijateljica tiho priznala. «Toda tega bolnik niti ne opazi.* «Motiš se. Telesne bolečine store človeka nenavadno občutljivega. Nervoz-nost zdravega se nehote prenese na bolnika. Bolnik je dosti bolj tankočuten, kakor si zdravi mislijo. Rekla si, da mu ne moreš prav ničesar storiti tako, kakor želi. Najbrže zaradi tega, ker svojega bolnika preveč izprašuješ. Bolniki ne marajo, da bi kdo preveč silil vanje. Pravi varuh bo brez besed uganil, česa potrebuje bolnik. Glej, in kar se tiče otrok, je vendar čisto prirodno, da se morajo ozirati na bolnega očeta. Takšna obzirnost ne more škodovati mladini, ki je pogosto vse prej kakor obzirna. Da bi se v hiši, kjer je bolnik, ne smelo loputati z vrati, je vendar samo ob sebi umevno. Da pa bolnika, ki ima že s svojim trpljenjem dovolj skrbi, mučiš še s tisočerimi malenkostmi, se mi zdi docela naroba. Nasprotno, dobra strežnica mora bolnika odvrniti od vsega, kar bi ga utegnilo razburiti...» «Potem pa zelo razvajaš svojega moža, če je bolan*, je dejala prijate-ljica. «Ne, motiš se. Svojega moža nisem i i koli brez potrebe -fivaialfa. pač pa sem ga vselej prav kmalu pozdravila. Kajti nekaj je zanesljivo: Čim bolj znaš bolnika obvarovati vseh nepotrebnih hišnih prepirov in razburjenja, tem prej bo zdrav! Zato moževa bolezen ne sme zbuditi v nas strahu, ampak samo novo ljubezen do njega. Z ljubeznijo ga je treba zdraviti in mu pomagati. Čim boljša bo nega, čim bolj iz srca bo prihajala, tem prej bo mož zdrav in tem manj boš v njegovi bolezni trpela. Vsaka nega, draga prijateljica, zahteva od nas nečesa, brez česar je trud zaman ...» «In to naj bi bilo?* Da se povedati z nekaj besedami, ki so vse.. . Znati moramo premagati samega sebe.* o: m > m 0 n Ž N U M LU ■D "D ml 0 O bi u cc to OL Dragi prijatelj! Zdaj so minili že trije dnevi, kar ste stopili z mojimi najljubšimi cveticami o roki skozi vrata hotela. Hitro ste šli proti moji sobi. Preden pa ste utegnili potrkati na moja vrata, je prišla postrežnica z nepričakovanim obvestilom: « Gospa je odpotovala z jutrnim brzim vlakom ...» Pogosto sem mislila na tisti trenutek! V duhu sem si naslikala ta prizor in čutila z vami bolečino, ki je stisnila vaše srce. Ko me je vlak že nesel v širne daljave, so se moje misli še zmeraj mudile pri vas. V tistem trenutku, ko ste zvedeli, da ste me izgubili, so se tudi v moje oči prikradle solze. Zakaj sem odpotovala tako hitro? Podzavestna slutnja me je silila k temu, ne razum. Ko se je vlak premaknil, sem se jokaje vrgla na blazine, kakor bi se poslavljala od življenja. In v drdranje koles sem hrepeneče klicala vaše ime... Še zdaj se sami sebi čudim, da nisem takrat potegnila zasilne zavore. Trije dnevi so potekli odtlej. Tri dni že tešim svoje srce. Danes sem že toliko mirnejša, da lahko mislim. Poslušajte me, dragi prijatelj! Hočem, da bi moje ravnanje in tudi mene — razumeli! Ljubim vas z občutkom, o katerem sem mislila, da ga ne bom nikoli poznala. Ljubim vas iz dna srca. To je vzrok, zakaj sem po strašni noči trpljenja iznenada pobrala kovčege in z bezala pred vami. Zdaj pa bom pred vami odprla svojo dušo, da me boste čisto razumeli. Ali se še spominjate? Bilo je lepo dopoldne. Dobro uro po svojem prihodu sem šla v hotelsko jedilnico, ki je bila čisto polna. Natakar mi je pokazal prostor pri vaši mizi. Moja nenavadna obleka in moj nakit sta vam takoj izdala moj poklic, še bolj pa to, da sem prišla brez vsakega spremstva. Priznam, da ste mi pustili že v prvem trenutku globok vtisk. Tako dobri ste bili, da sva kmalu sklenila znanje. V prijetnem razpoloženju sva zapustila skupaj obednico in šla na obrežje. Šele na cesti mi je prišlo na misel, da sem vas vprašala: «Kako se pa prav za prav pišete? Saj se mi niti predstavili niste!* Nasmehnili ste se in odvrnili: «Rene de Limes*. V vaših očeh sem brala, da niste govorili resnice. Zakaj bi pa povedali resnico igralki, ki ste jo šele komaj spoznali? Potem sva se smejala in šalila dalje, ves popoldan, ves večer in še naslednje dni. Neizčrpni ste bili. Toda s tem si niste osvojili mojega srca. Glejte, dragi prijatelj, to, kar me je pridobilo za vas, je bilo nekaj drugega. Srečna sem bila, ker niste hoteli takoj doseči vsega. O ljubezni ni padla med nama niti beseda, vendar se je ta ljubezen skrivaj čedalje globlje plazila v moje srce, v — najini srci. Ali veste, kako sem se tega zavedala? In kdaj? Tisto popoldne, ko sva v čolnu veslala po morju. Ko ste se utrudili, ste potegnili vesli v čoln in pogovarjala sva se. Vaš glas pa je zvenel tako nenavadno in iznenada ste umolknili. «Kaj hočete reči?» sem vas vprašala. Dolgo ste molčali, potem pa ste prav tiho rekli: «Da, nekaj sem hotel reči... Že nekaj dni bi vam rad nekaj priznal.* «JVo? Povejteh «Draga Yvorfa, nalagal sem vas. Zdaj bi rad vse popravil.» 300.000 Američanov odgovarja na vprašanje: KAKŠNA JE IDEALNA ŽENA? Velika ženska organizacija v New Yorku je razpisala med ameriškimi mladeniči anketo: «Kakšna je idealna žena?* Prejela je 300.000 odgovorov, med katerimi se mnogi glasijo docela američansko, drugi pa podajajo zanimiv vpogled v moške nazore. Vsak izmed nas ima svojo lastno predstavo o idealni ženi. Zanimivo je primerjati to predstavo z nazorom modernega Američana. Vzorna življenjska tovarišica je tam za veliko lužo večkrat čisto drugačna kakor naši ideali, večkrat pa se nazori mož starega in novega sveta krijejo. «Moj ideal bi bilo prav revno dekle, ki živi kje daleč na kmetih*, meni inženir iz Detroita. «Pokazal bi ji življenje v mestu, potoval bi z njo v tujino in jo nosil na rokah. Samo lepe postave bi morala biti ter me imeti zelo rada.* «Rad bi našel takšno ženo, kakršna je moja mati», izjavlja veletrgovec iz Filadelfije. «Morala bi imeti žensko dobroto in moško odločnost v sebi ter bi ne smela biti starejša ko dvajset let. Mlada dekleta bi morala malo pogle- dati v življenje, preden se zvežejo z enim možem za vedno.* «Moj ideal je žena z nepreračunlji-vim temperamentom», piše ironično steklarski mojster. «Lepo mora biti, če ima človek doma ženo, ki v nekaj mesecih razbije vsa okna in potolče vso posodo. Pri taki ženi mora biti človek zmerom pripravljen na senzacijo in nikoli ne najde pri njej miru. Ne bo tožil, da je zakonsko življenje enolično.* cžena, po kateri hrepenim,» pravi tovarnar avtomobilov, «bi morala imeti glas kakor Grace Moor in podobo kakor Greta Garbo. Če bo pa imela poleg tega še dober navržek dolarjev, se takoj z njo oženim — če me bo hotela...* «Dekle. ki je moj ideal,» piše zdravnik iz Golumba v Ohiu, «bi morala biti vesele nravi. Samo s smehom se dajo premagati težave zakonskega življenja .» «Imeti moram pri sebi človeka, ki moj denar dobro upravlja,» odgovarja na anketo monter iz Texasa, «in ki nima okoli petnajstega že prazne blagajne. In izpred vsega mora znati moja žena dobro kuhati. Dekleta, ki išče .kavalirja', ne morem rabiti.* «Moja sreča bi bila blaga, dobra deklica, ki bi šla rada vsak dan z menoj na daljši izprehod,* sanja drug mož o svojem idealu, Nato udari precej objestno Metko po polnih bokih, se glasno zasmeje in odhiti v klet. Francka se je prav tedaj ozrla skozi kuhinjsko lino v vežo. Moževo vedenje jo je zapeklo. Vendar pa ni bila ena tistih, ki vzkipijo za vsako malenkost. Niti z besedico ni omenila Janku. Bila je za kaj takega tudi preponosna. Ali čudno, da se je odslej vedno bolj pogosto spominjala na Filomeno. Kako je že trdila? «Vsi so enaki, vsi so nezvestniki...» Sicer ni dvomila nad svojim zakonskim drugom, ne, toliko mu je že zaupala. Z drugimi on nima nič, to ve. Tudi z Metko ne, vsaj posebnega ne, ali — priložnost — ta, pravijo, lahko včasi zmeša najbolj pametnega. Zamislila se je nazaj ... «Da, prijazen je z Metko vedno bil, tisto že... A to je bilo pa tudi vse. Drugega nič, kje neki! Toda... aha — jej — sicer ne sme soditi, pred mesecem je bilo, da! Čez polnoč je šlo, ko se je vrnil domov. Čula je odpiranje vežnih vrat. In vendar ga potem še dolgo ni bilo v spalnico. Sicer ji je rekel, da je šel v klet pogledat, če je vse v redu. Njej se je tedaj zdelo to čisto verjetno, saj je vedela, da so hlapci čez dan spravljali polne sode v klet. Ali zdaj ... Metkina spalnica je tik veže ... kaj ko bi... ne, ne! O Bog! ... Filomena! Ali je ni tedaj sodila pretrdo? Kdo ve, kdo ve___■» ln ljubosumnost, ta strašna pošast srečnim in ljubečim ljudem, se je kakor ris vsesala vanjo in ji začela piti srčno kri... Ona pa je trpela, molčala in opazovala. Zaslediti ni mogla ničesar. Dostikrat je obsojala samo sebe, in bili so trenutki, ko bi se bila tako rada vrgla ljubljenemu možu okrog vratu, se izjokala na njegovih prsih, izpovedala vse in ga prosila odpuščanja. Ali — ni mogla, ni se upala, ni hotela — Janko pa je bil kakor vedno. Vsled prevelike zaposlenosti včasih precej nervozen, s posli kdaj tudi nekoliko zadirčen, toda z njo, z ženo svojo, vedno dober in prijazen. Ubožica, kako naj dožene ... In vendar je dognala! Proti večeru je šlo. Janko je ukazal napreči, sam pa se je šel preobleč. Kakor vedno, preden je odšel, je tudi zdaj stopil k ženi: «Francka v trg moram. Če kaj potrebuješ, povej, da kupim. Nocoj se bom najbrž precej zamudil. Imam kar dve seji. Hlapec me bo potegnil do trga, potem ga pa pošljem s konjem in vozom takoj domov. Jaz se vrnem z avtobusom ali kakorkoli že. Pa nikar ne čakaj name! Kar v posteljo pojdi in odpočij se! Brez skrbi zaspih «Pa večerja, Janko?* «Ni treba, Francka. Bom že v trgu kaj dobil.» Pred hišo je zarezgetal iskri konjiček, mladi gospodar je skočil v voz in hlapec je zamahnil z bičem,. Francka se je v tem trenutku začutila strašno nesrečno in osamljeno. Ta njen ljubi Janko — šel je in se vrne bogve kdaj ... Kaj mu inar, če ona samuje in trpi... Pri tem pa še danes ne ve, kako je z njim ... O, ta mučna negotovost! V teh grenkih razmišljanjih jo prekine pravkar prispela sestra Katra. O, ta je pa drugačen tič! Omožena je na neki kmetiji, četrt ure od Francke. Res ne poseduje toliko imetja kakor sestra, toda sile ji ni. Je krepka, pridna, zdrava ženska. Pri tem pa prefri-gana in, če treba, iznajdljiva — nič kako! Glede zakonskih zadev je bila Francka od nekdaj zelo zaprta proti drugim ljudem. Ali v tej hipni razdvojenosti je kar naenkrat začutila potrebo, da bi potožila komu vse svoje skrito gorje. Setstra ji je prišla ravno prav. Kakor pri spovedi, tako odkrito ji je izdala črva, ki gloje v njenem prej vedno tako mirnem srcu. Katra, ki se je med sestrinim pripovedovanjem krepko podprla s salamo in belim kruhom, si obriše usta: «Res je, Francka, dedci so zmožni vsega. Ampak kar lopniti po njem — Bog obvaruj! Je ali pa ni. Gotovega ne veš še nič. Prepričaj se prej N «Prepričaj — ha, kaj takega lahko reče vsakdo. Ali kako naj se prepričam, Katra, to mi povej!» Katra se zamisli... Nato se krepko poči po širokem čelu: «Jo že imam!» Sestri sta se stisnili tesno druga k drugi. Sledil je dolg, skrivnosten šepet... Načrt je bil narejen. Ko se je potem Katra vračala domov, je zaklicala dekli Metki: «Čuj, Metka, nekaj bi te prosila! Pri nas imamo jutri na Hudi rebri košnjo. Daleč je to. Moj mož in hlapec sta odšla tja že nocoj in bosta prenočila v lopi. Mene je pa kar malo strah, ko nisem vajena prenočevati sama. Ali bi šla za nocoj k nam? Spala boš na moževi postelji.» «Zakaj pa ne!» pravi Metka in se ozre v Francko. «Seveda, če dovoli gospodinja.» «Kar pojdi!» pokima Francka in šaljivo dostavi: «No, takih dveh babnic se pa mora zbati največji strah!» Med glasnim smehom so si voščile lahko noč. Tisti večer tudi Francka ni spala v svoji postelji. Skrivoma, kakor tat, se je splazila v Metkino spalnico ter se zakopala pod odeje. Spala seveda ni. Srce ji je burno tolklo ... Trenutki so se ji zdeli kakor večnost. Oh, da bi bilo že konec te muke, da bi se vsaj skoro že povrnil Janko. Toda — če pojde kar v svojo spalnico — kaj naj mu potem reče, kje je bila ...? Eh, bo že našla izgovor. Nič ne bo vedel. Če pa ima on res kaj z Metko, jo bo nocoj poiskal, in potem ga ima! Gorje mu! Aha — zdaj — pst! Vežna vrata zaškripljejo ... Nekdo prihaja ... Stopinje so počasne, negotove... To je Janko, kdo pa drug. Francki zaklopoče srce še hitreje ... O, Filomena, zdaj bomo videli, če imaš prav, če ... «Rrrsk!» zaškrtne zdajci tam pri kljuki. Vrata Metkine spalnice zaječe, nato se nalahno, pridržema odpirajo ... Francki zastane kri po žilah. Prihaja... on, Janko! Ne vidi ga v temi, a ve, o j, še predobro ve!... Torej — res! O Filomena! S trepetajočo roko seže po pripravljenih vžigalicah, hoteč prižgati luč, ali v tem trenutku se o pravem času zave svojega položaja in na mah postane čudovito prisebna: «Ne, zdaj še ne! Lahko bi rekel, da se je zmotil ali da je prišel Metki kaj naročit. Naj le pride bliže, naj mi kaj reče, naj se izda, potem prižgem ...» «Metka», prihaja pritajeno tam od vrat, «Metka, ali že spančkaš?» Francka ne utegne odgovoriti, kajti že jo zgrabi dvoje rok, nato pa — cmok, cmok, na oči, na čelo, na usta... Z največjim naporom se podjetnega vasovalca toliko osvobodi, da potegne že pripravljeno vžigalico ob škatlico — «reskb Lučka zaplapola in — Bog in vsi svetniki! Vsa trda in preplašena zre Francka v obraz nič manj preplašenemu — sosedovemu hlapcu! I/cdcievoika_o Zora Legatova je opravila obiske in nakupe in se je zdaj hotela vrniti domov. Na vogalu je počakala cestno železnico, vstopila in sedla za vrati na prazen prostor. Ko je prišel sprevodnik do nje, je z grozo opazila, da je izgubila ročno torbico. Če je izguba torbice in vseh malenkosti v njej že sama po sebi velika nesreča, je bilo zdaj še huje, ker je v torbici imela prav danes tistih težko pri-služenih tisoč dinarjev. Ponoči, ko je ležala v postelji in premišljala, kako bi spet dobila svojo torbico, jo je obšla rešilna misel, ki se "ji je sicer zdela kakor šala, vendar je videla v nji poslednjo možnost. Spomnila se je namreč vedeževalke, o kateri ji je vedela Tinka Jerinova pripovedovati toliko čudovitih reči. «Ta vedeževalka mora biti najbrže preprosta ženica, ki ima čudovit dar opazovanja in zna uganiti reči, o katerih prav za prav ničesar ne ve.» Drugo jutro je šla k nji. Morala je preko temnega dvorišča in nesnažnih stopnic. Ko je pozvonila, je zalajal nes. Odprla ji je bleda, suha stara ženska. Nekaj sekund je opazovala obiskovalko in nato rekla: cTorej ste le prišli. Pričakovala sem vas. Prišli ste zaradi torbice, kajne?» Soba je bila zelo zanemarjena, toda Zora je bila preveč presenečena, vse se ji je zdelo skrivnostno, nenavadno. Vsa v zadregi je sedla in čakala, kaj ji bo ženska še povedala. Ta je mirno sedla nasproti nje, in ko jo je nekaj časa opazovala s svojimi zabreklimi očmi, je rekla: cTisoč dinarjev je dandanes lep denar! Prosim, pokažite mi roko.» Zora ji je pomolela dlan. Vedeževalka je vzdihnila, napravila bolesten obraz in nadaljevala s suhim glasom: »Povedala vam bom, kje je vaša torbica. Dali mi boste deset odstotkov najdnine.* Zora je prikimala. «Odpeljite se s cestno železnico na avstrijski konzulat. Nasproti vam bo prišel gospod temnih las, srednjih let. Nič mu ne pravite o meni, sploh govorite čim manj, vprašajte samo po torbici, in takoj jo boste dobili. Zlasti pa pazite, da ne boste izpraševali, kako je prišla torbica tja. Drugače boste pretrgali čarobni krog in v teku štiriindvajsetih ur boste torbico ponovno izgubili in je ne boste nikdar več našli. Ko dobite torbico, se vrnite k meni in mi izročite obljubljenih deset odstotkov. S tem je izpolnjeno vse, kar je potrebno, da bo torbica spet v vaših rokah. Ali ste me razumeli?:* Zora je vsa prevzeta prikimala. Bala se je, da ji bo postalo slabo, ženska je bila videti tako bedna in zanemarjena. Hitela je iz stanovanja, skočila v cestno železnico in se odpeljala na avstrijski konzulat. Ko se je legitimirala, je dobila od tajnika torbico. Ta je imel temne lase in je bil star okrog trideset let. Ne da bi kaj vpraševala, se je odpeljala nazaj k vedeževalki, ji dala sto dinarjev in odšla domov, ne da bi izkušala dobiti kakršna koli pojasnila. Izraz ve-deževalkinega obraza je bil skrivnosten. Zora je bila preveč razburjena in je koprnela iz zadušljivega stanovanja, zato se ni dolgo zahvaljevala.. Drugi dan se pa ni več bala za torbico. Vse se ji je zdelo zelo smešno. Saj je bila veselo, dovtipno šest in dvajset let staro dekle. Gotovo je bilo vse skupaj samo sleparija. Vedeti je hotela, kaj je bilo na stvari. Ko je sedela popoldne v pisarni, je segla po telefonski slušalki in se daia zvezati z avstrijskim konzulatom. Ko se je oglasil tajnik na drugi strani, ga je vprašala, kako je prav za prav dobil torbico. Prijazni tajnik ji je rad dal pojasnilo. Včeraj je bila gospodična preveč molčeča in razburjena, da bi ji bil mogel vse razložiti. Bila je najbolj preprosta stvar na svetu. Včeraj popoldne okoli petih se je s prijateljem izprehajal, pred njima je vozila cestna železnica, na vogalu je stopila v voz gospodična, ki ji je padla torbica iz rok. Medtem je voz že potegnil. Skočil je tja, pobral torbico in mahal sprevodniku, naj ustavi, a ta ga ni opazil. S prijateljem sta pregledala torbico, če bi mogla v njej najti kaj, kar bi izdalo lastnico, našla pa nista nobene legitimacije, samo naslov vedeževalke. Tisti sta takoj sporočila, da bosta torbico shranila na avstrijskem konzulatu, in res je kmalu prišla gospodična sama ponjo. Zora se je zahvalila, odložila slušalko in se začela smejati kakor še nikoli v svojem življenju. Ali je potemtakem čudno, da ne veruje več v »višje xile»? Govoril sem s svojim spečim sinom Ta črtica je vzbudila v Ameriki nenavadno sen-W. Livingston Larned: zacijo. Na tisoče časopisov in revij je prosilo dovo- ljenja, da bi jo smeli ponatisniti. Prenašal jo je radio in je prevedena že tudi na razne jezike. Iz nje izhaja nauk, kako ne smejo starši ravnati z otroki. Ivan Vuk. Poslušaj me, sinko moj! Zdaj, ko spiš, ti hočem govoriti. Tvoja drobna ročica je podložena pod glavo. Tvoji svetli laski se držijo znojnega čela. Sinko, poslušaj me! Glej, sam in tiho sem se prikradel v tvojo sobo. Nekaj minut poprej sem sedel v svoji sobi s časopisom v rokah. Pa me je izpreletelo nekaj težkega, kakor kes. Kot krivec prihajam k tebi, k tvoji postelji. To, kar mi roji po glavi in me tišči v prsih, je zavest, da sem bil proti tebi oduren. Oštel sem te, ko si se napravijal v šolo, ker si se le površno umil. Zmerjal sem te, ker si nisi očistil čevljev. Jezno sem zakričal, ker ti je padlo nekaj igračk na tla. Pri zajtrku sem že zopet nekaj zasledil na tebi. Polil si si krožnik. Tudi žemljo si prehitro snedel. S komolcem si si podprl glavo, ko si sedel za mizo. In ko si se šel igrat in si me videl, da grem na kolodvor, si mi mahal z ročicami in vzklikal: «Na svidenje, očka!» Jaz pa sem naježil obrvi in se zadri: «Ravno se drži! Ramena nazaj!» Pozno popoldan se je začelo iznova. Ko sem se vrnil, sem te zasačil, da si klečal v prahu, in zapazil, da so v nogavicah luknje. Ozmerjal sem te i« te osramotil pred tvojimi tovariši. Ukazal sem ti, da stopaj pred mano domov, da so to vsi videli. Nogavice so drage, in če bi jih sam kupoval, bi bolje pazil nanje. Ali se še spominjaš, sinko moj, da si, ko sem čital časopis, nekako bojazljivo vstopil? V tvojih očeh je bilo nekaj navdušenega. Ko sem te tako izpod časopisa pogledal, nevoljen, ker si me motil, si se zdrznil in obstal v zadregi pri vratih. «Kaj bi rad?» sem zagodrnjal. Nič nisi rekel. Ampak skočil si k meni, se me oklenil z drobnimi ročicami in me poljubil. In te tvoje drobne ročice so se me oklenile z ljubeznijo, ki je prirojena v človeškem srcu. Potem si zbežal. In to, sinko moj, je storilo, da mi je časopis zdrknil iz rok. V prsih pa se mi je pojavilo nekaj strašno stiska jočega. Kaj vse je naredila navada iz mene in z menoj? Navada, da samo zasledujem napake, da jih grajam, da jih odkrivam, in to vse zato, ker si moj sin. Ne morda zato, ker te ne ljubim. Ne, ljubim te zelo in zelo rad te imam. Ali preveč sem zahteval od tebe, od mladega dečka, od otroka, od mladosti. Meril sem te z merilom svojih lastnih let. Toliko plemenitega, lepega in pristnega je v tvojem značaju, samo da do danes nisem hotel tega videti. Le napake sem videl in iskal. S tem, da si skočil k meni in mi s poljubom voščil lahko noč, si to pokazal. Dragi sinko, osramočen sem prišel k tvoji posteljici. Skromen je moj kes. Ali resničen. Vem, da bi ti vsega tega ne mogel razumeti, če bi se ti izpovedal, ko bi sedel pri mizi. Ali jutri, sinko moj, bom resničen očka. Igral se bom s teboj, norel s teboj, če boš žalosten, bom žalosten s teboj, če se boš smejal, se bom smejal s teboj. V jezik se bom vgriznil, če bi se pojavila kakšna nestrpna beseda v ustih. Vedno se bom zavedal, da si mladec, majhen dečko, mladost.» Da, gledal sem te, kakor da si odrasel mož. In vendar, če te zdaj tako gledam, spečega, skrčenega in majhnega, vidim, da nisem imel v redu svojih oči in da se nisem zavedal, da si še otrok. Preveč sem zahteval, preveč. Oprosti!» Spet se ie &aceia sata Kako hitro so potekli poletni meseci, dnevi brezskrbnosti in počitka! Zdaj, pod začetek jeseni, je spet legla mračna mora na tisoče mladih src, ki imajo tako rada brezskrbno življenje. Šola, šola! Spet bo treba zgodaj vstajati, oprtati torbico in iti v šolo. / rav za prav se mi smilijo ti otroci. Sama se še spominjam, kako je bilo tiste dni, ko se je začelo poletje nagibati v jesen. Kako smo takrat s strahom šteli dni, ki nas še ločijo od začetka novega šolskega leta! Kako smo takrat plašno stopili prvič po mesecih čez velike, široke stopnice, poiskali v strahu nov razred, ki nam je bil določen za vse bodoče leto. Kako smo čakali, da bi zvedeli, katere nove učitelje bomo imeli. Dolge so bile vselej prve ure v šoli, vlekle so se kakor kaca. Vsakdo je prinesel s seboj lepe spomine, med urami jih je budil in sploh ni pazil, kaj se godi okoli njega. Skozi okno se je videlo veliko drevo. Sama ne vem več, ali je bil kostanj ali kaj. Tisto drevo.. . simbol prostosti nam je bilo, simbol nečesa lepega, kar bomo zdaj morali pozabiti, simbol nečesa, na kar sploh ne bomo smeli dolgo misliti, vso zimo, oso pomlad, do novega poletja. Čudno je, da čuti otrok tako močno razliko med prostostjo in šolo! Ko vendar vse kar naenkrat pozabi, ko odide poslednjič iz šole v življenje. * v Dvajset, pet in dvajset let je že tega. Še zmerom se spominjam majhnega dečka, ki je z rokami v žepu hitel skozi megleno jutro. Kakor vrabec je bil. Tako pri srcu mi je ta deček. Vem, mislil si je, da je največji siromak na svetu, da ni nikogar, ki bi moral tako trpeti, kakor on. Prvo listje je takrat odpadalo z drevja. Mesec dni je že bilo, kar se je začela šola, in tako se je je ze malo navadil. Vživel se je v neizbežnost, skoraj bi rekla, da je otopel. Lahko bi rekla, da je bil lahkomiseln. Kjer je mogel, je napravil kakšno neumnost. Pa ni bil hudoben ta deček. Samo vselej mu je stisnilo srce, kadar je stopil po tistih dolgih, velikih stopnicah. Kaj vse ga je zanimalo! Kaj je delal n jegov prijatelj in kje je bil. Kam je ušel drugi. Kako je tretji prepisoval naloge da ga ni učitelj zalotil. Majhen svet kompleksov, ki se zde dandanes majhni, neznatni, komaj misli vredni, takrat pa so bili vsebina vsega, okoli česar se je sukalo dečkovo življenje. Saj poznate tudi vi takšnega dečka... * Kadar vidim zjutraj otroke, ki hite v šolo, pa naj bodo veseli ali v skrbeh, mirni ali razposajeni, vselej se ga spominjam. Kako je takrat med potjo žvečil latinske besede iz knjige, kako je delal bilanco svojega znanja, kako je premišljeval, na kakšen način se izmaže brez dvojke. Čeprav je že dvajset, pet in dvajset let od tega. Dvajset, pet in dvajset let! Odgovori na našo anketo Spoštovana gospa urednica! Moj sin je letos končal drugi razred gimnazije, in odkrito Vam priznam, da sva z možem vse počitnice premišljevala, ali bi dala fanta še naprei v gimnazijo ali ne. Oba sva namreč prepričana, da je otrok v šoli preveč obremenjen. Če se hoče res vsega naučiti in vse naloge spisati, ki mu jih profesorji dajo, potem mu ne ostaja časa za igro, razvedrilo in izprehod. Fant je pa itak že bolehen. Vsak dan je presedel v šoli po pet do šest ur in zvečer je prihajal zbit in bled domov. Komaj je vstal od malice, že je spet tičal v knjigah. Moj mož, ki je sam tudi hodil v gimnazijo, trdi, da imajo dijaki dandanes dosti več učne snovi kakor v predvojnem času. Pravi pa tudi, da je, Gospod s kapo ni hotel odnehati, a tedajci so se odprla vrata in mežnar Avšič je pridrevil v gostilno. « Ježeš, ježeš, Jože, kaj pa ti je treba poslušati take čenče! Ali ne veš, kaj je tvoja dolžnost? Le hitro z menoj. Nekaterim se že čudno zdi, zakaj te tako dolgo ni! Ježeš, ježeš, kaj pa hodiš med take!» Drobni možic se je prestopal z noge na nogo, neza-upno švigal z očmi po navzočnih in vlekel Jožeta Hov-nika za rokav. Sladkobni nasmešek mu nikdar ni zdrknil z usten. >. RADOVEDNA SEM BILA, KAKO SI MISLI TO IGRO. A BUMČEK JE MEDTEM ŽE ZAČEL IZPRAŠEVATI: «KDO TEČE ZA DIMNIKARJEM, IN GA VENDAR NIKOLI NE DOHITI ?» OTROCI SO MALO RAZMIŠLJALI, POTEM JE PA MIHEC HITRO UGANIL: «SENCA!» BUMČEK JE NADALJEVAL: «KATERA ROŽA JE BREZ DUHA?» OTROCI SO SE KAR VPREK OGLAŠALI: ^PETELINOVA ROŽA!» — «LEDENA ROŽA!» — «UMETNA ROŽA!» IN BUMČEK JE BIL KAR JEZEN, KER JE VSAK VEDEL KAJ POVEDATI IN KER JE VSAK POGODIL. A KMALU SE JE POTOLAŽIL IN S HUDOMUŠNIM OBRAZOM VPRAŠAL: «KA| NAJHITREJE MINE NA SVETU?» — OTROCI SO SE PLAŠNO SPOGLEDALI, UGIBALI TO IN ONO, A BUMČEK JE ZMEROM ZMAGOSLAVNO ODKIMAL IN DELAL VSEVEDEN OBRAZ. SAMA SEM POSTALA RADOVEDNA, KAJ NEKI BO POVEDAL. OTROCI SO ZAČELI MOLEDOVATI, NAJ JIM POVE PRAVILNI ODGOVOR, A BUMČEK SE NI DAL OMEHČATI IN "E HOTEL, NA | UGIBA JO. «SLAVA NAJHITREJE MINE NA SVETU,» JE ZDAJCI VZKLIKNIL ANEZEK, KI SE JE SPOMNIL, KAJ JE PRIPOVEDOVAL UČITELJ V ŠOLI. IN KAKOR BI "REŠČILO, SO SE HITRO VSI OPOGUMILI IN ZAČELI UGIBATI: «DEiNAR!» — «SREČNI TRENUTKI!* — «LEPOTA!» — «MLADOST!» A BUMČEK ŠE ZMEROM NI BIL ZADOVOLJEN IN JE NAZADNJE VENDARLE PRIŠEL S PRAVO BESEDO NA DAN: «POČITNICE!» DOBRO JE POGODIL. KAJNE? POČITNICE SO MINILE, KAKOR BI TRENIL! IN ZDAJ BO TREBA SPET NAZA J V ŠOLSKE KLOPI, TREBA SE BO SPET GULITI, STRAH PRED «CVEKOM», KI JE DOTLE ) MIRNO POČIVAL BOG SI GA VEDI KJE, BO IZNOVA TESNIL DUHA IN SE KAKOR MORA ULEGEL NA DUŠO. TODA NE PRI VSEH! MNOGI BODO POGUMNO IN VESELO DALI POČITNICAM SLOVO IN SE SPRAVILI NA DELO. SAJ SE TUDI BUMČEK V RESNICI NE BOJI ŠOLE, LE DELA SE TAKO, DA BI SE STARŠEM BOLJ ZASMILIL IN DA BI MU V TEH ZADNJIH DNEH POČITNIC šE DOVOLILI IZLET NA TRIGLAV, KI JE ŽE DVE LETI NJEGOVA NAJVEČJA ŽELJA. ČE GA PA STARŠI KLJUB TEMU NE BODO' PUSTILI NA TA IZLET, SE BO POTOLAŽIL' S KOPANJEM, Z BRANJEM LEPIH KNJIG IN Z IGRAMI POD MILIM NEBOM. TUDI VAM VSEM ŽELIM, DA SE TE ZADNJE DNI POČITNIC ŠE DODO-BREGA NAUŽIJETE SOLNCA IN SVEŽEGA ZRAKA IN DA SE VESELI, SPOČITI IN OKREPČANI VRNETE V ŠOLSKE KLOPI. SRČNO VAS VSE OBJEMA VAŠA T E T A MINA Starta VinSek: Na trati Pika-polonca je pila iz lonca, je lonec razbila, črepinje poskrila. In hrošči in vešče prišli so na tešče in lačni ostali, hudo so mrmrali. Komarji, mušice so kremžili lice in s čmrlji čebele so spet odletele. A polžki vse zviti so lonec razbiti pod listjejn odkrili in vse zatožili. Polonico skrito so našli, srdito so jo ozmerjali, hudo kaznovali. Drobne in velike ji zbrisali pike — polonica mala brez pik je ostala. To Mihcu dozdeva se čudna zadeva; ko zgodbo začuje, sam zase modruje: «Zdaj človek naj ve, kaj prav je, kaj ne! Polonica mala brez pik je ostala. A jaz, če nereden sem ali poreden in kaj naredim — pa pike dobim!» Jože Kregar: BISER JAPONSKEGA VRTA Sto i li sto dehtečih glavic je zbranih v veselo družbo sredi trate. Ko prisije sonce, ko privihrata metuljček in čebelica, se prične vasovanje in vrisk v poljani in poljub za poljubom zasipa cvetici medene ustna Da, že od nekdaj teče to bratenje cvetice in žuželke, le človek, le marsikateri človek ne zna najti pota k cvetici, dasi je prav ona tista, ki povsod oživi telesno in duhovno praznoto, kjerkoli se naseli, ki nam razplamti dušo v srečo, smeli in pričakovanje in ki gre celo preko groba, spremljana od bolestne solze, da tolmači onostranstvu naša najgloblja, neizrazna čustva ... Izmed vseli ljudi je Japonec gotovo iiajvernejši ljubitelj cvetja. Pa ne le poedinec, ves narod Vzhajajočega sonca ja prepojen z vdanostjo do cvetice, v nežni poeziji in nepremenljivi tradiciji obnavlja vsa Japonska leto za letom ob posebnih praznikih svojo prirojeno srčno vez s cvetočo' prirodo. Prazniku cvetočih češenj sledi dekliški praznik breskovega cveta, mladeničem je posvečen 5. maj, praznik perunike, a najmogočnejši je praznik «kiku», praznik krasne krizanteme. Ni ga vrta na Japonskem brez krizanteme, povsod kraljuje, pozorno negovana. Kiku je vtisnjena celo v grb japonske vladarske rodovine, ene najstarejših na sveitu ... • i i Po prirodi svoje rasti so vse krizanteme! grmičaste. Nekatere so' drobno- cvete in jih prav nobena nega ne izboljša v velecvete, ko so druge vrste trajno velecvete, če jim le nudimo močne hrane in gojima stebla le na en cvet. S tem in z izbiro vrste je lani znana francoska tvrdka Vilmorin, ki ima svoje ogromne nasade blizu Pariza, razstavila krizantemo zlatorumene barve s tremi po pol metra širokimi, na paličice oprtimi cvetovi. Drobnocvete krizanteme, ki jim Hrvati pravijo «Ka-tarinčice», tudi pri nas po deželi mnogo goje v vrtovih, a zelo uporabne so tudi za šopke, ker so v vazi zelo stanovitne. Po imenitnejših vrtovih in v parkih uporabljajo njih nizke vrste za obrob-ke, ki so polni cvetja prav jeseni, koso vse druge cvetlice že odcvetele ali pa jih je pomorila slama. Pa tudi v skupini ali grmičasto razsejane po široki ploskvi so drobne krizantemie zelo učinkovite. Tudi zaradi svoje lahka prezimitve so zelo priporočljive. Pri nas je za pokrivanje teh cvetic preko zime še najboljše gosto smrečje, ker ne gnije, ne lomi cvetice in tudi mrzli burji najbolje kljubuje. Velecvete krizanteme pa lahko vzgoji vsakdo, ne le poklicni vrtnar. Če se malo poglobi v vzgojo te cvetice, vsakdo lahko doma ustvari divne cvetove. Zato niti ni treba posebnega rastlinjaka. Med velecvetimi so nekatere vrste zgodnje, druge zelo kasne. To ni slaba, ampak dobra stran krizantem, ki omogoča, da nam cvetja ne zmanjka v sobi Scherkovi Nasveti Puder, ki se obdrži, l'e «Scherkov Mysticum puder*. Ta puder prekaša vse druge s svojo sestavino in ker je nedosegljivo fin in duhteč. Prekrasna usta po obliki in barvi daScherkovo rdečilo za vsta, ki pa ni kričeče Gospa! mnogo boljVas bo ljubil, če mu ublažite neprijetnosti pri britju. Nabavite mu cTarr vodo», ki ne učinkuje samo antiseptično, marveč naprevi kožo tudi gladko in nežno, f Šcherkova voda za nego lica. Pomagala bo tudi Vam, a samo pri redni uporabi. Lice čisti od za -jedalcev ter mu daje svež in mladosten videz. Dobi se v vseh boljših strokovnih prodajalnah za ceno Din. 18.-/ 35.-, 56.- itd. Pošljem Vam prav rad vzorec,če pošljete svoj naslovtvrdki Ljudevit Schon, Za-Jelačičev trgi. priložite Din. 3.-znamkah ' HHMBMu vse do božiča, ko nato jesensko cvetje zamenjajo že prve ciklame, hijacinti, tulipani, podleski... Za vzgojo vele-cvete krizanteme poiščimo torej rastlino, katere vrsta da velik cvet, a tudi zdravo listje. Japonec pravi, da igraje privzgoji krizantemi velik cvet, a vzgoja krizanteme s svežezelenimi, zdravimi listi je tudi zanj že trd oreh. Zato kri-zantein, ki rade obole na listni rji in drugih, skoraj neogibnih boleznih, čeprav so lepe, rajši opustimo in poizkusimo le s stanovitno zdlravimi vrstami. Zdrav, mogočen, lep cvet krizanteme si vzgojimo takole: Lanskim rastlinam smo, ko so odcvetele, prav db tal porezali vsa stebla in jih prezimili v nekur-jenem. zraSneifi, netemnem prostoru ali kleti. Te rastline, ki so jim torej cv>eiti že odmrli, a imajo še žive korenine, uporabimo za matičnjak. Februarja ali marca meseca jih močneje zali jemo, postavimo v kurjeno sobo in bliže k oknu. Tu odželnejo, a za naš uspeli so nerabni vsi tisti odganjki, ki poženejo ostankov starih stebel. Zato vzame-110 samo odganjke, ki rasejo naravnost iz korenine, a tudi ti ne smejo biti zdivjani, torej ne dolgi, tenki in z redkimi listi, kar vse je posledica pretople in pretemne sobe, v kateri klijejo, ampak vzamemo samo poganjke, ki so kratke, zgoščene rasti. Te odganjke od režemo z ostrim nožem od meseca marca do maja in jih vložimo ob robu lonca, ki ime j 10 cm premera, v močno prst, ki pa mora biti oropustna. Zato dodamo prsti nekaj peska in zdrobljene šote. V takšno posodo gre 8—10 vršičev. Takoj jih za 14 dni pokrijemo s šipo, kratko zračimo, zmerno zalivamo in tuintam orosimo. Tako se nam najbolje zako-reninijo. Ko pa prično na novo odganjati, jih razsadimo ali na gredo, po pol metra vsaksebi, ali pa v majhne lončke. V teh lončkih pa mora biti zelo dobra prst, pomešana in izboljšana s kurjekom ali kastno moko. Mlada kri-zantema v lončku hitro prepreže vso prst s koreninami, zato* jo moramo, preden začne cveteti, v^aj trikrat presaditi v vse večje lonce. Tako go jimo krizaii-temo le tam, kjer ni priložnosti za vzeo-jo v odprti gredi, kajti vzgoja v lončku je težavnejša in manj uspešna, kakor pa rast v gredici, dostopni soncu, zraku in rosi. Ukoreninjen poganjek se ob vse večji toploti in zadostni talni in zračni vlagi hitro dviga. Ko ima pet listov, mu nadaljnjo rast zabranimo s tem, da mu nad petim listom odščipneimo vrh. Če bi tega ne s+orili ob tem času, bi rastlina rasla dalje in bi nad šestim db osmim listom napravila popek, ki bi se pa nikdar ne razvil v cvet. ampak bi usahnil in povzročil, da bi odgnali stranski pogan jki, ki bi nam pa nei bili všeč, ker bi bili prepozni, preštevilni in previsoko stoječi. Že po petem listu torej odstranimo (pincirajmo) vrh, da dobimo zgodaj in bolj ob tleh močne stranske odganjke, katerih pa zdaj ne krajšajmo več, ker so namenjeni za tvorbo cvetja. Rjjr pomladnem pincira-nju puščamo le 3V-4 stranske poganjke v rast, potaknjence pa, ki smo jih sadili kasneje, meseca junija in julija, ne pinciramo, ampak jih vzgojimo v eno samo steiblo. V poletnih mesecih in vse do cvetnje pa moramo pridno, a tudi previdno trebiti s poganjkov, ki so puščeni za cvet, vse* nove obstranske poganjke in vse popke razen prvega, da se ta edini okoristi z vso hrano in razvije v mogočen cvet. Krizanteme nimajo nikdar dovolj vode in ne izlepa dovol j hrane. Ob morju, v naši Dalmaciji, pa dobijo v vročem zraku tudi mnogo tople vlage, kar jim prav posebno prija. Zato jim ob suši tudi po dvakrat na dan in izdlatno zali- Župnik Kneipp je bil otrok revnih kmetskih staršev, zato se Je trudi1 zdraviti ljudi tako, da je bilo zdravljenje omogočeno siromaku kakor bogatinu. — En sam primer: Knelppovo sladno kavo, ki jo je on pripravil in se po njem imenuje, še danes pijejo milijonarji prav tako kakor delavci, kmetje ali uradniki. Vsi kupujejo enak zavojček, v katerem je eno in isto zrnje, pripravljeno natančno tako, kakor začasa župnika Kneippa, seveda z modernimi napravami. In vsem tekne in vsi ostanejo pri tem lepo zdravi in vsi si jo lahko kupujejo tudi še dandanes. — Da, to je prava dediščina po župniku Kneippu: Kneippova sladna kava. DOBIVA SE SAMO V TA K* H PAKETIH jemo in vsak teden nudimo gnojnice ali umetnih gnojil, n. pr. nitrofoskala, ki ga denemo 1 žlico na 5 litrov zali-valne vode. To tekoče gnojilo jim dajemo vse dotlej, dokler se ne prične odpirati popek. Ves čas rasti pridno odstranjujmo plevel, rahljajmo zemljo in zlasti poskrbimo, da so zelo krhka krizantemina stebla kmalu oprta in navezana na količke. S tem privezovanjem jih tudi bolje razporedimo v prostoru, da imajo vse dovolj zraka in sonca, brez česar ni zdravega listja in tudi ne lepega cveta. Tako smo vzgojili k rizanitenio v lep grmič, ki sicer ni košat, a ima stebla vsa gosto obložena z zdravimi listi, v vrhu stebla pa čaka daljnjega razvoja močan, krepko zastavljen popek, ki že pamalo odpira krasoto svojih cvetnih listov. V tem stan ju je pravi čas, da presadimo cvetico v velik lonec ali pa v leseno posodo. Pri tem delu postopa jmo tako, da cvetici najprej nekaj ur pred presajanjem dobro Konec na strani 346 TUDI ZA ŽENO JE JESENSKI VELESEJEM! Letošnji jesenski velesejem je v glavnem posvečen propagandi za naš les, vendar bo pa ta na videz le moškim namenjena razstava prav zanimiva in poučna tudi za ženstvo. Vsaka žena hrepeni po lastnem domu. Na državni razstavi «Z a naš 1 e s» bo spoznala, s kako ma jhnimi stroški si lahko zgradi hišico, ki je prav tako trajna in trdna, kakor zidana, zato pa pozimi bolj topla in v vročini bolj hladna, brez vlage in prav domača, povrhu pa še znatno cenejša. Na modelih in načrtih boste lahko same presodile in izbrale, kar si želi Vaše srce! Naučile se boste varčne in izdatne kurjave in sploh mnogo koristnega. Nešteto za gospodinjstvo potrebnih predmetov iz lesa, zlasti pa naše sloveče pohištvo bo razstavljeno v naj-praktičnejših in najmodernejših obli- brun etaflor Špecijalni Shampoo za temne lase, prost od alkalija, daje lasem čudovit lesk in povečan sijaj ter dovede temnorjavo barvo las do posebne veljave. tudi praktično sodobno orodje za vrtnarjenje, škodljivce in bolezni rastlin ter sredstva za njih zatiranje. Mikala vas bo velika izbira sobnih rastlin, kakršnih morda še nikdar niste videle, a spoznale boste tudi, kako lahko doma pridelate najžlahtnejše sadje na umetno oblikovanih špalirjih in drugih oblikah sadnega drevja. Posebna razstava Vam bo pokazala zgodnje sadje in grozdje vseh vrst in kako ga je treba servirati, prav tako pa tudi, kako lahko lepo priredite šopke v primernih posodah. Nad vse poučna bo pa za gospodinje še posebna razstava najraznovrstnejše zelenjave. Za malo in veliko bo pa še prav posebno privlačen velik živalski park, kjer bodo živali živele kakor v božji prirodi pod milim nebom ter se gibale popolnoma svobodno. Orjaški medved, jeleni, kozorogi, gamsi in ljubke srnice bodo zabavale posebno Vaše malčke, ki se ne bodo mogli nagledati vseh mogočih ptic od ponosnega planinskega orla in drugih ujed pa do drobnih ptic pevk v prostornih volierah, štorkelj in drugih povodnih ptic v 20 m dolgem bazenu. Vse živalstvo naših gozdov nas bo vabilo v živahni živalski park! Med živilskimi, industrijskimi in obrtnimi predmeti bodo razstavljene predvsem stvari, ki jih zahteva sezona, poučna bo pa tudi velika razstava malih živali s kunci, perutnino in drugimi malimi domačimi živalmi. Na jesenskem velesejmu bo toliko koristnega, lepega, poučnega in zanimivega, da Vam moremo obisk najtopleje priporočiti. Dovršeno lepi bodo vsaki lasje svojem vrtu in v stanovanju. Kakor nalašč bo na jesenskem velesejmu velika razstava pokazala «N a š sodobni vrt>, kakšen naj bo, posebej bomo pa tudi videli sedaj tako moderni skal-njak in celo otroški vrtiček. V alpine-tumu bodo zbrane najrazličnejše rastline, ki krase naše planine, v starodavnem samostanskem vrtu pa zdravilne rože in dišavne rastline, ki jih potrebujete pri kuhi. Očarljive bodo v «svetišču rožs. posebne razstave najkra-sotnejših vrtnic, dalij, begonij in drugih najlepših cvetlic, med njimi seveda tudi kaktej in sočnic. Izkratka, vse se boste naučile, saj boste na njej spoznale Lepi lasje, čudovito negovani, vzbujajo pozornost in vlečejo nase vse poglede. Ne bodo li Vaši lasje pridobili tudi „njegovo" srce, ne ljubi li tudi on naravni sijaj in krasni odsev barve? Vaši lasje prenesejo lahko še tako izkušene poglede, če jih pravilno negujete! Ako negujete Vaše lase z Elida S h a m -poonom ostanejo vedno bujni, mehki in kah, potem razne hladilne omare, pralni stroji, stiskalnice za sadje, šolske potrebščine in kar cela vzorna kmetija z vsemi gospodarskimi poslopji, prav tako pa seveda tudi mične -igračke za otroke, da se teh stvari mamice in otroci ne bodo mogli nagledati. Čudile se boste, kaj vse iz lesa izdeluje kemična industrija. Videle boste, kako se proizvaja iz lesa papir, špirit, ocetna kislina, naftalin, terpentin, laki in firneži, poleg tega pa tudi, kako delajo iz lesa sladkor in umetno svilo ter druge podobne čudeže sodobne kemije. Slovenska žena že od nekdaj slovi zaradi svojih rož, ki jih skrbno goji na Praznično razpoloženje na Velesejmu. kamilloflor Špecijalni Shampoo za plavolaske, prost od alkalija, ohrani naravni, zlati lesk plavih las ter ga zopet vrne, če se je izgubil. Daje lasem čudovit sijaj. VZGOJA ŠOLSKIH OTROK. Šolarček potrebuje predvsem strogega reda; tega ga je treba navaditi takoj v začetku. Imeti mora določen čas za počitek, za učenje, za izprehode in za igro. Vsega tega potrebuje, šolski otrok. Mati naj skrbi, da otrok zjutraj o pravem času vstane, da mu ne bo treba vihrati. V miru naj se umije in obleče, mati naj ga pa, zlasti od kraja, pri tem nadzira. Počasi naj pozajtrkuje, in preden odidle v šolo, naj še enkrat pregleda naloge in jih ponovi. V šolo naj mati ne pošlje otroka prepozno, da, mu ne bo treba dirjati, a tudi ne prezgodaj, da ne bo spotoma postajal in se igral. S seboj naj mu da potrebno malico, kakor pač more po svojih razmerah, ali samega kruha ali pa sadja in kruha z medomu, maslom aH mezgo. Mesa ne dajaj otroku v šolo. Če mu daš namazan kruh, ga dobro zavij, da ne zamaže knjig in zvezkov; najbolje je, OTROŠKA MOKA NE S T L E je lahko prebavljiva in zelo okusna ter daje Vašemu otroku močne kosti, polno lice in zdrav videz. Brošuro ,»Nasveti zdravnika mladim materam" pošljemo na zahtevo, adresirano na „Nestle", Zagreb, pošt. pred. 371, brezplačno. t boxberger kissinger tablete za hujšanje Poznone več kot pol s t o I e t i o. Dobijo se v vso ki lekarni. Ogl <•» s. 0. 14470/3« da zaviješ vse skupaj v prtiček, kamor si otrok po malici obriše roke. Ko pride otrok iz šole, zahtevaj, da najprej spravi torbico, se preobleče in umije roke, šele potem naj sede k obedu. Pri obedu ali pa po obedu naj ti otrok pove, kako je bilo v šoli, ali je vse znal in kaj je dobil za iialogo; tudi po njegovih tovariših ga povprašaj, vse to te mora zanimati. Imej potrpljenje z njegovimi težavicami, pokaži mu sočutje, is tem si najlaže pridobiš njegovo zaupanje, ki ti bo- ostalo tudi pozneje. Zelo napak dela mati, ki prekine otroka sredi pripovedovanja, češ, take otročarije mi niso nič mar, in zahteva od otroka, naj bi se zanimal samo za učenje. Otroku je vse važno, in komu naj pove, če ne materi? Tudi otrokovih grehov nei obsojaj prestrogo, s tem ga samo odbiješ. Polagoma ti jih bo začel prikrivati, in med vama bo nastal prepad. Čez inekaj let pa boš — kakor marsikatera mati — z žalostjo tožila, da ti nikoli nič ne pove. Pri malem otroku si utrdi zaupanje, pa ti bo ostalo za zmerom. Vživi se v otrokovo dušo in ga tolaži v njegovih težavah, seveda mu nikoli ne dajaj potuhe. če se ti zdi, da se je otroku zgodila krivica, se pogovori z učiteljem, ki ti bo nepristransko razložil vso stvar, in če je bila res krivica, jo bo tudi popravil. Pred otrokom se nikar ne pritožuj zaradi učitelja; otrok mora učitelja spoštovati, pa naj bi imel še toliko napak. Nalogo naj otrok sam napravi, ti pa jo preglej, preden jo otrok prepiše, in če kaj ni prav, naj popravi. Če otrok česa ne zna napraviti, ga navajaj, da pride sain na pravilno misel, nikar mu pa ti sama ne izračunaj računa ali ne oblikuj stavka. S tem otrok nič ne pridobi! če te otroki vpraša za kako pojasnilo, mu pojasni in ne vpij nad njim: «V šoli bi poslušal, pa bi znal!» Otrok tudi lahko kaj pozabi. Povej mu, naj vselej, kadar česa ne razume, pogumno vpraša učitelja, ki mu bo rad razložil. Nekateri otroci so v šoli zelo sramežljivi in boječi in se ne upajo nič vprašati. To je treba pri otroku odpraviti. Kadar se vse nauči, ga izprašaj, da se prepričaš, če res vse zna. Po učenju naj se gre otrok igrat ali pa pojdi sama z njim na izprehod. Otroku je sveži zrak zelo potreben, drugače trpi njegovo zdravje. Če: opaziš, da otrok hira, se posvetuj z zdravnikom; morda otroku šola sploh škodi in bi bilo treba prekiniti učenje, dokler si ne utrdi zdravja. Mati naj gre večkrat tudi v šolo, da pozve pri učitelju, kako ji otrok napreduje. Potrebno jei, da sta šola in dom v stalni zvezi. V teh težkih časih se večkrat zgodi, da mati ne more vselej kupiti otroku šolskih potrebščin ali pa obleke takrat, ko jih otrok potrebuje. Tak otrok se boji iti v šolo, češ, kaj poreče učitelj; sram ga je povedati, da doma nimajo dinarja za zvezek, in se boji, da bi ga součenci ne zasmehovali. Kadar je tako, je najbolje, da gre mati sama k učitelju in mu vse razloži. Učitelj jo bo razumel in potrpel z otrokom, morda mu bo celo lahko dal iz šolske zaloge zvezek ali kar že potrebuje. Učitelj sam ne more uganiti, kdaj je krivo pomanjkanje in kdaj samo otrokova malomarnost; utegnilo bi se zgoditi, da bi zato otroka oštel, pa bi bilo otroku hudo. Če pa sama ne moreš v šolo, napiši listek, da ne bo otrok po krivici kaznovan. Kadar pa imaš spet denar, priskrbi otroku vse potrebno^ tudi za naprej, kajti če otrok nima vsega, kar potrebuje za šolo, ne more napredovati. Ali se res rak neprestano širi? Na hitri pogled bi morali to vprašanje res potrditi, toda če vse natanko premislimo, bomo videli, da imamo opravka samo z navideznim in docela prirodnim porastom. Povečanje števila na raku bolnih je v zvezi z moderno diagnozo raka. Ta je namreč spoznala, da so rakove tvorbe številna obolenja, ki so jih prej zaradi napačnih diagnoz šteli med dtruge boleznjfc Tu je bistvo navideznega naraščanja raka. Resnično naraščanje bi bilo pa čisto upravičeno'. Splošno podaljšanje človeškega življenja z nazadovanjem drugih bolezni in z napredkom higiene je glavni vzrok za naraščanje raka, ki je izrazita starostna bolezen. Saj je znano, da so živeli okoli 1. 1870. ljudje poprečno nekaj več ko 37 let, dandanes pa je ta starostna meja prišla že skoraj do 60. leta. Rak je v tem primeru cena za daljše življenja Ali je rak nalezljiv? Ali ga lahko podedujemo? Prvo vprašanje moramo vsekako zanikati. Rak nastane iz tkiva, v telesu samem. Znano je, dfci pri raku nimamo nobenega bacila in da torej rak ni nikakršna nalezljiva bolezen. Drugega vprašanja pa ne moremo tako na kratko zanikati. Res so znani mnogi primeri, v katerih so cele družine obolele za rakom, vendar pa so dognali, da je šlo pri tem v večini primerov samo ELIDA KREMA IDEAL Ali se morajo okoli ust, okoli oči in na sencih opaziti prvi znaki, ki pričajo da vene Vaša mladost? Na ženi se ni treba nikoli videti koliko je stara, ako se pravočasno neguje in uporablja dobro kremo. Elida krema Ideal odstrani male gubice in neči-stoto kože. Ona vsebuje hama-melis, kateri poživi in obnavlja kožo. Kdor redno uporablja to kremo, ostane mlad, ostane lep! za slučajna naključja. Rak lahko nastane zaradi dedne manjvrednosti raznih orgamov. Pri čisto zdravih ljudeh podedovanja ne bomo našli. Sicer so pa podedovani primeri tako redki, da v razmerju s celotnim številom vseh obolenj skoraj ne pridejo v poštev. Veliko zmago znanosti pomeni dejstvo, da se je posrečilo ustvariti s pomočjo raznih snovi (n. pr. arzena) iz normalnih celic 'rakove celice na uimie-ten način. To odkritje, ki je postalo znano med vojno in takoj po njej, je privedlo že tako daleč, da poznamo dandanes kakšnih štirideset različnih načinov, s katerimi se da s popolno zanesljivostjo raka umetno vzgojiti. S tem odkritjem so lahko dlelali zdravniki presenetljive poskuse in so na živalih umetno gojili rakasta obolenja. Tako je bilo- mogoče naposled odkriti razne vzroke raka in iskati načinei, s katerimi bi se dala ta bolezen čim uspešneje zatirati. Značilen za dandanašnje stanje medicine je zlasti veliki napredek v diagnozi raka. Dandanes lahko že zelo zgodaj odkrijemo raka na zunanjih, pa tudi na notranjih organih. Notranjega raka spoznamo s pomočjo, presvetlje-vanja, in tu nam odlično služijo ront-genove diagnoze in ugotovitev raka z mikroskopiranjetm. Seveda še ni vse izpopolnjeno, toda vse kaže, da bo kmalu. Raka najlaže zatiramo s pomočjo kirurgije in raznih žarkov. Pri operativnem zdravljenju so v najnovejšem času dosegli presenetljive uspehe z električno kirurgijo. Z uporabljanjem visokofrekvenčnih izmeničnih tokov lahko dandanes uničijo vse rakaste tvorbe. Lahko rečemo, da tako rekoč izžgo rakaste celice, medtem ko je pri zdravljenju z operacijskim nožem ostala nevarnost, da se prenesejo klice rakaste celice na zdravo celico. Razen tega dosežejo z električno kirurgijo tudi zmanjšanje krvavenja, zmanjšanje vročine in boljši puls. Napredek in uspehi pri zdravljenju z žarki (z radijem) so pa že splošno znani. Za uspehe v modernem zdravljenju raka govore številke, ki jih morda v javnosti še docela narobe razumejo. Povprečno ozdravijo dandanes V, želodčnih rakov, 1/0 rakov na debelem črevesju, 2/k rakov na maternici. V prvem stadiju ozdravijo 95% rakov na prsih, v drugemu stadiju skoraj polovico, kožnega raka pa celo 96%. Z neumornim raziskovanjem in napredovanjem se nam zmeraj odpirajo nove perspektive. Zanimivo je n. pr., da so odkrili učenjaki v zvezi z napredkom vede o podedovanju tudi čisto nove zanesljive izsledke o celicah. Ker strokovnjaki iščejo, pri katerih poklicih je rak najbolj pogost, ga seveda tudi laže preprečujejo in zdravijo. Tako je v zadnjih desetletjih postal rak, o katerem prej niso vedeli skoraj nič ali pa prav malo, že precej znan. In še zmeraj deluje po svetu cela vojska učenjakov, da bi našla sredstvo, s katerim bi premagala ta moderni bič človeštva. Upajmo, da bo vprašanje raka prav kmalu v celoti rešeno! Mnoge ženske imajo grdo razvado, da se držijo sključeno. Glavo sklonejo in vse zgornje telo se nekako zvije in sključi ali kakor pravimo: zlezejo vase. Posebno med hojo pozabi marsikatera na svojo držo, se zamisli, vtakne roke v žep, dvigne rame, glava ji pa zleze naprej. Polagoma se te drže navadi in postane zanjo tipična. Ko bi se nekatere ženske videle, kako so negraciozne in grde, če se tako držijo, bi se tega kmalu odvadile. Ženska, ki se drži ravno, zleknjeno, je mnogo bolj prikupna. Ženske, ki se drže sključeno, so videti manjše in bol j čokate, ravna drža pa dela postavo vitke jšo in večjo. Pa tudi zdrava ni sključena drža. V zrelejših letih se zdijo take ženske, kakor bi bile ma'o grbaste. Pri tej slabi razvadi izpremenijo pljuča počasi svojo lego in se pri dihanju ne morejo tako razširiti, kakor bi bilo potrebno. Dolžnost vsake ženske je, da napravi svojo zunanjost čim mikavnejšo. Zato se držite ravno! Zlasti pazite, da držite glavo pokonci, da zleknete hrbet in da trebuh potisnete navznoter. Če niste vajene take drže, vam bo v začetku nekoliko mučna, toda nikar ne izgubite poguma, vztrajno pazite na telo, dokler se ne privadite pokončne, ravne drže. V ta namen dobite pri ortopedih posebne steznike, ki vas prisilijo, da se držite ravno. Tista, ki se že leta in leta ni zanemarjala, se bo lahko privadila pravilni drži tudi brez njega, če bo le vztrajno pazila nase. Na držo morajo posebno paziti ženske v poklicih, ki zahtevajo večurno sklanjanje, kakor uradnice, šivilje in tipkarice. Te se kar navadijo sključene drže in začnejo kmalu bolehati na pljučih ali pa na želodcu, zakaj tudi želodec ne more v nepravilni legi tako opravljati svojih funkcij kakor sicer. Povešeni želodec je navadno posledica slabe drže. Pazite torej posebno pri mizi ali pri šivalnem stroju, da se držite ravno. Dobro bi bilo, ko bi tiste, ki se držijo sključeno, vsaj četrt ure na dan telovadile. Saj imamo posebne telovadne vaje za lepo držo. Vendar pa morajo paziti, da ne bodo začele pretiravati, ker postane telo potem leseno, kakor bi imelo kol v hrbtu. Telo mora ostati vkljub ravni drži gibčno. Nekatere, ki se hočejo navaditi ravne drže, se začno zvijati in zibati, zlasti visoke postave; pazite, da se tega ne navadite. Drža mora biti popolnoma naravna, prav nič prisiljena, če hočete, da bo vaša postava lepa in prikupna. Lep, raven hrbet in tilnik dobite, če se odpoveste blazinam. Spite na nizkem vzglavju, najrajši brez blazin, in izkušajte zaspati v hrbtni legi. (A. B.) i ■ ■>'' .'/"•V-" i ■fmM^ i Maksimum v L > ^ negi lepote se doseže z uporabo krem, pudrov in mil A L B AT R I N Po pošti razpošilja: lekarna Derenčin, Koprivnica ^gospodinjstvo DELOVNA OBLEKA GOSPODINJE. Ženska, ki ima čut za ličnost in snago, tudi doma ne bo nikdar zanemarjena in površno oblečena. Vse, kar ima na sebi, mqja biti snažno in okusno, tako da se ne bo zdrznila, če nenadoma kdo potrka ali pozvoni, in da se ji potem ne bo treba pred gostom opravičevati. Takšno opravičevanje je za gospodinjo in za gosta mučno, slabega vtiska pa, ki ga je napravila njena zanemarjena zunanjost, prav nič ne popravi. Če se nam že kaj takega pripeti, je najbolje, da lepo molčimo in rajši pazimo, da nas vbodoče nihče več ne preseneti. Nobeni gospodinji ne sme biti odveč skrb, kako se bo za dom okusno in primerno oblekla. Ni namreč res, da je za doma vse dobro. Gospodinja, ki tako misli ali celo govori, omalovažuje svoj Vzorec pošilja brezplačno » RADI OS AN » Zagreb, Dukljaninova 1 Maja mamica naj se meje, bdi kadar pere! Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujena! Zato vzame za pranje vedno Schichfov Radion, saj je to vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko razto-, pina s perilom zavre, kuhaj 15 \ minut. Nato perilo izperi najprej H^Sp^S^ \ v topli, potem pa še v mrzli vodi ■BnMiiM — in perilo bo belo kakor sneg. m &chichtov RADION pere vse poklic ali pa skuša opravičiti svojo za-nikrnost. V napačni domnevi, da prihrani bogvekaj, ako ponosi doma vse obleke, ki niso več za na cesto, hodi po hiši v volnenih ali pa svilenih oblekah, ki, kar se tiče blaga in kroja, za gospodinjska dela niso niti najmanj primerna. Volneno in svileno blago je namreč silno občutljivo in se tudi ne sme prevečkrat prati. Mimo tega je pa tudi popolnoma naravno, da se ženska v obleki, ki je bila namenjena za izpre-hod, ne more pri delu neovirano gibati. Bolj pametno in varčno je, da zastarele in ponošene obleke rajši prenaredimo za druge priložnosti, za dom pa kupimo ceneno pralno blago, iz katerega si naredimo obleko lahko kar sami. Nobenega dvoma ni, da je, kakor za vsak drug poklic, tudi za gospodinjstvo potrebna primerna obleka, ki mora ustrezati svojemu namenu in biti torej prikladna za vsa gospodinjska opravila. Za domačo obleko si izberimo vzor-často pralno blago, ki v pranju ne sme izgubiti barve. Pisano blago je zato najprimernejše, ker se poznajo na njem madeži veliko manj kakor na enobarvnem blagu in ker je vzorčasto blago tudi za oko bolj prijetno. s«. Kroj za domačo obleko mora biti takšen, da jo lahko hitro oblečemo in slečemo in da se v njej popolnoma svobodno gibljemo. Najprikladneje je, če je narejena tako, da jo oblačimo kar čez glavo ali pa da se spredaj zapenja. Za delo so najbolj pripravni kratki rokavi. Če ima pa obleka dolge rokave, naj imajo ti spodaj prožni trak, da se lahko potegnejo čez komolec, ali pa naj bodo narejeni tako, da se spodnji del rokava odpenja, ker bi nas sicer ovirali. Zelo pripravno oblačilo za gospodinjstvo je halja, ki se zavezuje v pasu ali pa se spredaj zapenja. Oblači se lahko tudi vrh obleke, kar je zlasti pripravno za gospodinjo, ki se ne utegne preobleči, kadar pride domov (gospodinja, ki hodi v službo). Prav primerna je za delo kmečka obleka, ki je tudi na videz čedna in okusna. Pri kuhanju in pri umazanih gospodinjskih opravkih naj ima gospodinja vrh domače obleke še predpasnik, in sicer pri kuhanju belega, drugače pa barvastega. Za pranje in pomivanje je pa najboljši gumasti predpasnik, ki varuje obleko, da se ne zmoči. Kadar gospodinja pospravlja stanovanje, je najbolje, če ima na glavi ruto, da se ji glava preveč ne zapraši. Tudi kadar kuha, je dobro, če ima kaj na glavi, da ne bo sitni mož našel njenih las v kakšni jedi. JEDILNI LIST ZA TEDEN DNI Ponedeljek. Opoldne: 1. Pikanten zajčji ragii. Krompirjevi svaljki. 2. Kompot iz brusnic. Zvečer: Možgani z jajcem. Torek. Opoldne: 1. Kmečka juha. 2. Kuhani pehtranovi štruklji. Zvečer: Pražene svinjske ledvice z gobami. Sreda. Opoldne: 1. Goveja juha z jetrnimi cmoki. 2. Govedina. Dušene buče. Zmečkan krompir. 3. Sadje. Zvečer: Djuvedlje (161). Četrtek. O p o 1 d n e : 1. Gobova juha. 2. Nadevana paprika. 3. Bučni kompot. Zvečer: Palačinke s sirom (405). Petek. Opoldne: i. Juha iz stročjega fižola. 2. Ocvrta riba. Krompirjeva solata. 3. Češpljev kolač. Zvečer: Dušene gobe z jajci. Sobota. Opoldne: 1. Goveja juha z zdro-bovim ponvinčnikom (67). 2. Govedina. Olirovt. Pečen krompir. 3. Sadje. Zvečer: Vampi s krompirjem. Nedelja. O p o 1 dI. Špinačna juha z opečenim kruhom (36). Pljučna pečenka v haljici. Kuniarična solata. 3. Zvitek iz grozdja. Zvečer: Mesena klobasa. Paradižnikova solata. Številke v oklepaju pomenijo številke recepta v naši kuharski knjisi «Ka-ko naj kuham*. Za debelo1 tiskana jedila prinašamo' recpt. Pikanten zajčji ragu. Tri četrti kilograma zajčjega mesa, ki smo mu izločili vse večje kosti, z:re-žemo na majhne koščke, ga osolimo in mu primešamo belega popra, nekoliko nastrganega muškatnega oreška, veliko^ na drobno sesekljano čebulo, ščepec kumine, noževo konico paprike in 4 dkg moke ter vse skupaj dobro premešamo. Nato zarumenimo 10 dkg na drobne kocke ziezane prekajene slanine, do-denemo premešano meso in pražimo vse skupaj na močnem ognju ter neprestano mešamo, dokler se meso ne napne. Zdaj ga zalijemo z 1/« 1 razžvrk-Ijane kisle smetane, vse skupaj prevremo in neprenehoma mešamo. Potem razredčimo omako z vodo, pridenemo juhana in tenko rezino limone ter vse kupaj počasi dušimo, da postane meso mehko. K mesu serviramo zabeljene svaljke ali pa žličnike. (Po «Wiener Kiiche*.) Kmečka juha. Nekaj korenov, eno kolerabo in dve prgišči stročjega fižola zrežemo na rezance in dušimo na slanini, ki smo jo poprej zarumenili, ter pridenemo nekoliko sesekljanega peteršilja. Vse to zalijemo potem z juho in osolimo. Nato zrežemo na kocke nekaj krompirjev in jih vržemo v julio. Ko je krompir mehak, pridenemo juhi košček presnega masla in nekoliko popra. Posebej spečemo pečenico in jo narežemo na tenke rezine, na katere potem nalijemo juho. Pražene svinjske ledvice z gobami. Štiri do šest mehkih svinjskih ledvic zrežemo na tenke rezine, prav tako zrežemo na rezine tudi 15 dkg svežih, osnaženih in opranih jurčkov ali pa kakšnih drugih gob. Zdaj sesekljamo na drobno veliko čebulo in jo zarumenimo na 6 dkg razbeljene masti, pridenemo gobe in jih dobro opražimo, nakar dodenemo še ledvice, ščepec po- . TUDI KJER SO KOMARJI LAHKO MIRNO SPITE FLIT JIH UNIČI f i F L l T Izdelan po znamenitih receptih — uničuje zanesljivo. ZAHTEVAJTE IZRECNO F L I T V PLOMBIRANIH. ORIGINALNIH ROČKAH Zakaj pa? Saj nisem več majhen! I otrok, ki bi mu bilo treba vtepatii očiščenje zob. Ali pa mar mislite,! |da kdaj pozabim očistiti si zjutraj] najprej zobe.......?" Aha, smo že skupaj, dragi prijatelj!] Če bi čitali naše oglase, bi vedeli, da je zobna nega s Chlorodontom pred spanjem važnejša kot zjutraj. Sicer se začno ponoči ostanki hrane | kisati in povzročajo zobno gnitje j (karijes). Zato: „zvečer kot zadnje ; Chlorodont - potem šele v posteljo!" Jugoslov. proizvod. pra, majerona in nekoliko kuinine. Vse to pražimo dalje in ves čas pridno mešamo. Ko lecllviee niso več krvave, pridenemo še košček presnega masla in žlico paradižnikove mezge ter vse skupaj še malo popražimo. šele zdaj ledvice osolimo in zalijemo z juho ali z vodo, dla nastane gosta oimaka. Ledvice nato še enkrat dobro prevremo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj serviramo. (Po Wiener Kiiche».) VJtuimnh^"^^ okusen, šledljiv, a poceni. Izdelek Osj' čke Ljevaonice željeza i tvornice strojeva d.d.Osijek. Samoprodaja za Ljub-I ano: Franc Golob. Za Maribcr: Pi/ ter &Lenard. strganih limonovih olupkov in primerne množine mlačnega mleka naredimo rahlo testo. Ko vzhaja, da ga je še enkrat toliko, ga prav tenko razvaliamo, obložimo s češpljami, ki smo jih bili razdelili na štiri dele, potresemo s sladkorjem, cimetom in z narezanimi mandeljni ter pokapamo z raztopljenim presnim maslom. Nato testo zvijemo in spečemo v pečici. Medltean naredimo nad soparo iz */« I ohlajenega mleka, 2 rumenjakov, 2 žlic ruma in 6dkg vanilijevega sladkorja gosto kremo, ki jo takoj, ko je narejena in ko je kolač pečen, namažemo po vrhu. Kolač postavimo nato še za deset v pečico, da se krema nekoliko strdi. Še boljši pa je ta kolač, če kremo, ki smo jo stepali nad soparo, potem tako dolgo mešamo, da se shladi in ji nato primešamo trd sneg dveh beljakov in nekaj žlic zmletih orehov ali pa lešnikov. Pljučna pečenka v hal jici. Pljučno pečenko dušimo z gobicami na masti db mehkega. Posebej naredimo iz kuhanega in pretlacenega krompirja bolj redek pire, ki mu primešamo 1/» 1 dobre kisle smetane, dva rumenjaka, lOdkg sesekljane gnjati, nastrganega parmezana in soli. Ko je meso mehko, ga zrežemo na tenke reizine, ki jih denemo v kožico, pokrijemo s krompirjevi m pirejem ter spečemo v vroči pečici, dokler vrhnja plast lepo ne zarumeni. NU-ENAMEL Okrasite si sami svoj dom Dušene buče. Manjše buče narežemo na prst debele in 3 cm dolge koščke ter jih zložimo v kožico. Nato jih potresemo s sesekljanim peteršiljenii, z drobtinami in s koščki presnega masla ter »popra -mo in osolimo. Kožico postavimo potlej v pečico, ne da bi jo pokrili, in dušimo buče tako dolgo, dokler niso popolnoma mehke. Bučni kompot. Na pol zrelo bučo olupimo*, osnažiino in zrežemo na velike kocke, ki jih namakamo čez noč v vodi, kateri smo pri-dejali prav toliko belega vina. Drugi dan zavremo primerno količino belega vina s sladkorjem, denemo van j buče in jih kuhamo četrt ure, da posteklene. Češpljev kolač. Iz 30 dkg moke, 2 dkg vzha janega kvasa, enega jajca, 7 dkg presnega masla, žlice sladkorja, nekoliko soli, na- s harmonijo prijetnih NU-ENAMEL barv. Vsi se vesele, ako vidijo v hiši in na vrtu lepe in prijazne barve. Enkratno pleskanje zadostuje. Ing;. Rudež Sava L|ubljana, Prešernova ulica 3 Solnce in NIVEA idealno združena, naredita polt lepo rjavo. NIVEA in solnce se vzajemno izpopolnjujeta! Polt, ki je z NIVEA-CREME negovana, omogoča solncu, da lahko zdravilno deluje, hkrati pa odvira nevarnost solniaricc. Natrite se večkrat in izdatno ! NIVEA je res poceni: NIVEA - CREME: Din 3.50, Din 6.-, Din 12.—, Din 25.-. gf ^ , NIVEA-OLJE: Din 20.-, Din 35.—. I Ker ima NIVEA v sebi EUCERIT, prodre S N globoko v kožo. Odtod izvira tudi njeno blagovito delovanje. NIVEA se zato ne da j z ničimer nadomestiti. Zvitek iz grozdja. Tz 25 dkg moke, žlice olja ali % dkg masti, 1[s 1 mlačne vadb, katero smo nekoliko osolili in okisali, zamesimo vlečeno testo, ki naj počiva pol ure. Nato testo razvlečemo in potresemo s 3 dkg drobtin, ki smo jih opražili na 8 dkg presnega masla, z 1 kg opranih grozdnih jagod in 25 dkg sladkor ja. Potem testo zvijemo, denemo v namazano pe-kačo, ga po vrhu pomažemo z mastjo in spečemo1. Ko je zvitek pečen, ga razrežemo in potresemo s sladkorjem. Še boljša je ta red, če naložimo na meso najprej plast graha, ki smo; ga dušili na presnietm maslu, in denemo šele na grah krompirjev pire. Prebrisan cigan. Cigan je šel k spovedi in pri tej priložnosti se mu je posrečilo, da je ukradel župniku uro iz žepa. Župnik ga je vprašal, kakšne grehe ima na vesti. «Uro sem ukradel!» «Vrni jo lastniku!« «Tu jo imate!* «Jaz je ne potrebujem!* «Ponujal sem jo lastniku,* je dejal cigan, «pa je ni maral vzeti. Kaj naj zdaj storim r* «No, potem jo pa kar obdrži!* «Hvala», je rekel cigan, se prekrižal m šel. Potni list. Treska pride po potni list. Uradnik ga ogleduje in piše: oči sive, lasje svetli, obraz okrogel, usta navadna ... «Ali imate kakšen poseben znak?* vpraša nato strogi uradnik. «Ali morate to vedeti?* «Seveda! Utegne se zgoditi, da bi vas na primer kje do smrti povozili, pa bi mogli samo s kakšnimi posebnimi znaki dognati vašo istovetnost.* «No, vam bom pa povedal,* reče Treska. «/. ušesi znam striči in jecljam, kadar sem razburjen.* Strokovnjak. Gospodinja je nekoč vprašala svojega gosta, kakšne šole ima. cKonservatorij sem napravil, gospa*, ji je povedal. «Tako? Potem boste pa lahko povedali, kako se delajo konserve.* Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmacija, d. d., Zagreb, oddelek Kozmetika. Zanesljiv toplomer. Zdravnik je naročil ženi, naj kupi za svojega bolnega moža toplomer, da bo videla, ali ima kaj vročine. Bolnikova žena se ni dosti razumela na fiziko in je kupila barometer. Drugi dan jo je vprašal zdravnik, kako se bolnik počuti, in dobil je naslednji odgovor: «Vlažno in vetrovno!* Naloga. V neki dekliški šoli je dala učiteljica domačo nalogo z naslovom: Kaj si želim, ko bom odrasla? Neka učenka je napisala: «Ko bom odrasla, si želim avto, dva otroka, lepo stanovanje v mestu, veliko vilo na kmetih in pridnega moža, ki bo dosti zaslužil.* Pod nalogo je učiteljica napisala: «Vrstni red!» Ima prav. «Tako, otroci, zdaj sem vam dokazal, da je zemlja okrogla. Perko, poglej — recimo, da začneš na Slovenskem trgu kopati jamo in koplješ in koplješ, zmeraj globlje — kam prideš nazadnje?* «V blaznico na Studencu, gospod učitelj.* E A U DE C O L 0 G N E o/c^jJSaAii, Nič Vas ne razvedri in ne poživi tako, kakor če se natarete z dobro kolonjsko vodo. Eau de Cologne Bourjois „Soir de Pariš" ima v sebi razen klasičnih prvin najboljših kolonj, ki posebno poživljajo in zvišavajo odporno moč — tirfi glavne sestavine parfuma „Solr de Pariš". Od njega ima izborni nežni vonj, ki se vsled telesne toplote tako lepo razvija. Ona deluje kakor pravi parfum, in vendar ne stane več od dobre ko-lonjske vode brez posebnega vonja. 1 liter Din 300. - '/„ litra Din 175.— 'it litra „ 100,— '/s litra „ 58,- V18 litra „ 34,- V32 litra „ 20,— plus takse! BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS NadatjeDanje od str. 338 premočimo rušo, potem pa rahlo povežemo cvetico v snop in jo obzirno dvignemo iz zemlje. Ko je presajena v posodo, ji dobro zadelamo korenine s prstjo, zalijiejmo z vodo in za nekaj dni postavimo v hladen, ne vet roven prostor. Cvetica tako ne usahne, ne prestane z rastjo in nemoteno zacvete. Toda krizantem ne imejmo v zakurjenih prostori h, sioeir listi orumene, odpadejo in oslabe cvet. Popja, pa tudi cvetov ne rosimo, sicer jim pokvarimo barvo ali nam pa zgni-jejo. Cvetovi, ki se počasi odpirajo in imajo hladno, a zelo zračno sobo^ bodo posebno lepi. Krizantem a je odlično porabna za vazo. Težko je pri še kateri drugi cvetici tako lahko najti okusno harmonijo med vazo in cvetom, kakor prav pri krizan-temi. Ona tudi zelo dobro zdrži v vodi. a dež m smg do&ev dežrull pri furdlu L. MIKUŠ LJUBLJANA, Mestni trg št. 15 Zelenih listov ji nc oberi, ker so ji v odrezanem stanju zadnji rezervar njene hrane. Če pa z vsemi listi vložena v vazo vene, ji odstrani le nekaj dolenjih, pa bo spet oživela. Nekaj ur odtrgana in nato šele vložena v vodo, se baje bolje drži, ker so ji pri tem ohromele naprave za normalno dihanje in izgubljanje vode. Vsekakor naj jeiseni tudi pri nas ne bo vrta in stanovanja, kjer bi ne kraljevala doma vzgojena jesenska lepotica krizantema, ki je všečna kot enojna ali polnjena drobnocvetka in je prikupna kot mogočna velecvetna krasotica, katere grmič je visok in močan, kakor svetilnik, ki s temnozelenega stolpa meče belo, rumeno, rožnato, bakrenordečo in vijolično luč v vse smeri naše prostrane čemerne jeseni. Zdravljenje prekomerne debelosti Vzrok debeljenja je največkrat uživanje preobilne in nesmotrno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških tiči vzrok debeljenja često tudi še v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti v prekoračenem 25. letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja, šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa vemo, da imajo te metode vsaka tudi svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevarnosti za zdravje. Slatinske tablete za hujšanje, ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti. Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgine odvisna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade in z vratu, izkratka povsod, kjer je doslej kazila zunanjost, pa tudi z notranjih organov. Nenormalna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni novi prožnosti zopet veselje do življenja. Slatinske tablete se dobe v vseh apotekah: 50 tablet Din 24-—, 100 tablet Din 39-— in 200 tablet Din 69—. R. S. br. 27.494, 28. XII. 1934. NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI, tudi ni vse sladna kava, kar ima tak videz! Pri nakupu Kneippove sladne kave pazite na sliko župnika in na podpis: Seb. Kneipp! V kopalni obleki ste izpostavljeni vsem neprijetnim pogledom. Posebno v kopalni obleki je damam malo nerodno, če so pod pazduho ter po rokah in nogah oblagodarjene z močnejšo rastjo neprijetnih dlačic. Svobodno gibanje zahteva od njih, da so ta mesta popolnoma brez napake. Zato bi morale vse dame smatrati odpravljanje neprijetnih dlačic za najvažnejšo nalogo pri negovanju svoje lepote. V ta namen je treba vzeti samo Dulmin-kremo za odpravljanje dlačic. Po kratki uporabi Dulmin-kreme bodo dlačice zanesljivo in hitro izginile. Dulmin-krema je popolnoma neškodljiva. Davno je že znano, da so usta z grlom vred najbolj dovzetna za infekcije, da so nekakšna vhodna vrata za najrazličnejše bolezni. Zato je potrebno, da usta in grlo pravilno negujemo. Izpirajte usta in grlo redno, in sicer zjutraj in zvečer, in če mogoče, tudi po jedi z ODOLOM. Najbolje je, če kanete v polovico kozarca vode tri do pet kapljic ODOLA. Če grozi nevarnost hripe, ki se je morda malo že tudi grla prijela, lahko to dozo tudi primerno zvišate. ODOL je idealno sredstvo za nego ust in uniči s svojim antiseptičnim delovanjem v kali bakterije, ki se zakotijo v najbolj oddaljenih kotičkih ustne dupline, prepreči pa hkrati tudi razdiralno moč tekočin, ki se tvorijo zaradi vretja in gnitja jedilnih ostankov. ZASTONJ dobite vzorec Hersan-čaja. Pišite dopisnico na Radiosan, Zagreb, in se pri tem sklicujte na «Ženo in dom». Oglas je na strani 346. Jadranska plovidba d. d. Sušak opravlja redno paroplovno službo v vse smeri Jadranskega morja. Dnevna večkratna paroplovna zveza z vsemi kopališči in letovišči jugoslovanske obale. Dnevno brzoplovne proge s Sušaka v Dalmacijo in obratno. Cenena turistična potovanja v Dalmacijo in Grško po pavšalnih cenah (vožnja, hrana in postelja). Prospekte in navodila daje: Direkcija na Sušaku, vse njene agencije, uradi društva Putnik in Wagons-Lits/Gook. Zastopstvo v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji. Banovinska tkalnica bosenskih in perzijskih preprog v Sarajevu Vam nudi svoje prvovrstne ročne izdelke tudi na dolgoročno odplačilo. Pismena naročila na naslov: Tkalnica v Sarajevu, ulica 6. novembra, št. 11, ki daje tudi vse ostale informacije. Prodajalnice: Zagreb, Gunduličeva št. 3; Beograd, Knez Mihajlova št. 53; Dubrovnik, Plača kralja Petra. Zmerom se kdo najde. Slabotno dekletce je potiskalo težak voz po strmi cesti. Le s težavo se je pomikala dalje. Neki neznanec je stopil k njej in ji pomagal spraviti voz na vrh hriba. Ko sta prišla tja, se je oddahnil in rekel pred kopico ljudi, ki so se nabrali: •cSramota! Ljudje puste, da se otroci tako mučijo. Ali nisi mogla reči gospodarju, da je ta voz zate pretežak?* «Saj sem mu rekla!» «Pa kaj ti je odgovoril?« «Rekel mi je: ,Le pojdi, nič se ne boj! Se bo že dobil kakšen osel, ki ti bo pomagal!'* Iz pouka o živilih. «In zdaj mi imenujte, Novakova, tri stvari, ki imajo škrob v sebiN «Prosim, dve manšeti in ovratnik.» Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 37.—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Josip Štrukelj v Ljubljani. S olvolifh Karlovarska raztepalna sol razkraja zobni kamen, kakor razkraja tudi kamenite tvorbe v človeškem organizmu. SOLVOLITH zobna pasta, dnevno uporabljena, prepreči tvorbo zobnega kamna, ker vsebuje naravno karlovarsko raztepalno sol, ki razkraja zobni kamen. SOLVOLITH zobna pasta ima trpek, osvežujoč okus. Že 35 let je preizkušena in zdravniško priporočena! Stana Vinšek: INSERAT Gorinškova Marica je imela čudovito lep glas, mehek, zvonek in obsežen, bila je zelo muzikalična, pa tudi sicer po značaju in zunanjosti prav prikupna štirinajstletna deklica, kaj čuda, da je bila kmalu najljubša učenka «male učiteljice* Zdenke. Zdenka je to sicer skrbno prikrivala — sebi in drugim — pa seveda je to vedela vsa meščanska šola v B. z okolico vred. In vsem se je to zdelo popolnoma naravno, saj je «mala učiteljica* poučevala petje in bila sama navdušena pevka. Tako bi bilo vse v najlepšem redu, da se ni bližal konec šolskega leta in z njim slovo najboljše šolske pevke. To je Zdenko žalostilo, še bolj pa jo je bolela negotova usoda uboge Marice. Ta je imela sicer svoje domače in ti so jo imeli vsi iskreno radi, toda Marica bi morala seveda čimprej kaj zaslužiti, da bi vsaj zase skrbela. Mati, očim, in kup manjših bratcev in sestric, vsi zdravi in čedni in vsi obdarjeni z lepimi glasovi, toda zelo revni, ji niso mogli prav nič pomagati. V tem času so Zdenki, ko je neki dan malomarno pregledovala časopis, obvisele oči na temle inseratu: KAPELNIK, poročen, želi pohčeriti lepo, zdravo, do 18 let staro muzi-kalno dekle 7 dobrim pevskim glasom. Cenjene ponudbe na upravo lista pod značko: D. V. C. «Mala učiteljica« je komaj inserat prebrala, ko je že stekla v pisarno: «Gospod ravnatelj, poglejte, to bi bilo nekaj za našo Gorinškovob Stari gospod si je najprej skrbno obrisal naočnik, nato je oglas pozorno prečital, pomislil, pokimal in naposled izjavil: «Morda pa res! Vsekakor bi kazalo poskusiti.* In ko je tudi gospod katehet povedal svoje misli, je učiteljica Zdenka Maričinim staršem o vsej stvari obširno poročala in prosila za njih mnenje. Ko je prišel zadovoljiv odgovor, je poslala ponudbo na označeni naslov, in kmalu je odgovoril gospod kapelnik, da je s ponudbo prav zadovoljen. Opisu gospodične učiteljice popolnoma verjame in je lahko prepričana, da bo z deklico ravnal kakor z rodno hčerko. Z ženo nimata dece, in po njuni smrti bo podedovala tudi njuno enonadstropno vilo s posestvom. Dekle naj le čimprej pride. Stvar je dobro kazala in vsi so se veselili, najbolj pa «mala učiteljica*. Vendar niso hoteli biti lahkomiselni. Gospod katehet je pisal znanemu župniku v C., in odgovor je bil prav zadovoljiv. Zdenka se je pomenila še s stricem advokatom, in šele ko je tudi ta izjavil, da je stvar v redu, je bila povsem zadovoljna. Starši so Marici napravili še nekaj perila, Zdenka ji je kupila novo oblekico in pobrala svoje prihranke, vsi so ji želeli vse najboljše, pa sta šli. Avtobus, železnica. V Ljubljani je bila prva postaja. Tu je bilo treba prenočiti. Mesto se je Marici silno lepo zdelo in «mala učiteljica» je bila v svojem pokroviteljskem ponosu kar nekam večja videti. Drugo jutro sta se odpeljali spet najprej z železnico in potem z avtobusom. Dolga je bila pot, pa lepa. Vendar sta bili obe že precej trudni, ko sta okoli dveh obedovali v D. Tam je samostan, kjer je imela Zdenka izročiti pismo uršulinki sestri Ljubomiri, prijateljici tovarišice Nade. Napotili sta »e torej tja. Toda vedro razpoloženje prejšnjega večera je bilo že precej skopnelo. Marica je bila pač že trudna in tudi malo prenasičena novih vtiskov, Zdenki pa je bilo čudno tesno ob misli, da bo tu, v teh neznanih krajih, otroka prepustila včeraj še čisto neznanim ljudem. Uršulinkam je povedala, kaj namerava z deklico, in tudi sestram se je zdelo vse prav in dobro, tako da sta se obe spet bolj veseli vračali iz samostana in sedli v avtobus. Pot je bila dolga, avtobus poln, in 1 judje so se kmalu začeli ogledovati, nagovarjati in izpraševati. Tudi naši dve potnici sta počasi povedali, kam sta namenjeni. V tej družbi pa je ime bodočega «očeta» zbudilo različne opombe, dobrohotne, pa tudi hudomušne, da so se ljudje kar spogledovali, in «mali učiteljici» spet ni bilo nič kaj prijetno pri duši. Po šesti uri sta bili v C. Zdenka je gledala iin gledala, kje bi uzrla gospoda kapelnika, pa z najboljšo voljo ni mogla zagledati nikogar, ki bi se ga upala nagovoriti s tem naslovom. Kar se ji — opozorjen po šoferju — približa majhen, črn, malo grbast možiček s črnooibrobljenimi naočniki, dolgimi lasmi in širokim klobukom in se predstavi kot kapelnik X. Malo razočarana, pa vendar vesela se je Zdenka ozirala, da bi najela postreščka, pa gospod kapelnik si je kratko-malo naložil Maričino precej težko skrinjo, češ da m daleč do njegove vile. Pa je bilo le precej daleč. Ali se je pa samo trudni Zdenki tako zdelo. No, končno so bili tam — in ko je zagledala kapelnikovo domovanje, se je morala na vso moč zatajevati, da je prikrila bridko razočaranje. Vrata majhna, da se je morala celo «mala učiteljica» pripogniti, če je hotela vstopiti, in če je stopila na prste, je dosegla tudi prvo nadstropje. Čisto sama pa je hišica res stala, zato jo je menda imenoval «vilo». Ti ljubi Bog! No, Marica, dobra, skromna Marica, ta ni bila nič razočarana, bila je le vesela in precej zaspana. Znotraj je bil «kurnik», kakor je preplašena Zdenka poslopje v mislih imenovala, dosti bolj udoben. Gospod kapelnik je med sopihanjem odložil skrinjo, si z velikimi rdečim robcem otrl potno čelo in jel ponosno razlagati, da sta «viIo» z ženo popolnoma sama sezidala, kar mu je Zdenka prav rada verjela. Malo nato so se odprla kuhinjska vrata in prikazala se je gospa soproga, starejša žena strogih potez, pa tako prijaznih oči, da je Zdenki kar odleglo. «S to se bo dalo govorili)), si je mislila. Gospa ju je sprejela na vso moč prijazno. Ko sta odložili svoje reči, sta si morali takoj ogledati vso «vilo» in vrt, kjer je bilo nekaj gredic zelenjave .in skromnih cvetic, nato sta bili povabljeni k večerji. Ta je bila res obilna in dobra, kar pa ni bilo nič čudnega, saj je gospa kmalu povedala, da je bila pred poroko kuharica. Po večerji se je vnel živahen pomenek. Najprej je seveda morala Marica zapeti, gospod kapelnik pa jo je spremljal na kitari. Oba zakonca sta bila očarana, pa tudi sicer jima je jedro, zdravo dekle očito ugajalo. Nato je gospod kapelnik ponosno prinesel kup velikih fotografij, ki so kazale njega in ženo med skupino lepih mladih deklet. Potem pa je začel razlagati: « Veste, pozimi in spomladi živimo tu, in Marica bo pomagala ženi v hiši in na vrtu kakor hčerka, kakor prava hčerka. Pri meni pa se bo učila petja, teorije, igre na gosli, kitaro in razne tamburaške instrumente. Poleti pa gremo na potovanje — o, imam vedno dovolj ponudb! Angažiram še pet do šest lepih, mladih deklet, pa koncertiramo po raznih obmorskih kopališčih in zaslužimo dovolj, da lahko zimo tu mirno preži-vimo.» «Mali učiteljici» je postalo tesno. Sicer je poznala življenje le iz knjig in časopisov, pa vendar se je začela kesati svoje pobude. Edina tolažba ji je bil pogled na gospodinjo, ki res ni bila videti napačna ženska. Njej je tudi dekle še posebej priporočala, ko se je kmalu nato poslovila, kajti njen avtobus se je odpeljal že ob devetih. Vabili so jo sicer, naj bi pri njih prenočila, pa ni hotela, želela je le, da pride čimprej domov in se pogovori z nekaterimi ljudmi, ki jih dobro pozna in o katerih ve, da jim sme zaupati. Ko sta domačina videla, da je nikakor ne moreta pridržati, sta vstala, da jo spremita do avtobusa. Zdenki to nikakor ni bilo pi-av, saj bi bila tako rada iz-pregovorila z Marico še nekaj besed na samem. Marica pa, ki je bridko zaplakala, se je je oklenila, kakor bi se potapljala, in tako se je Zdenki posrečilo, da ji je v temi stisnila v roko svoj zadnji stodinarski bankovec ter ji zašepetala, naj redno in natanko piše o vsem, kar bo doživela, zlasti ko bi se ji kaj ne zdelo v redu. «Denar pa skrbno spravi in ga nikomur ne pokaži, če bo sila, ti zadostuje, da se pripelješ domov. Ko bi ga pa prej porabila, do D. lahko prideš peš, in sestre uršulinke, ki te zdaj že poznajo, ti bodo gotovo pomagal e.» Zdenka se je odpeljala in si ni privoščila počitka, dokler ni bila doma. Tam je povedala, kaj je vse doživela. Malo so se smejali njenemu razočaranju, sicer pa se je zdelo vsemi vse prav in v redu, tako da se je polagoma-le pomirila, zlasti ko so začela prihajati vesela in zadovoljna Maričina pisma. To je trajalo kakšna dva meseca, potem je pa Marica pisala, da je gospod vedno bolj prijazen z njo, gospa pa ne več tako kakor spočetka. In malo po tem pismu je prišlo drugo, kjer je stalo: «... ko sem pa zvečer že ležala v postelji, je prišel gospod k meni in me je hotel po vsem telesu božati...» Učiteljici Zdenki je kar srce zastalo in ne da bi še kaj pomišljala, je stekla na pošto in brzojavila Marici: «Pridi takoj domovb Tisto noč je prebila Zdenka noč v strahu in skrbeh, da je prišla njena brzojavka prepozno, pa ni prišla prepozno, ampak je Marica sploh ni prejela. Drugo jutro se je namreč deklica čisto nepričakovano pripeljala domov in povedala, da jo je njen «oče», ko žene ni bilo doma, napadel, ona pa se mu je po hudem rva-nju vendar še srečno iztrgala in zbežala ter se s prvim avtobusom odpeljala. Spotoma je zvedela od ljudi, da ona ni prva, ki je v kapelnikovi «vili» kaj takega doživela. Človek bi mislil, da bosta zakonca potem vsaj molčala, pa ne: pošiljala sta pismo za pismom in se zakli-njala, da je bilo vse samo majhen, nedolžen nesporazum, pa vabila Marico, da se čimprej vrne. Šele po zelo energičnem in precej jasnem pismu gospoda upravitelja so ta ljubezniva vabila utihnila. No, Marica je pozneje le našla dobre ljudi, domačine, ki so ji pomagali, da se je izšolala, ne sicer za pevko, pač pa za uradnico, in dandanes je prav zadovoljna v svoji skromni službici. Poje tudi še vedno tako zvonko in čisto kakor nekdaj, pa le v društvenem zboru in na koru. Škoda! Narava jo je obdarila z vsem, kar bi ji pod ugodnejšimi okoliščinami pomoglo, da bi se iz nje razvila slavna pevka. Toda zdaj ne išče več nobene priložnosti, preveč trpko se ji je vtisnil v spomin dogodek, ki ga je bila doživela jeseni 1. 1931. NOVO! ŠTIRI PUDRI V ENEM l(Nepromočljiv"^p|i 1 Najboljši puder za ulico, ker je nepremoeljiv. 2 Najprimernejši puder za zaprte prostore, ker ne dela kepic na licu. 3 Puder, ki ostane na licu ves dan, ker je zmešan s smetano. £ Puder, ki odstranjuje blestenje nosa in lica ter ohrani kožo svežo in mlado, ker vsebuje smetano. NE PUŠČA VODE - Denite nekaj tega pudra na prst in pomočite prst v čašo vode. Ko potegnete prst iz vode, bo puder še vedno na njem, prst pa bo suh. Ta puder se obdrži na koži kljub potenju med plesom, deževnemu vremenu ali kopanju na morju. On ne vsebuje malih, trdih drobcev škroba, ki se zarivajo v kožne znojnice, se tam naberejo ter povzročajo razširjenje znojnic, zajedalce in druge napake polti. 5,000.000 krasnih deklet in lepih stark uporablja vsako jutro ta puder. Zahtevajte puder Tokalon, zmešan s smetano. Ta puder odstranjuje razširjenje znojnic. Uspešni rezultat je v vsakem primeru zajamčen, ali pa se denar vrne. Relativno^ Gospod profesor in njegov znanec gledata opico, zaprto v kletki menažeri je. «Kaj si neki misli ta opica tule notri, gospod profesor?» «Vse je relativno. Morda si misli, da je ona zunaj in da ste vi notri. s> Lepo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Vašem domu! Take vezave, od preprostih do najfinejših, Vam oskrbi r. 7. z o. z. knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6/11 J***- S—J /g.3| ^^^rm. Najlažji. najtroežneiši in najudobnejši telovadni čevlji, pripravni za vse vrste športa. Od vel. 30—34 Din 29.— 35—42 35. Najbolj priljubi jeni in največ zahtevani otroški čevelj iz finega telečjega boksa s čvrstim usnjenim podnlatom. Od vel. 30—34 Din 69.— „ „ 35-38 „ 79.- 3222-01 Trpežni in čvrsti čevlji iz močnega debelega usnja in z gumastim podplatom, zelo prikladni za nemirne dečke. Od vel. 30—34 Din 39.— „ 35-38 „ 45.— Visoki čevlji iz močne kravine z neraztrgljivim in nepremočljivim gumastim podplatom. Neobhodni za šolsko deco, za dež, blato in sneg. Od vel. 30—34 Din 45.— „ 35-38 „ 59.- Najprikladnejši dekliški čevlji za šolo in ulico, iz finega okrašenega boksa z zaponko čez rist in močnim usnjenim podplatom.